Kaf vse pišefo © učiielfstvu, šoli, prosveti in JVV —1 Pohvalna odredba predsednika vlade. Zagrebški listi ponatiskujejo vest sarajevske »Jugoslovenske pošte«, da je ministrski predsednik Cvetkovič naročil vsem ministrstvom, naj v roku osmih dni popravijo morebitne krivice, ki so bile storjene državnim nameščencem, ker so volili dr. Mačka. Postavijo naj sc nazaj na mesta, na katerih so bili prcd volitvami v državni, banovinski in samoupravni službi. Vsi listi pozdravljajo to odredbo predsednika vlade kot prvi korak k pomirjenju in rešitvi naših notranjih vprašanj. (».lutro« 22. II.) —1 »Delovna preobremenitev kmečke mladine« jc daljši članek, ki ga prinaša »Večernik« z dne 18. februarja 1939. in ugotavlja med drugim: Anketa, izvršena med 1249 otroki, je pokazala, da je zaposlenih s težkimi deli 55 odst. otrok malih. kmetov (teh je 39 odst.), 56,3 odst. otrok srednjih kmetov (26,6 odst.), 53,8 odst. velikih kmctov (9,5 odst.), 49 odst. poljedelskih dclavcev (16,5 odst.), 42,5 odst. obrtnikov (4,3 odst.) in 44,4 odst. otrok staršev drugih poklicev (3,6 odst). —1 »Za preosnovo našega šolstva« je naslov večjega članka v »Slovencu« z dne 17. II., v katcrem poroča o vzgojnem tednu, ki ga je priredila Slomškova podružnica v Novem jnestu. V poročilu prinaša tudi resolucijo, med drugim: Vzgoja v vseh šolah mora biti v duhu narodne preteklosti, slovenske katoliške skupnosti in na tak način prispevati k skupni jugoslovanski misli. Učitelji in profesorji morajo spoštovati verske in narodne svctinje, zaupanc jim mladine; kdor bi žalil ta čut in delal proti verskemu in narodnemu temelju, se mora poklicati na odgovor. Učenci srednjih in osnovnih šol morajo biti med seboj tovariški; vsakršno žalitev verskega in narodnega čuta svojih sošolcev je treba kaznovati in zatreti. Pri prenosu poslov od centralne uprave na pokrajinske samouprave se naj da banovinam v prosvetnem oziru največja samostojnost, da bodo mogle v soglasju z narodnimi predstavniki razviti vso delavnost v korist mladine in šole. —1 Iz seje finančnega odbora. Končno se g. Gabrovšek odločno zavzema za vse one profesorje in učitelje, ki so bili v prejšnjih jeenesarskih režimih politično preganjani, to je prestavljeni ali upokojeni. Gospoda ministra naproša, naj krivice jeenesarskega režima popravi in omenjenim profesorjem ali učiteljem vrne službo. Glede izvenšolskega delovanja učiteljstva, o katerem se je mnogo govorilo pri razpravljanju, izjavlja g. Gabrovšek, da naj v Sloveniji izvenšolsko deluje med ljudstvom ono učiteljstvo, ki čuti z narodom, ki med njim živi, pozna vse njegove potrebe in težave ter spoštuje njihova čustva. Bolje je pa, da med ljudstvom ne deluje učitelj- stvo, ki jc član kakšne organizacije, ki med Ijudstvom vzbuja zasovraženje. (»Slovenec«, 22. II.) —1 Zadoščenje preganjanim nameščencem. Te dni smo slišali po radiju in čitali v domačih listih vesele vesti, da se neke stvari vendar obračajo počasi na bolje. Zlasti vesti iz Sarajeva so tolažilne. V drinski banovini se jc namrcč dogajalo, da so uslužbence in uradnike preganjali med drugim že samo zavoljo tega, da so na decembrskih volitvah glasovali za listo dr. Mačka, odnosno ker so bili pristaši Hrvatske seljaške stranke. — Zganili so se najprej politični in kulturni činitelji v Sarajevu. Na njihovo posredovanje je predsednik vlade Cvetkovič telefonski obvestil podbana Krečkoviča, potem upravnika državne bolnišnice dr. Šarca in ravnatelja zdravstvenega zavoda dr. Kaunica, da se morajo vsi odpuščeni namešečnci zopet vrniti v svojo službo. To odločbo predsednika vlade so dobro sprejcli v vseh sarajevskih krogih in mnogi upajo, da bodo popravili krivico, ki so jo prizadejali iz prav tako nestvarnega razloga tudi drugim uslužbcncem in uradnikom z mučnimi preganjanji. Nadalje so prejela upravna oblastva naredbo, da ne smejo pozvati na nastop kazni nobenega od tistih, ki so bili kaznovani zaradi volitve. Skupina narodnega sporazuma v Sarajevu je v teh dveh mesecih izplačala odpuščenim služabnikom in uradnikom, ki jih je bilo samo v tem mestu dobro stotino, nad 80.000 dinarjcv podpore. Nekateri nabiralci tch sredstev so bili kaznovani, zdaj pa jim kazni po najnovejši odredbi ukinjajo. Upamo, da se tisti hudi časi, ko so neki politični mogotci — pravilno: politični slabiči — neljube jim nameščence toliko preganjali brez stvarnih razlogov, ne povrnejo nikoli več. Premestitve, upokojitve in odpustitve iz službe so bile občasno — tu bolj, tam manj — na dnevnem redu. Napravljali so državljane druge, tretje, da, nikake vrste, narodne izobčence, včasi kar na debelo ... Bo prišel čas, ko bo pošteni svet javno s prstom kazal na Ijudi, ki so preganjanja predlagali, zahtevali in odobravali. Kdo more preceniti škodo in gorje, ki so jih povzročili preganjalci nedolžnim posameznikom, družinam in deželi z nesmiselnim početjem!? Kakor kaže razveseljivi sarajevski primer, se je zganilo srce in zbuja se jim vest. To je dobro znamenje za našo bodočnost. Človeška vest in državljanska modrost naj povsod zmagujeta! Zavedni narod bo blagoslavljal tiste, ki bodo vse take krivice odpravili in popravili, za bodočnost pa odločno preprečili in onemogočili! (»Edinost«, 18. II.) —1 Za obmejno šolstvo se je na banskem zasedanju zavzel banski svetnik dr. Miler iz Maribora. Ta jo v svojem govdru zahteval več pažnje za obmejno šolstvo, ki predstavlja važen narodnoobrambni steber. (»Večernik«, 16. II.)