GRADIS NAŠ OBČAN
GRADIS, največji jugoslovanski gradbeni kolektiv, našim občanom ni neznan. Vsa naša izjemno hitra gradnja v povojnem obdobju je prepletena tudi z Gradisom. Vedno smo ga imeli za našega — slovenskega — jugoslovanskega, od tedaj, ko se je lani delovna skupnost skupnih služb preselila v novo poslovno stavbo v Novih Jaršah, pa pravimo, da je GRADIS postal tudi naš občan.
POGLEJMO GA POBLIŽE
To največjo gradbeno de-lovno organizacijo v Jugosla-viji sestavlja 17 tozdov in delovna skupnost skupnih služb. Skupno zaposluje 6960 delavcev, poleg njih pa imajo še 680 učencev in 180 štipendi-stov. V naši občini je »glavni-na« te velike družine gradi-sovcev, kar pet tozdov in DSSS domuje na našem območju, ki skupaj zaposluje približno 38 odstotkov vseh delavcev. To so: TOZD Žele-zokrivnica, TOZD Strojno-prometni obrati, TOZD Dbrat gradbenih polizdelkov, TOZD Kovinski obrati in TOZD Ljubljana okolica. Kmalu pa se bo v našo občino preselil še TOZD Projektiva. Vsi drugi tozdi so raztreseni širom po Sloveniji, eden pa je v Frank-furtu.
Z    DELOM    SO    POSTALI VELIKl
V dobrih 30 letih so gradi-sovci zgradili nad 4000 različ-nih objektov, med njimi več hidrocentral in terraocentral, veliko stanovanjskih naselij, bolnišnic, silosov, hladilnic, pristanišč, viaduktov in mo-
stov, turističnih in drugih objektov. Naj spomnimo, da Gradis gradi tudi prvo jugo-slovansko jedrsko elektrarno v Krškem, da končuje turi-stično naselje Bernardin, da so gradisovi delavci zgradili tudi dimnik cementarne Trbovlje, ki ie najvišji v Evropi itd. Vse njinove številke segajo v mili-jarde. Tako je v 1975 letu 6628 zaposlenih delavcev ustvarilo 3.348.526,395 dinarjev ali 505,209 dinarjev na zaposle-nega. Ostanek dohodka je bil 200 milijonov dinarjev ali 6.1 od skupnega dohodka.
Zaleto 1977 načrtujejo 1111 milijonov dinarjev ali 111,1 starih milijard dinarjev do-hodka. Po predvidevanem celotnem dohodku v višini 4660 milijard dinarjev, to je pri znesku, ki se bliža že petim novim ali 500 starim milijar-dam, žnaša delež dohodka 24%. Drugače povedano to pomeni, da bodo v poprečju dobro gospodarili vselej tedaj, kadar jim bo od štirih plača-nih dinarjev za njihove izdelke ali storitve ostal za dohodek en dinar. Osebni dohodek gradisovcev naj bi v letu 1977 znašal v poprečju 4700 dinar-jev, kar predstavlja v primer-javizletom 1976 (ko jeznašalo poprečje okoli 4200 dinarjev) okoli 500 dinarjev ali 12% več. Zaposlenih bo v letu 1977 okroglo 7000, in to brez delav-cev v tujini, vajencev in šti-pendistov, katerih bo še do-datnih 1000. Vsak delavec Gradisa bo moral v podjetju vsak mesec ustvariti vsaj 13 tisoč dinarjev dohodka in dosegati stopnjo produktivno-sti, začrtano v letnem načrtu. Prav rasti produktivnosti v Gradisu posvečajo veliko pozornost. 3,5% je poprečna letna stopnja, v zadnjih petih letih 5,5%, za letos pa jo načr-tujejo 5,7%. To kaže, da je v
Gradisu močna preorientacija družbenih prizadevanj v člo-veka in tehnologijo — v poso-dabljanje obeh. Danes v Gra-disu vse več delajo stroji in visokokvalificirani strokov-njaki. Vedo pa, da tudi s sti-mulativnim nagrajevanjem pripomorejo k rasti produk-tivnosti in kakovosti.
V letošnjem letu imajo pred seboj še veliko načrtov; preo-rientirali se bodo na tuja tržiš-ča, izredno veliko bodo vložili v načrtno izobraževanje de-lavcev, v uresničevanje za-kona o združenem delu. Prav slednjo nalogo začenjajo s serijo seminarjev, na katerih naj bi se dodatno izobraževali vsi vodilni in vodstveni delav-ci. Uresničevanje zakona je ena temeljnih nalog in prepri-čani so, da bodo prav letos lahko veliko storili, da bodo med tozdi vzpostavili čistejši dohodkovni odnos in da bo Gradis še bolj zaživel kot samoupravna celota.
STORITI VEČ TUDI V ODNOSU DO KS
Posluh za probleme v KS in pripravljenost za njih reševa-nje je predvsem krajevni skupnosti Nove Jarše dobro znan. Predvsem so ti odnosi stalni in trdni med tozdom Ljubljana okolica in KS. To je po svoje tudi razumljivo, ker največ delavcev tega tozda stanuje v KS Jarše in so tako že kot delovna skupnost nepo-sredno zainteresirani za ra-zvoj KS. Eden od konkretnih rezultatov skupnega dogovar-janja je na primer lani odprta ambulanta, za katero je ta tozd dal stanovanje. Še več je oblik, ki bi jih lahko izkoristili v skupnem sodelovanju, saj si to želijo tudi drugi tozdi in DSSS tega velikega kolektiva. Vsekakor bi kazalo o tem — zlasti v KS Nove Jarše — še razmisliti.