llkradena nevesta Reimmichlova povest podomačena 13 Ko so bili marnji z vsakim dnem hujši, se je Hanzej pred zbranim občinskim svetom opravieil s tem, da je predložil pismene dokaze in se sldical tudi na župana kot pričo, da ga tiste dni, ko se je Žnidarica ubila, sploh ni bilo doma in da je bil tedaj v Celoveu. Njegova nedolžnost je bila očitna kakor teli dan. Ali možje so mu drug za drugim svetovali, naj cfcrekljivce toži, da bo marnjev konec. Tega pa Kanzej ni hotel: da bi on babje jezike na sodnijo vlačil, ne, tega že ne; taki jeziki njegovi časti niso kcs; in ee bi vse hotel za jezik prijeti, bi bilo vsaj sto teh kvatrnic in navsezadnje bi tistega še ne dobil, ki si je veo reč namislil. Sicer je Hanzej bil sam zase trdno prepričan, da ga pozna lmdcbneža, ki je teh marnjev kriv. Ali prav Tonča, ki ga je po krivem dolžil, ni smel dražiti, da ne poc^e^i nesre.e, ki ie pretila Leji, njegovi ženi. To je bil tudi glavni vzrok, da nikogar ni tožil. Dva pa sta biia, ki jima ni bilo dovolj, da se je Hanrej pred obeinskimi možmi sicer opral in opravičil: Lojz in Peter; že zaradi tega ne, ker so marnji tudi Petta zapletali v to zmešnjavo. Najbolj je rojil Lo.iz. Kar bliskalo se je in treskalo, kadar je žugal, češ da ne da, da bi kdo Petru, njegovomu prijatelju, čast in dobro irae kradel. Ker pa se Hanzsj ni dal pregovoriti in ni hotel tožlti sta se prijatelja sama lotila in iskala, od kod so prišli hudobni marnji. Pruela sta ženske za jezike, jirr zajrrczila s sodnijo in zaporom in hotela po sili iz vedeti, kdo je to ostudno laž o Hanzeju-ubijalcu raztrosil. KJepetulje so se prestrašile, ena se je izgovarjala na drugo, tako je to šlo v dolgem vencu: dokler nista prišla do kraja in do — Maclie ~L\ze. Ta je nekaj časa regliala m se rotila, nazadnje pa ie izdala, da je bil Trotov Miha, ki ji je vse na drobno pripovecloval. Ali tudi Miha se je zvijal in zvijal in izvil iz zanke. Sprva je vse taiil, se izgovarjal sem in tja, na kraju kroja pa se je izgovoril na Tonča. Ko sta Lojz in Peter to čula, sta se spogledala; s Tončem ni bilo dcbro češnje zobati. Precej časa sta oklevala, potem sta si le nabrala korajžo in si zupala k Urbancu v Podhom. Tu sta dejala prav krotko. ia bi F9 z rosr.odarjem iz lepega rada kaj pogovorila zaradi tistih neumnih marnjev o Hanzeju in I^eji. Tonču Łta izstopili očesi in sta bili kakor dve ognjeni krogli, vendar niti Lojz niti Peter nista razločila,. katerega od njiju je tako divje pogledal. Nekaj čass je molčal, potem je zarohnel: »Kaj vaju te preldete čenče brigajo?« »Petra, mojega prijatelja, brigajo, ker so jeziki tudi njega zraven spletli,« je dejal Lojz. »Moje dobro ime, mojo čast mi kradeio,« si je zupal tudi Peter z besedo na dan, »tega si ne dam, tudi od tebe ne.« »Šleva grintava! Ali te naj v žep vtaknem?« »Hohoho, le nikar tako surovo,« je vzrojil Lojz. »Ce ti je Peter premajhen, ti utegnem jaz biti velik dovolj.« »Hahahaha, ali misliš, da se te bojim? Tako ranto suho zlomim ko nič. — Sicer pa bi rad vedel, kaj tebi mar, kaj govorijo!« »Jaz ne dam, da ml kdo Petra, mojega prijatelja obrekuje. Peter je mož.« »Ti pa baba.« »Tonč, Urbanc!« je vzrojil Peter. »Nikar preveč ne žokaj, če ne, se bova na sodniji videla. Lojz te bc tožil, jaz pa pojdem za pričo.« »Vidva sta eden kakor drugi malo prifrknjena če se mi takoj pri tej priči ne izgubita, vaju zaženem po bregu dol pa si v grabnu spet zberita svoje kosti!« »Saj greva; ali poprej morava še čuti, kako je s to storijo. Ljudje pravijo, da si ti spravil marnje v svet.« »Kdo pravi to? Hanzej?« »Ne, Hanzej ne reče ne besede. Ta se napravlja, kakor da ga vse to ne briga še toliko ne, kolikor je črnega za nohtom... Ali Trotov Miha, ta je rekel, da si mu ti to natvezel.« »Trotov — ta potuhnjeni zgagar!« je Tonč vzkipel. »Temu še bom nekaj natvezel... Ali sta res taka osla, da temu čuku nasedata?« »Torej praviš, da nisi ti tisti, ki je te marnje spredel ?« »Jaz ne pravim ničesar. Kdor me ima za takega, ta me presneto slabo pozna. Jaz nisem baba.« »Kdo pa je tedaj to napredel?« »Kdo neki kakor Trotov Miha? Nič drugega ti ne dela: okoli sebe voha, kjs bi kaj smrdljivega izvohal, pa brodi po gnoju, ljudem čast krade in jih obira in osira.« »Tedaj morava to kanaljo še enkrat prijeti!« »Ča vaju mika, zakaj ne. Pa povejta mu, da bom jaz še posebej obračunal z njim!« Uro pozneje sta bila Lojze in Peter že pri Trotu in sta dedca trdo prijela v klešče. Ta pa se je postavil danes na drugo nogo in je dejal posmehljivo: »Tebe, ti doJga ranta, nihče ni jemal v besedo, za Petra pa so ljudje tudi le to vedeli, kar je resnica. Da je Leji pot trebil, tega ne more tajiti, in nekaj vedel bo pa tudi. Nekaj vsak človek ve, hehehe. Če hočeta, da se vama vsa fara smeji in da 3i povrh še ^lačilo nakopljeta, tedaj le kar pojdita :n me tožita!« Te predrzne besede so dale Lojzu še zadnje, kar nu je bi!o treba; stegnil je svojo roko, ki je bila iolga kakor pol prekle, in je hotel dedca za ušesa irijeti. Dedec pa ga je odrinil in krepko zamahnil. Toda še preden je klofuto pripeljal, kamor jo je namenil, ga je prijel Peter za obe roki in mu jih sklenil zadaj na hrbtu, da se dedec ni mogel ganiti. »Lojz!« se je zadrl Peter, »zdaj pa mu obriši gobec, pa pošteno! S tole kravjo mažo!« Lojz se je naglo sklonil in pobral napol su_l kravjek; stiščal ga je dedcu, ki je zaman prskal in cepetal, v odprta usta, zraven pa je vpil: »Na, zdaj pa le brodi po gnoju in se samega sebe navohaj, gnida ti gnidava!« »Tožiš pa ti zdaj lahko,« se je rogal Peter. »Bomo šele videli, kdo bo plačeval in korau se bodo Ijudje smejali.« Brcnil je dedca, ki se je na vse kriplje otepal in pljuval, da je zletel za plot; nato sta jo z Lojzom urnih krač ubrala nizdol. Tožiti si Miha ni upal, ker se je bal, da bi uteg» nila nazadnje Hanzej in Tonč oba proti njemu na,-topiti. Tem več je bilo na vasi smeha; kajti Lojz ni bil tiho in je vso zgodbo s Trotom na drobno oznanil. Dobrega pa ta reč ni rodila. Namesto da bi bili ^onehali, so marnji le še nanovo oživeli. Vaščani so ?e na tihem in na glas menili, da mora biti le nekaj resnice na tem, da je Leja ušla, ker ni marala z ubiialcem živeti. Zakaj bi sicer Lojz in Peter tako lovila jezike? Hanzeja so gledali po strani, kjer koli se je prikazal. VIII. Na Miklavževo je padlo skoraj pol metra sncga. Na gorah ga je bilo za cel meter in še več in povsod je bilo videti smučarje. Tudi Hanzej je vzel dilce in je mahnil v ptanino, la bi vsaj nekoliko pozabil na bridkost svojega srca. lares mu je bilo laže, ko je prekoračil zadnji vrh n je zdrčal na pojočih smučih po obronku dol. Dostikrat že je videl lepoto zimskih gor, ali take še li bilo pred njegovimi očmi. Sama ogromna bela, mehka pernica je polmvala gorsko planjavo, skr^a razpoke in štrleče peči, zavila v toplo kočo po planini in odela macesne, ki so tu in tam štrleli v nebo. In tiho, tiho je bilo vse, tako tihc. kakor da je svet obstal in se zasanjal v večnost. Hanzej ni čul nič drugeea kakor utripanje svo- jega srca. (Dalje prfhMnjift)