Razširjena uporaba avdio tehničnih sredstev v vrtcu Claudia Uhan, vzgojiteljica, Vrtec Ciciban Novo mesto V prispevku bom predstavila primeren okvir medijske vzgoje v vrtcu in različne možnosti uporabe modernih avdio tehničnih sredstev in gradiv v skupini. Svet se je digitaliziral, v marsikaterem vrtcu pa se zaradi zmanjšanih finančnih možnosti ali nepoznavanja oz. pomanjkanja tehničnih spretnosti še vedno ne dohaja koraka časa. Pri delu v skupini je seveda najbolj nepogrešljiv predvajalnik, ko pa nakupujemo novega, je smiselno izbrati takšnega, ki ima dodatne funkcije. V jedru članka bom opisala izkušnje in možnosti upor- abe predvajalnika, zvočnika, mikrofona in diktafona, predstavila pa bom tudi projekt Radio Vrtec, ki poteka v eni izmed naših enot. Medijska vzgoja in uporaba IKT v vrtcu otroka, da je didaktična, da posreduje vrednote in Izraz IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologi- ne bo otrokom samo všečna, torej da sledimo pe- je) je skupen izraz za nabor najrazličnejših računal- dagoškim ciljem. niških, informacijskih in komunikacijskih naprav (strojna oprema), aplikacij (programska oprema), Da pa se izognemo prinašanju nekakovostnih me- omrežij (internet) in storitev. Uporaba IKT-ja nam dijev od doma, lahko že na začetku leta na rodi- omogoča, da čim lažje, hitreje in učinkovito pride- teljskem sestanku prosimo starše, da naj otrok od mo do informacij, ki jih pridobivamo preko različ- doma ne prinaša zgoščenk in DVD-jev, ker imamo nih kanalov, ki se med seboj vse bolj povezujejo v vrtcu dovolj kvalitetnih zgoščenk in zelo redko (Inštitut za informatiko, b. l.). gledamo risanke. Sam vrtec je lahko za otroka v večini brezmedijski Ločiti kakovostno od nekakovostnega ni vedno prostor, če izvzamemo gledanje slikanic in poslu- enostavno. V kurikulumu imamo opredeljen cilj, šanje glasbe. Teoretično gledano lahko torej vsi da spodbujamo kritično vrednotenje komercialnih moderni mediji ostanejo izven vrtca. Večinoma v vplivov. To se mi zdi kar težko dosegljiv cilj, saj lahko vrtcih uporabljamo poslušanje zgoščenk v času hitro postavimo otrokovo domače okolje na majava proste igre, poslušanje glasbe in zgodb pa za umir- tla in vzamemo otroku zaupanje v njegov domači janje. svet. Mislim, da je naloga vrtca tukaj predvsem ta, da vrtec izbere in ponudi kvalitetne vsebine, samo Veliko vzgojiteljic je mnenja, da otrok vsakodnev- vrednotenje medijskih vsebin pa se bo začelo v no že doživlja preveliko poplavo medijev izven vrt- šoli, ko bo otrok nabral dovolj izkušenj, da bo lahko čevskih prostorov in da je zaradi tega potrebno sam začel razmišljati o tem, in tega ne bo spreje- otroku v vrtcu poiskati neke vrste protiutež. mal samo zato, ker je takšno mnenje vzgojiteljice. Kot namreč pravi Vrlič (2001, 133), »[o]trok nima raz- Otroci prinesejo svoje medijske vtise iz okolice tudi vitih sposobnosti za estetsko vrednotenje. Sam ne v vrtec. Preko igre vlog v času proste igre oponašajo loči likovnih kakovosti od najrazličnejšega kiča, prej in podoživljajo like iz risank, pojejo njihove pesmi, obratno. Pritegujejo ga zunanji blišč, ceneni vizual- rišejo in se pogovarjajo na to temo. Vzgojiteljice ni učinki, pretirana barvna nasičenost in podobno. včasih v tem ne vidimo nekih pozitivnih vsebin in […] Estetski čut je posledica dolgotrajnega razvijanja smisla, temveč ocenjujemo to zgolj kot imitacijo vi- občutljivosti, konstantnih stikov z likovnimi kako- denega, spodbujanje agresivnosti in zaradi tega to vostmi in prodiranja v svet lepega. Trditev, da otrok vedenje smatramo kot škodljivo. Dobro bi bilo več- intuitivno odklanja likovno nevredna dela in se nav- krat pogledati na to igro z vidika sredstva za urav- dušuje nad kakovostnimi, ne drži.« novešenje otrokovih življenjskih izkušenj in tudi ta- kšno igro vlog dovoliti, dokler ne postane nevarna. Po Jelen (2007, 29) to drži tudi za glasbeno ume- tnost: »Menim, da enako velja tudi za glasbeno Ko medije v vrtcu uporabljamo vzgojiteljice, mora- vzgojo […] Po mojih izkušnjah pri delu s predšolski- mo paziti, da ne ponujamo medijskega kiča. Pre- mi otroki in po zapisanih znanstvenih dognanjih soditi moramo, ali je slikanica, zgoščenka ali risan- je eden od razlogov, da otroci radi poslušajo ravno ka dovolj kakovostna, da spodbuja ustvarjalnost tako glasbo, v tem, da je večina teh skladb pisana 15 Didakta ŠOLSKA PRAKSA v durovskem načinu, ki pa je otrokom že v osnovi kodnevno petje, skupna glasba ali ples in gibalne zelo blizu: praviloma izraža neko veselost, živost, igre z glasbo podpirajo otroke pri razvijanju lastne- igrivost.« (Jelen 2007, 29) ga občutka za glasbo in spodbujanju skupnosti. Otroka je torej potrebno postopoma pripraviti, Tako kot odrasli imajo tudi otroci zelo različne na- da bo nekoč postal medijsko pismen, kar zajema vade poslušanja. Nekateri poslušajo svojo najljub- branje in pisanje, govorjenje in poslušanje, kritič- šo glasbo zelo zavestno in pozorno, medtem ko no gledanje in sposobnost uporabe najrazličnej- drugi raje preprosto pustijo, da se glasba predvaja ših tehnologij, vključno z avdio tehniko, oglasnimi v ozadju. Nekateri se radi gibajo in plešejo ob glas- panoji, fotoaparati, videokamerami in računalniki bi, drugi se med poslušanjem glasbe raje igrajo. (Mavri 2015). Cilji in možnosti uporabe avdio tehničnih sred- Strokovnjaki ugotavljajo, da so generacije otrok, stev v vrtcu ki so se rodile, ko je informacijsko komunikacijska tehnologija prisotna v vseh obdobjih in prostorih Globalni cilji: našega življenja, bolj spretni v uporabi le-te kot pa • Poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika. starejše generacije. Tako nastane razkorak med • Spodbujanje jezikovnih zmožnosti (artikulacija, učenjem v instituciji in digitalnim učenjem. Insti- besednjak, besedila, komunikacija itn.). tucije običajno počasi organizirajo učenje tako, da • Razvijanje izražanja in komuniciranja z ume- ta dejstva upoštevajo (Vonta 2009). tnostjo. • Spoznavanje samega sebe in drugih ljudi. Svet se je digitaliziral, v vrtcih so stare kasete že • Doživljanje vrtca kot okolja, v katerem so enake več ali manj zamenjali kompaktni diski, ki pa bodo možnosti za vključevanje v dejavnosti in vsak- kmalu prav tako del zgodovine, saj se ti mediji spra- danje življenje ne glede na spol, telesno in du- skajo in niso tako praktični kot mp3 posnetki ali po- ševno konstitucijo. vezovanje predvajalnikov direktno z omrežjem. • Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije. Otroci kot poslušalci • Možnost seznanjanja z raznimi kulturami in Otroci so rojeni poslušalci. Dolgo preden se začne- tradicijami. jo orientirati z očmi, okolico zaznavajo skozi ušesa. • Spoznavanje prostora, časa in zvoka. Poslušajo glasove in hrup, ljubijo zgodbe in glasbo. Glasba pomeni zabavo, spodbuja domišljijo, poma- Cilji: ga pri izražanju čustev, prinaša pa tudi sprostitev. • Razvijanje sposobnosti istih doživetij v različnih Otroci na ritmično glasbo pogosto takoj, ko jo zasli- umetniških jezikih, plesnem, dramskem, likov- šijo, reagirajo tako, da se premikajo in plešejo, pojejo nem, glasbenem idr. ali ploskajo. Otroci radi prepevajo tudi sami sebi – • Otrok ob poslušanju pravljic ter drugih literarnih četudi še ne znajo peti s pravilnim besedilom. Vsa- del razvija zmožnost domišljijske rabe jezika. Ples za zabavo Gibanje ob glasbi 16 Didakta Glasbena pravljica Ustvarjalni gib ob klasični glasbi • Otrok se postopoma seznanja s širšo družbo in manju naše demonstracije plesa ali v obliki kulturo. ustvarjalnega giba. Gibalne dejavnosti z glas- • Otrok razlikuje sredstva za snemanje in predva- bo lahko vodimo predvsem v obliki tako ime- janje zvoka, različne načine zbiranja, shranjeva- novanega »stop-plesa«, pri katerem otroci, ko nja in prenosa informacij. slišijo glasbo, tečejo, ko pritisnemo na »pavzo«, • Otrok odkriva in spoznava lastnosti zvoka, nje- se ustavijo in/ali dobijo novo nalogo. Ko glasbo govo nastajanje in potovanje. zopet predvajamo, otroci tečejo naprej, • Otrok prepoznava in uporablja tehnične pred- • zvočne podlage ob dramatizacijah, mete in procese, spoznava njihov namen in po- • poslušanje glasbe pri ustvarjalnih dejavnostih, men ter v igri ponazarja njihovo delovanje. • poslušanje glasbe za umirjanje/čas počitka: v • Otrok se seznanja z različnimi načini komunici- igralnici lahko ponudimo tudi kotiček s pred- ranja in prenosa informacij. vajalnikom in slušalkami za prosto igro. • Spodbujanje gibalnih dejavnosti (tudi na pro- stem). Dejstvo je, da bomo v vrtcu še kar nekaj časa upo- rabljali kompaktne diske (CD-je ali tudi zgoščen- Ob ali po večini sledečih dejavnosti se je z otrokom ke), ki so zadnji mehanski nosilci zvoka, čeprav po- dobro pogovoriti. Otrok naj ima možnost ubesedi- časi tonejo v zgodovino. Ponekod se še vedno upo- ti, kar je slišal, saj s tem ne razvijamo samo njego- rablja celo kasete, saj imamo vrtci bogate zbirke vega govora in mu damo prostor, da izraža svoje kaset in zgoščenk v glasbenih kabinetih in se nam misli, temveč odkrivamo tudi njegovo percepcijo. te zdi škoda zavreči. Glasbeni predvajalniki imajo Seveda pri tem spoštujemo različne načine otro- dandanes lahko možnost brezžičnega povezova- kove interakcije z okoljem in ga spodbujamo k nja z omrežjem in internetom, zato je smiselno izražanju njegovih občutij z neverbalnimi, v nada- pri nakupu novih predvajalnikov v idealnem pri- ljevanju pa s kombinacijo verbalnih in neverbalnih meru izbrati za igralnice takšne, ki imajo možnost sredstev. predvajanja zgoščenk, vgrajen Bluetooth NFC vmesnik, predvajajo mp3 datoteke iz USB-ključka Glasbeni predvajalnik ali pomnilniške kartice ali pa imajo vsaj možnost priklopa zunanje avdio naprave (mp3 predvajalnik/ Možnosti uporabe predvajalnika: računalnik) preko AUX vhoda (z nekaterimi se da • poslušanje glasbe in pravljic, zvokov, ugank in celo snemati). rim v okviru učnih sklopov, snemanje lastnih posnetkov in poslušanje le-teh (več o tem v Preverite, katere formate podpira izbrani predva- poglavju diktafon), jalnik: CD (kompaktni disk) – navaden CD seveda • uporaba glasbe za plesne in gibalne dejav- podpirajo vsi, a to ne velja za zapisljive CD-R, CD- nosti; če je predvajalnik/zvočna postaja, ki je -RW in druge formate. Če npr. posnamete in shra- prenosna in brezžična, jo lahko uporabljamo nite na kompaktni disk CD-RW svoje posnetke pe- tudi na igrišču. Otroci lahko plešejo ob posne- tja, zgodb, zvokov ali intervjuje svoje skupine preko 17 Didakta ŠOLSKA PRAKSA računalnika, morate imeti predvajalnik, ki ta for- njegova velikost ter občutek pri prenašanju in ka- mat podpira. Pomembno je, da je naprava dovolj kšna je razporeditev gumbov ter drsnikov za upra- glasna tudi za plesne in gibalne dejavnosti. vljanje predvajalnika. Pri plesnih dejavnostih so otroci običajno zelo gla- Če ste se odločili za zvočno postajo, ki ima možnost sni in znajo glasbo preglasiti. Podoben problem predvajanja mp3-jev iz USB-ključka, je smiselno, nastane tudi pri uporabi zvočnika na igrišču, saj se da ima ta vgrajen LCD zaslon, kjer se prikažejo po- zvok enostavno izgubi. Preizkus opravite pri najviš- datki o predvajani pesmi, da boste lahko upravljali ji glasnosti, smiselno se je o glasnosti/izhodni moči posnetke s pomočjo tipk predvajaj, pavza, preskok naprave pozanimati tudi pri trgovcu. Pri nakupu naprej oz. nazaj (Varga 2008). glasbenega predvajalnika je ključnega pomena, da izberete napravo, ki karseda ustreza vašim po- Diktafon trebam. Poiskati je treba dobro razmerje med že- Diktafon lahko uporabljamo za snemanje zvokov, lenimi tehničnimi lastnostmi in ceno. pesmi, intervjujev, ugank, deklamacij, zgodb in pra- vljic. Dandanes nas veliko uporablja tudi funkcijo V primeru, da se odločite za prenosni predvajalnik snemalnika zvoka na svojem mobilnem telefonu, ki oz. zvočno postajo, je za dolgotrajno predvajanje je dovolj kvalitetna za uporabo v skupini, in morda glasbe dobro preveriti zmogljivost baterije. Večina nakup diktafona, če je uporaba mobilnega telefona predvajalnikov ima vgrajene baterije, ki so nava- v vrtcu dovoljena, sploh ni potreben. dno zmožne predvajati glasbo od 10 do 20 ur. Lah- ko kupite tudi glasbene predvajalnike, ki energijo Ideja za malo drugačen intervju: prepir v skupini reši- črpajo iz klasičnih baterij AA in AAA, a so zato večji mo na ta način, da določimo otroka novinarja, ki pov- in manj praktični (ko zmanjka energije, navadno praša vse otroke o ozadju prepira. Seveda mora biti pri sebi nimamo rezervnih baterij). ta »novinar« sposoben, da vodi pogovor. Ideje za in- tervjuje lahko prihajajo od otrok. Morda naredijo tudi Večina predvajalnikov je na voljo s plastičnimi ohišji, intervju s hišnikom ali čistilko. Pri tem se otroci učijo kar ni nič slabega, saj so trdna in lahka, nekateri ima- prisluhniti in upoštevati čustva in misli intervjuvanca. jo tudi zaščitno konstrukcijo iz aluminija. Prenosljivi modeli so običajno odeti v dodatke iz gume, ki ne Mikrofon in zvočnik pripomorejo k funkcionalnosti, temveč skrbijo zgolj Za otroka je slišati svoj glas preko ozvočenja in go- za boljšo zaščito naprave, nekateri modeli so celo vorjenje v mikrofon prav posebna izkušnja. Običaj- vodoodporni. Pri teh modelih je praktično izbrati no je v skupini otrok tako, da se pri prvem srečanju takšne, ki jih bomo enostavno prenašali na igrišče, z mikrofonom želi nekje tretjina otrok takoj preiz- torej da imajo na vrhu pas ali ročko za prenašanje, kusiti in nastopati, ostali pa so lahko hitro v zadre- v večini so to modeli valjaste oblike, ki imajo spodaj gi in bi raje ostali v vlogi poslušalca. Smiselno je na štiri nogice, da jih lahko postavimo tudi na mokra začetku najprej mikrofon podati v krogu, da lahko tla. Pri ohišju predvsem preverite, ali vam ustreza vsak otrok nekaj pove. Prične vzgojitelj in reče npr.: Pojemo in pripovedujemo preko mikrofona 18 Didakta »Ime mi je …«. Nato se drug za drugim predstavijo nikom, ki poleg zgoraj navedenih funkcij predvajanja še otroci. Lahko to še stopnjujete in otroci povedo, mp3-jev doseže izhodno moč 150 W in ima dva vho- kaj radi jejo za kosilo, katera žival jim je najbolj všeč, da za mikrofon. Kvaliteta predvajanja in ozvočenega itd., na ta način se navadijo svojega »drugačnega« glasu je za vrtčevske potrebe zadovoljiva. glasu oz. izgubijo strah pred mikrofonom. V skupini 4–6 in 5–6 letnikov imam s tem kar dobre izkušnje, Dražje naprave, kot so npr. akumulatorski zvočniki, vedno so si tudi otroci s posebnimi potrebami upa- imajo lahko priložene ročne ali naglavne daljinske li povedati svoje ime v mikrofon, pa tudi če samo dinamične mikrofone. Za zelo kvalitetno glasno z nekaj glasovi. Ko preidemo na petje, govorjenje ozvočenje se potrebuje poleg zvočnikov še aktivna zgodb ali šal v mikrofon, lahko otrokom, ki ne želijo mešalna miza, ki ima ojačevalno tehnologijo. Ta- nastopiti, ponudimo, da si izberejo prijatelja, s kate- kšno naš vrtec uporablja za večje dogodke v vrtcu, rim bi nastopili, in to običajno deluje. Seveda otroka kot so prireditve za starše in nastopi našega Cici- nikoli ne silimo pred mikrofon. Za nekatere je pouč- benda (vokal, violina, kitara, bas in bobni), ki pri tem na in zabavna že zgolj izkušnja poslušalca. uporablja tudi naglavne mikrofone. Ozvočenje in uporaba mikrofona v vrtcu nam pride Radio Vrtec prav pri: V našem vrtcu smo v enem izmed preteklih šolskih • ozvočenju otroka pripovedovalca ali pevcev pri let prioriteto namenili nakupu avdio tehničnih sred- dramatizacijah, stev za vse skupine in s pomočjo donatorjev preno- • ozvočenje nastopov otrok za starše, kjer imamo vili lastni studio Radia Vrtec ter instalacijsko ozvoče- lahko tudi otroka, ki napoveduje oz. povezuje, nje vseh garderob in igralnic, tako da lahko oddaje • »veseli tobogan« oz. karaoke, kjer lahko otroci zopet poslušajo vse skupine in obiskovalci vrtca. pojejo, nastopajo in pripovedujejo kot zvezde. Projekt oz. sam studio Radio Vrtec se je ustanovil Nekatere zvočne postaje imajo poleg zgoraj navede- leta 1999 na pobudo takratne ravnateljice Majde nih funkcij še vhod za mikrofon in vhod za glasbilo Kušer Ambrožič. Skozi vsa ta leta je Radio Vrtec več (npr. elektro-akustično kitaro). Običajno imata mikro- ali manj aktivno deloval in oddajal za celotni vrtec fonska vhoda tudi regulacijo glasnosti in nastavljiv enote Labod različne oddaje, glasbo, čestitke in eho učinek (odmev). To je cenovno najbolj dostopna obvestila za otroke. Projekt je v Sloveniji po naših možnost za uporabo mikrofona v vrtcu. podatkih edinstven. V prvih letih po ustanovitvi so v projektu poglobljeno sodelovale starejše skupi- Tu moramo paziti, da kupimo žični dinamični mikro- ne (takratni mali šolarji), vanj pa so bili postopoma fon in ne kondenzatorskega, ki potrebuje še dodatno vključeni tudi mlajši otroci. Otroci lahko v oddajah napajanje, saj nam drugače mikrofon z zvočnikom prevzamejo vlogo tehnika, voditelja, pevca, novinar- ne bo delal. Kvaliteta in jakost zvoka seveda ni primer- ja, recitatorja in spoznavajo osnovno radijsko opre- ljiva z večjimi napravami, vseeno pa lahko osebno po- mo. V oddaje se lahko aktivno preko ugank in ka- ročam o zelo pozitivnih izkušnjah s prenosnim zvoč- raok vključuje tudi poslušalce, ki dobijo za nagrado štampiljko ali pa se jim izpolni glasbena želja. Oddaje ustvarjajo skupine starejših otrok enkrat te- densko celo šolsko leto, sama vsebina pa se spremi- nja glede na trenutne zanimive dogodke in teme. Pojejo pesmice, pripovedujejo uganke in deklama- cije, napovedujejo prihajajoče dogodke, kot so gle- dališke predstave, obisk delavnic v muzeju, gledali- ške predstave, kulturne prireditve ob bližajočih se praznikih, obisk različnih ustanov (knjižnica, gasilska postaja, veterinarska ambulanta, zdravstveni dom), raznovrstne delavnice znotraj vrtca med oddelki, voščijo ob rojstnem dnevu otroka, opravljajo inter- vjuje med otroki o doživetem dogodku, sporočajo vremenske napovedi in ugajajo glasbenim željam otrok, itd. Seznanijo se tudi s strukturo oddaje v smi- slu uvodnega pozdrava, vsebino in z zaključkom (Vr- tec Ciciban Novo mesto 2020). Ideje za pripravo in izvedbo oddaj črpamo iz prete- klih izkušenj oz. oddaj, predlogov in idej strokovnih Projekt Radio Vrtec delavcev, otrok in otroških oddaj profesionalnih ra- 19 Didakta ŠOLSKA PRAKSA dijskih studiev (Pojemo, pojemo in Radijski Ringa- Radio Vrtec je vsekakor lahko obogatitev ponudbe raja). Vzgojitelji se trudimo ostati v vlogi koordina- v vrtcu. Čeprav se večkrat zgodi, da zvočniki v igral- torja oz. mentorja in učimo otroke primerne upora- nicah niso vključeni in skorajda ni poslušalcev, pa be tehničnih sredstev. imajo izvajalci pri tem ogromno veselja. Poleg že zgoraj navedenih globalnih ciljev, lahko Zaključek v okviru projekta Radio Vrtec dosegamo še nasle- Potrebno je spoštovati dejstvo, da starejše vzgojite- dnje cilje: ljice oz. vzgojitelji niso kos vsej moderni avdio teh- niki. Vsak naj sam presodi, ali bo navedene ideje • Otrok spoznava verbalno komunikacijo kot vir sposoben vključiti in uporabljati pri svojem delu, ugodja, besedo pa kot vir informacij. Otrok v torej, da mu bo omenjena tehnika pri delu v skupini vsakdanji komunikaciji posluša jezik in je vklju- v pomoč in ne, da mu bo v breme, saj v nasprotnem čen v komunikacijske procese z otroki in odra- primeru otrok ne bo dobil pozitivnega zgleda. slimi. • Otrok se seznanja z različnimi načini zbiranja, Mediji se v vrtcih uporabljajo predvsem za popestri- shranjevanja in prenosa informacij (radio) ter tev ponudbe in s tem so vpeljani začetki v medijsko komuniciranja s pomočjo mikrofona. opismenjevanje. Vsekakor so nam lahko vsa ta avdio • Otrok ima neposreden stik z radijsko tehniko. sredstva in gradiva v vrtcu v veliko pomoč in obogati- • Spodbujanje k spremljanju aktualnih dogod- jo naše delo. Kot vidite, lahko s temi dejavnostmi do- kov. segamo ogromno ciljev ki jih je mogoče povezati in • Odpravljanje strahu in zadrege pred javnim na- preplesti z vsemi področji kurikuluma. Pomembno stopanjem. pa je izbirati kvalitetne glasbene vsebine in ob tem • Spodbujanje spontanosti, izvirnosti, ustvarjal- pustiti dovolj prostora za umetniško in govorno izra- nosti v danem trenutku. žanje posameznika. Namen tega članka ni iz vrtcev • Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju pregnati občasne uporabe glasbe, ki je zgolj v zabav- narave in zdravega načina življenja (npr.: vre- ne namene, temveč spodbuda k uporabi modernih menska napoved, jedilnik ...). tehničnih sredstev in kvalitetnih gradiv. • Negovanje in razvijanje individualnih ustvarjal- nih potencialov v fazah doživljanja, zamišljanja, komuniciranja in uveljavljanja umetniških de- Viri Duh, M. in Zupančič, T. (2009): Sodobna likovna umetnost v kuri- javnosti. kulu vrtca. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. • Otrok razvija jezik na vseh jezikovnih ravninah Inštitut za informatiko, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo (od glasoslovne in oblikoslovne do skladenjske in informatiko (2018): Osnovni pojmi IKT. Dostopno na: https:// in pomenoslovne). ii.feri.um.si/sl/studij/osnovni-pojmi-itk/ ( pridobljeno 24. 3. 2020). • Otrok išče, zaznava in uporablja različne mo- Jelen, S. (2007): Kako ubraniti otroke pred medijskim kičem. žnosti reševanja problema. Vzgojiteljica. Revija za dobro prakso v vrtcih. • Otrok razvija miselne operacije. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in • Povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. prostora (ko poslušalci plešejo na predvajano Mavri, B. (2015): Mediji in predšolski otroci. Diplomska naloga viso- glasbo). košolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije. Dostopno na: http://www.fuds.si/sites/default/files/mediji_in_predsolski_ Bistvo projekta je veselje otrok pri sodelovanju ter otroci.pdf (pridobljeno 24. 3. 2020). vključevanje želja in zamisli otrok, in ne končni »iz- Mojzer, T. (2018): Avtorske pravice pri fotokopiranju v vrtcih in delek«. Ta sproščenost pripomore k temu, da se šolah. RTV Slovenija. Dostopno na: https://otroski.rtvslo.si/bansi/ prispevek/6043 (pridobljeno 6. 4. 2020). otroci hitro znebijo začetne zadrege, ki so jo imeli pri prvih oddajah, in da lahko vsi (tudi tisti s slab- Škrubej, A. (2017): Razvoj in spodbujanje govora pri predšolskem otroku. Pogled kroz prozor, digitalni časopis. Dostopno na: https:// šimi govornimi sposobnostmi) z velikim veseljem pogledkrozprozor.wordpress.com/2017/10/31/razvoj-in-spodbuja- sodelujejo skozi celo leto, če ne drugega, kot pevci nje-govora-pri-predolskem-otroku/ (pridobljeno 24. 3. 2020). ali tehniki. V projektu se je izkazalo, da lahko otro- Varga, M. (2008): Kako izbrati prenosni glasbeni predvajalnik. ci, ki so drugače v skupini malo bolj zadržani in tihi, Moje finance. Dostopno na:https://mojefinance.finance.si/218197 (pridobljeno 24. 3. 2020). postanejo pri napovedovanju in petju presenetljivo samozavestni in glasni. Vonta, T (2009): Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbe- nih sprememb, (Elektronski vir)/ Tatjana Vonta – El knjiga – Lju- bljana, Pedagoški inštitut, 2009. – (Znanstveno poročilo / Pedago- Za predvajanje v oddajah z diktafonom vnaprej ški inštitut; 09, 13). Dostopno na: https://www.pei.si/ISBN/978-961- 270-026-3.pdf (pridobljeno 24.03.2020). posnamemo tudi intervjuje o različnih dogodkih v vrtcu. Otroci vedno opozorijo, kadar je kdo prišel na Vrlič, T. (2001a): Likovne dejavnosti v vrtcu. V Marjanovič Umek, L. ( Ur.): Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja. vrsto večkrat kot oni, npr. ko je nekdo zamenjal ne- koga, ki je bil bolan. To dokazuje, da jim sodelovanje Vrtec Ciciban Novo mesto (2020): Radio Vrtec oddaja z obnovljeno opremo. Dostopno na: https://www.ciciban-nm.si/sl/novice/radio- v projektu veliko pomeni. -vrtec-oddaja-z-obnovljeno-opremo/1413 (pridobljeno 24.03.2020). 20 Didakta