Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72).
Leto XIV.
Hrastnik, 5. 10. 1978
St. 10
50. obletnica stavke steklarjev 42. obletnica mladinske stavke
. Letos je preteklo že 72 let od ustanovitve, prve razredne strokovne organizacije steklarjev v Hrastniku, 50 let od velike generalne stavke steklarjev Jugoslavije in 42 let od zmagovite borbe steklarske mladine v Hrastniku.
Torej kar trije važni in svetli jubileji, do katerih Tes ne moremo
biti brezbrižni že z ozirom na to, v kakšnih ugodnih pogojih živimo mi danes in pod kakšnimi pogoji so se morali boriti za uveljavljanje svojih pravic naši steklarji v predhodnem obdobju.
Zato naj ne bo odveč, če ob tej priliki sežemo malo globlje v našo bogato zgodovinsko zakladnico z
Ob proslavi 50-letnice velike steklarske stavke
Hrastnik se te dni spominja revolucionarnega boja svojih steklarjev, ki so pred 50 leti stali na čelu borbe vseh steklarjev, v stari Jugoslaviji, za svoje osnovne pravice.
Bilo je leta: 1928. Takrat je bila buržoazija, s kraljem in policijo na čelu, v naj širši ofenzivi proti političnim in socialnim pravicam delavskega razreda. Tudi steklarjem je grozilo skrajno poslabšanje delovnih pogojev in njihovih zaslužkov.
Njihova delavska revolucionarna zavest je bila v tem času že močno okrepljena, trdna, imeli, so bogate izkušnje in zavedali so se, da se lahko branijo le z odločnim odporom, združeni v veliki solidarnosti.
Vsa pogajanja z lastnikom vseh steklarn Jugoslavije so propadla, zato so tudi oni 28. junija 1928 začeli z dobro organiziranim štrajkom v vseh steklarnah istočasno. Hrastnik pa je bil tisti, kjer je padla odločitev za stavko, tu se. je tudi kazala največja pripravljenost za stavko.
Težko si je danes, v svobodi, po petdesetih letih predstavljati, kako veliko odgovornost so si naložili organizatorji, ki so pripravljali štrajk, posebno še zato, ker je bila oblast in policija popolnoma na strani lastnika* tovarn. Poieg glavnega stavkovnega odbora''so bili takoj organizirani taki odbori tudi v vsaki tovarni posebej. Osnovna značilnost za razpoloženje steklarjev vseh tovarn .je bila velika enotnost in odločenost vztrajati do zmage, pri vseh brez drobnih političnih interesov. Tako vzdušje je, bilo doseženo tudi zaradi velike požrtvovalnosti in borbenosti, takratnih članov in simpatizerjev Komunistične partije, ki so jim sledili tudi drugi.
Kako zagrizena in neizprosna je bila ta borba ža pravice steklarjev, nam dokazuje tudi dejstvo, da je stavka trajala do 28. oktobra, to pa je pomenilo štiri mesece stradanja in živčne napetosti za stavkajoče in njihove družine.
Stavka se je končala z zmago steklarjev. To je pomenilo v takratni situaciji triumf in zmago delavcev v dolgi verigi političnega in socialnega zatiranja delavcev.
Ob 50-ietnici stavke steklarjev Jugoslavije pa Hrastnik proslavlja iletos tudi 42-letnico mladinske stavke v Steklarni Hrastnik. Tudi ta stavka je še.danes vredna posebne pozornosti, saj je bil to edinstven priiner V takratni Jugoslaviji, ko so mladi delavci v takratni steklarni, organizirani v posebni sindikalni sekciji, pod vodstvom Komunistične mladine v mesecu juliju 1936, za dva dni zasedli steklarno in tako vztrajali, dokler ni bilo ugodeno njihovim zahtevam.
Proslava obeh obletnic bo v soboto dne 7. oktobra 1978 ob 10. uri na dvorišču Steklarne Hrastnik, s kulturnim programom. Vabljeni vsi.
V nadaljevanju sledi širši opis- dogodkov v spodnjem Hrastniku v letih pred vojno in sicer po spominu organizatorjev teh stavk. tov. Vilija Maurerja in Ivana Ranzingerja.
namenom, da osvežimo spomine tako na preteklo obdobje, kot na dogodke slavnih borb, ki so jih bojevali naši vrli in hrabri steklarji v Hrastniku in Jugoslaviji.
Med nami še vedno živijo ljudje, ki mišjilo, da je vse /tisto, kar danes' premoremo in tudi imamo, prišlo samo ob sebi, ne da bi pri tem sploh pomislili s kakšnimi težavami in s kolikšnimi borbenimi podvigi so bile izbojevane pravice, ki jih sedaj uživamo vsi.
O vsem tem naj vam zdaj verno priča zgodovina sama, zgodovina, ki jo je porodila /borba z zakletimi sovražniki delavskega gibanja.
Zgodovina nastaja vedno le tam, kjer se Zberejo, delajo in živijo ljudje. Ker pa so se naši predniki steklarji že v predhodnem obdobju začeli zgrinjati prav na tem.hrast-niškem območju, nam narekuje nujna dolžnost, da podamo tudi kratek oris o nastanku in razvoju industrije v Hrastniku.
ga premoga vzdolž cele doline. Te kopice premoga pa so nehote padle v oči ml, Heiderju, kj je prav takrat tvorno deloval pri gradnji železnice Dunaj—Trst. Heiderju, ki je bil posebni .izvedenec za gradnjo železniških mostov pa ni bilo neznano kakšne vrednosti predstavlja ta okoli ležeč premog. O tem je nemudoma obvestil svojega očeta E.. Heiderja, lastnika glažute v Jurkipštru.
E. Heider st., ki je bil prej ravnatelj Liovega arzenala v Trstu, je bil že leta 1856 kupil od Tržaške premogoikopne družbe del bivšega Peklarjevega posestva na desnem bregu potoka Bobna, Pri svojem ogledu v Hrastniku pa je še kupil parcelo od M., Soparja ki ,je ležala na levem bregu potoka. Ta del se je imenoval »Pekel«. Toda to Heiderja ni motilo, da ne bi ravno tja v podbreg postavil svojo glažuto.
Heider-je Vse dobro in umno načrtoval, ko je bil postavil glažuto
1
1
lllllilgg
ll*
H
Sli
H
Pogled na steklarno leta 1924
Pred dobrimi 120. leti je bil Hrastnik, Od ga danes poznamo, še povsem pust in neobljuden kraj. Po njem še ni tekla cesta in gozdovi so segali do potoka Bobna, ki si je šumljajoče utiral pob /skozi ozko in vijugasto dolino do izliva v reko Savo.
V. tistem času pa je že obstajal rudnik in v njem so že nekaj deset let kopali premog. Ker pa je imel rudnik zaradi slabih prometnih povezav zelo velike težave z odpremo odvečnega premoga v odročne kraje, so ležale kopice raztresene-
tik strmega brega. Tu je bila najbližja povezava z železnico, zato je odprti, prostor lahko uporabljal za stanovanjske hiše svojih steklarjev.
Heider je začel svojo glažuto graditi že leta 1858 in jo je dogradil v letu 1859. Se istega leta je Heider prese-lil v Hrastnik vse tovarniške naprave Jurkloštrske glažute s svojimi steklarji in brusilci vred. Glažuta je začela še istega leta z obratovanjem.
Z dograditvijo glažute, pa sovpada tudi datum prihoda v Hrastnik
tržaških industrij alcev Franca in Jurija Goslehta, ki sta z razliko enega leta dogradila tovarno kemičnih izdelkov na zgornjem prostoru Pek-larjevega posestva.
Ker pa je v resnici tovarna kemičnih izdelkov začela z obratovanjem 1860. leta je naša domneva, da je glažuta pričela leto poprej z obratovanjem, utemeljeno.
Kot Heider sta tudi brata Gos-leht prav dobro vedela, da je za industrijo premog zelo velikega pomena. Predvsem se je tega globoko zavedal Heider, ki mu ni bilo neznano, da so z odkritjem premoga gozdne glažute, ki še kurijo svoje talilne peci z drvmi, obsojene na smrt. Torej premog je v resnici pogojeval industrijo.
Heider je gojil zelo velike upe v uspeh svoje glažute. Toda v teh zamislih se je tudi motil. Ni vse teklo po njegovih zamislih in javljale so se težave, s katerimi ni računal. Največje težave in preglavice pa so mu povzročali njegovi steklarji, ker se niso hoteli na tem mestu ustaliti.
Vzrokov, da se steklarji niso hoteli ustaliti je bilo več. Eden glavnih vzrokov je bilo pusto in nezdravo okolje. To območje je bilo zelo zamočvirjeno zaradi česar so steklarji cesto obolevali za malarijo. Javljal se je občasno tudi tifus.
Pojav, da so se tedanji steklarji cesto prestavljali z glažute na glažuto, je utemeljevalo tudi dejstvo, da jim je prišlo v kri in meso to prestavljanje še iz časa gozdnih glažut. Glažute so bile namreč kurjene z drvmi in če je teh zmanjkalo, je narekovala nujnost, da so se pomikali tja, kjer je bilo zopet dovolj lesa;. In to;se je .zgodilo ponavadi že v eni sami generaciji. Tako so postali steklarji: že pravi industrijski nomadi. Zato tudi ne drži domneva, da so bili navadno van-drovci ali cigani.
Eden izmed poglavitnih vzrokov za prestavljanje iz ene v drugo glažuto je bil,tudi ta, da ;So takrat na avstroogrskem teritoriju obstaj ale mnoge .glažute, katerih lastniki so kar tekmovali med seboj za ceneno delovno silo. Prav zato je bil prehod,-,z ene v drugo glažuto zelo lahek. Odhajali so, k .lastnikom, -ki so jim nudili boljše delovne pogoje.
Zaradi, svojih pomembnih izdelkov, so. steklarji v; vseh .časih vedno uživali_,zelo velik sloves. Prav to jim je utrdilo prepričanje, da so zelo pomemben dejavnik družbe.
Steklarji, so svoje znanje ljubosumno čuvali in ga najraje prena-
šali na svoje lastne potomce. Prav zato se je do današnjih dni še ohranilo v njih globoko zakoreninjeno prepričanje, da je njihov poklic posebne narave in kot tak še vedno zelo pomemben.
Steklarski poklic je v resnici zelo težak in tega se ne naučiš v enem ali dveh letih. Zanj je potreben predvsem talent, vztrajnost in železna volja, da si po dolgih letih pridobiš potrebno znanje. Ni še vsak steklar, ki piha v pipo. Pot do univerzalnosti je zelo težavna, dolga in povezana z vsemi fazami dela. To poglavje sem napisal namenoma današnji generaciji, da bi si lahko ustvarila nek širši pojem o steklarstvu in steklarjih, ki jih danes že mnogi tako radi podcenjujejo.
Ce je katera zgodovina zares bogata, potem je zgodovina o steklarstvu in steklarjih, najbogatejša, (prim. knjige Das Glass in Altertum).
Heider je zaradi nenehnih težav iz katerih ni videl več izhoda, leta 1870 svojo glažuto prodal Francu
Burgerju, .mlinskemu posestniku iz Trsta/.|
Burger je bil prvi, ki je začel v glažuti uvajati novost. Ze leta 1873 je začel kuriti talilne peči s premogovim plinom, ki so ga proizvajali v generatorjih,.
Kot Heider je imel tudi Burger zelo resne težave, ker se steklarji še vedno niso hoteli ustaliti. Ko pa navsezadnje tudi njegov sin Fric Burger ni kazal nobenega zanimanja, da bi po očetu prevzel vodstvo tovarne, je Burger 1886. leta glažuto prodal. Steklarna je tako že leta 1887 prešla v last družbe Wolfaxt-Abel-Ziegler. Zgodovina navaja, da je bil,družabnik te družbe tudi Prosinagg. Prosinagg je kot Steklarski izvedenec res postal ravnatelj steklarne' Hrastnik še istega •leta. Zaradi stalnih nesoglasij pa je ta družba že leta 1893 razpadla. Družabnika Wolf art in Ziegler sta Abela pustila .na cedilu. Steklarna je sicer ostala v Abelovih rokah, ker pa Abel ni mogel preboleti ogromne škode ,301300 goldinarjev, se mn. je omračil um in je v letu 1898 umrl. Zadolženo podjetje je prevzela .v svoje roke njegova žena s štirimi otroki. Prosinagg je še naprej ostal v vodstvu, vendar-je s svojim lahkomiselnim upravlja-ljanjem pognal podjetje, na rob propada. Strokovni delavci .so začeli zapuščati tovarno,, ki je stala pred popolnim finančnim polomom.
V času najhujših težav pa je Abelovi vdovi ponudil roko koro-
ški Slovenec, Franc Wiltschnigg, takratni knjigovodja v Steklarni Hrastnik. Pod njegovim umnim vodstvom je začela tovarna hitro napredovati in že v .kratkem času premostila vse finančne težave.
Steklarna je: pod njegovim vodstvom- spremenila tudi naziv in od’.slej delovala pod'imenom kot; steklarna, Abelovi dediči.
Že leta 1904.je dal Wiltschnigg zgraditi novo peč s 14 oddelki in že leta 1907 prvo kadno peč. Začel je uvajati tudi prve stroje za izdelovanje tintnikovih steklenic in posodice za masažo. Naslednje leto 1908 je že dal razširiti tovarniško poslopje. S povečanimi proizvodnimi zmogljivostmi je tudi naraslo število zaposlenih že na 300.
Wiltschnigg je s svojim umnim gospodarjenjem spravil steklarno Abelovi dediči — do zavidljivega slovesa. Steklarna je do leta 1913 tako narasla,, da so Abelovi dediči še istega leta vzeli v najem zagorsko steklarno.
Bogastvo Abelovih dedičev se je. pod vodstvom Wiltschnigga tako pomnožilo, da sp med vojnim časom še kupili steklarno v Dar-uvar-j.u, steklarno v Straži pri Rogatcu, steklarno v Tokotu na Madžarskem in zdravilišče. Slatina Radenci. I
Po vojni sta prevzela steklarno v svoje roke brata W. in R. Abel. Že'
Tovarna je pod novim vodstvom še hitreje napredovala in je,leta 1926 v njej bila zgrajena druga kadna peč. V letu- .1932 tretja in 1937 četrta peč. Proizvodne zmogljivosti so naraščale z razširjanjem obratov. Zaposlenost je narasla že na 1150 delavcev in uslužbencev. Leta 1938 pa je že presegla število 1250 delavcev in uslužbencev. -.,
Toliko o .nastanku ih razvoju hiastniške steklarne..
Pri Steklarni Nrastnik zasledujemo prve zarodke delavskega gibanja že v letih 1889 in 1890. Že takrat so se naši steklarji začeli med seboj pogovarjati o potrebi organizirane borbe proti izkoriščevalskemu kapitalizmu. Na čelu feb posameznikov je stal steklar Edo Jerič. Ta je še istegaTeta začel organizirati proslavo 1. maja. Poklical je vse steklarje, da bi se temu prazno-
vanju priidružili, ker pa je bilo med njimi tudi nekaj omahljivcev, je le-tem zagrozil.
Zaradi svojih revolucionarnih nastopov je bil Jerič na ukazi viteza J. Goslehta aretiran in. odpeljan v celjske zapore. V Hrastnik se.Jerič n, več vrnil.
Kmalu po Jeričevem odhodu pa je prišel v Hrastnik steklar Franc Sanov. Ta je bil po rodu Čeh. Sano v je moral biti zelo razgledan človek in verjetno že tudi organiziran socialist. Saj je prav on prvi začel širiti med naše steklarje misel o razredni strokovni organizaciji. Kmalu je zbral okrog sebe nekaj steklarjev in brusilcev.
Tako že leta 1893 zasledimo med našimi steklarji prve zarodke razredne strokovne oiganizacije in to pod neposrednim vodstvom Šano-va. Prvi člani organizacije so bili: Franc Sanov, Franc Omerzi, Franc Gotz, Andrej in Franc Obermayer, Jože Pufler (očeta Sipšaka), Ferdinand Tufentahier ter Ivan Perzel st. Slednja sta bila brusilca. Ker jih pa ni bilo dovolj, da bi osnovali lastno organizacijo so se vključili v.strokovno organizacija v Zagorju. Omeniti je treba, da sta takrat, v Zagorju obstajali že dve strokovna organizaciji in to napredna socialistična in nazadnjaška klerikalna. V prvi so.bili.vključeni brusilci-pod vodstvom Walenta, v drugi pa' stari, steklar ji. Zanimivo je, da so se naši prvi pionirji s Sanojem na . čelu .pridružili socialistični strokovni organizaciji. Ker pa hrastniška buržoazija z Goslehtom na čelu ni bila naklonjena socialistični miselnosti, I so sestanki naših steklarjev morali biti'po gozdovih in celo pod železniškimi viadukti.
' Drastičen je primer iz leta 1897, ko je bil v Hrastnik klicam gost iz Giaza, Bil je te neki socialistični fiškai, ki se je pisal’Krainer. Ker je takrat število organiziranih članov že precej naraslo so naši steklarji že- mislili na lastno strokovno organizacijo. V ta namen je bil tudi klicah Krainer, da bi se z njim posvetovali -o tej zadevi. -Svoj razgovor' so prvotno hoteli imeti v gostilni-Hofbauer, ker jih je ta nemilo odslovil, so odšli v gostilno
PROGRAM PROSLAVE OB 50-LETNICI STAVKE STEKLARJEV IN :
42-LETNICI MLADINSKE STAVKE
od 9,30 I Promenadni koncert godb na. pihala iz —10.00	Rogaške Slatine in Svobode II-Hrastnik
ob 10:00 - : Otvoritev ta-pozdrav-.-: •
(predsednik IOK OOŠ DO Steklarne Hrastnik)
ob 10.05	Slavnostni govor
ob 10.20	Govor predsednika-delavskega sveta
DO Steklarne Hrastnik
ob 10.30 : Otvoritev spominskega obeležja
ob 10.35	■ Nastop godbe na pihala Svobode II
ob 10.45	. Nastop pevskega zbora. Svoboda II ,
ob 10.55 Recital učencev osnovne šole
narodnega heroja Rajka Hrastnik
ob 11.05 Nastop godbe na pihala,
■Boris Kidrič iz Rogaške Slatine
ob '1.1.15 Program dopolnijo učene! glasbene šole Hrastnik
ob 11.20 -Zaključni.maslop,
godbe na pihala in pevskega zbora Svoboda II ..
Organizacijski odbor -
Steklarji pri delu 1918
b H ona pros la te. v počastitev ¿OBLETNICE STAVKE STEKLARJEV ¿ 4¿ obletnice mladinske stavke^ ^
pomembno vlogo. Pod njegovim vpltvbm .^e -^člaiffitVb "strokovne organizacije tete» hitro nkrašlo, da So že Tetk l'906'uštsn6'viii'svojo lastno fažrednO Strokovno orgahižacijo. organizacija se je takoj vključila v TaH'enweldsko centralo na Češkem, ki se je imenovala »Glasma-cher v-erband (steklarska strokovna zveza). Prvi .izmoljeni člani odbora te raEžr#dne: strokovne organizacije so bili-: Ivan Gleisner, Ivan Koribs-ky, Karl StuEI, Ivan Pufler, Peter Papp-st./Franc rp Jože Žibret ter doze Šaletel ©dMfarih Šanovo-vih sodelavcev ni bil 'nihče izvoljen.
I 1908. deta je naše steklarje prevzela/ že' želja po kulturnem udejstvovanja. Po svojem časopisu »So-■ Udari tet«, so bili ' seziiajetii, kako njihovi Stanovski’''tl variš! in tudi’ drugo delavstvo po'svetu. že močeno izpričuje'svojo razredno'zavest tudi na ‘kulturnem področju. Iskrica je preskočila vse aieje in naši steklarji, ‘organizirani v strokovni organizaciji;: si niso . dolgo pomišljali ustanoviti -svoj-mastiu 'pevski zbor pod okriljem žb prečej močne . organizacijo. Takrat je med naše . steklarje tudi' v-žmikrh ila parola »s 'kulturo v svobodo«. V .znamenju tega so ši nadeli .znak osmice na fdečehipoljm
ur dela, 8‘ tir razvedrila ‘in 8 počitka-. To ‘je b’U že glavni, protest proti j 12-iirnSrnti'delavniku. .
■j	za-
četka stali'-na želo‘trdnih internacionalnih in • razrednih pozicijah. To mam-potrjuje-tudi dejstvo, kako so znali v danem trenutku -obračunati s jronemškimi-nacionalisti. / .
Pronetašk: nacionalisti šo ustanovili. svoj TufnoVcrein kot protiutež delavskemu gibanju. 'V njetn' so žbi-fcili predvsem ’mlade ljudi/in jih hujskali proti zavednim sindikalistom,/jih obrfiolaVaii z očitki, da šo prevratniki ‘in/srbofili ter izdajalci domovine. Pred oblastmi so jih .tudi ovadili, Takemu stanju š’o skleniti članistrokovne .organizacije napraviti “enkrat za vselej I konec. Mladi člani strokovna organizacije, ki šo bili tudi V peVSkčin' žbotu Tornvdroiha, so dobili nalogo od svojega 'Vodstva, da. zahtevajo, da se v.tein ‘ turne ve re inske m zboru neha 'prepevat: same nacionalistične pesmi in da se uvede na program tudi delavske pesmi s ¡socialistično Vsebino. Predlog te akcije jh/ižnesei Steklar Franc Papež st. Pgvovdj a Šchubeii 'j6 'biivrr'žjarjen nad takšno predrznostjo in j e ukazal Papežu, /da takoj “zapusti pevski ¿Kor Ta se j;ey postavil' iž Vrste, za njim “pa'^ši/št^I^fjPla/tikpžjb; namesto Papeža moral tz'zbora učitelj -Sčhuhen.-
S.	tem dejanjem so bile vrste Turnvereitia razbite.TeVsfcFžoor sef ie preimenoval v Arberter Gesangs-verein -«Sbnnenafgang« (delavsko: pevsko društvo ¿»Sončni vzhod«). Vodstvo •pevskega zbora je prevzel. učitelj nemške šole Kren. Zbor je deloval pod okriljem razredne strokovno organizacije, kot prva kulturna Sekcija. 2e v tein času nekako je bila tudi osnovana pod istim okriljem športna kolesarska sekci-9 ja/ ki jo je vodi! Franc SaSet! st/, \
•SSSBt
Tudi'v tem zboru so naši steklarji prepevali še kar naprej v nemškem -jeziku. Toda v program so bile vnesene 'poleg narodnih največ delavske pesmi s čisto socialistično vsebino. Zbor se je zelo lepo razvijal " in je imel neštete koncerte tako v Hrastniku, Celju, Mariboru in drugod.
Znano je, da direktor Wilt-sdhtiigg ni/ nasprotoval razredni "strokovni organizaciji. Mož 'še je tanOgo trudil, da/hi izboljšal razmere V 'tovarni/in' izven rije. Njegov odno.s/do .orgahizirahih steklarjev je bil zelo' korekten.1 Svoje . simpatije je cesto izrazil tudi s tem,
■	da je organiziranim -steklarjem posvečal več pož Pnósti kot neorganiziranim. To je -tudi jaVho izražal
'in povedal, da so mu' organizirani
■	delavci mnogo ljubši, ‘' kot neorganizirani, ker so" ti/ mnogo ' boljši, vestnejši in treznejši ' delavci. od Ottih; ki ne' pripadajo •organizaciji.
-Z voditelji strokovne organizaciji se je zelo rad pogovarjal o vseh ■problemih v' 'tovarni in izven nje. ‘ 'N j e gOVé'dóhrSEbttbst in MB azno-st je zelp-učintedvirb^	všb
delavče/Bii jé eden tistih'direktorjev, ki ni hote 'nikoli okrnil pravic Idelavcem. Dana obljube je dosledno izpolnjeval', -tako' je hbpredlog '-strokovne orgañizacijé v I'étii 1910 1 zniža! delavnik ha’ 10 ur in že leta 19¥3 ria 8 ur. Seveda je pozneje, ko je prišlo /dO zaostritve meči strokovno organizacijo delavstva in vodstvom.podjetja, odvrgel svoj socialni'"čut itt dokazal buržoazno lice.
teta 1910 sé 'je organizaciji že posrečilo, dosčči ‘povišanj e "akorda.
: Obenom s tein seje začelo rióyb gibanje:. Omeniti ñiorámo, da . je že lita ¥907 p‘r:šlo do prvega mezdnega.gibanja in do stavke — pomočnikov, ki/je bila~kratka tn uspešna.
Ta kratka in uspešna.-stavka ie steklarje spodbudila, rda so leta 1910-sprožili novo mezdno gibanje. Na pogajanje je prišel jžGr-aza. tšj-nik st-okiarske podzvezé tov. Vin-eene ’Muhitsoh; 'Gibanje pa takrat m obrodilo "uspeha, ker -so na zahtevo -podjetja, mblasli/ poslale v Hrastnik 10 ordžnikov z.:-nalog0,, da takoj -posežejo v situacijo.
V medvojnem 'čašu strokovna Organizacija in njen pevskLzbor faradi -vpoklica mnogih steklarjev v ■Vojsko, nista’delovala.
. Po končani vojni leta 1918,-ko so se mnogi steklarji vrnili; domov -in je organizacija zopet zaživela, je Wiltsohnigg -voditeljem strokovne organizaeijp predlagal socializacijo podij etja. Vendar-': takratni -voditelji, iz -nam nerazumljivih razlogov, ta predl-og-nis.0, sprejeli. fTa^zgodo.vin-ska napaka ;se:;je .poznaj e-kelo kruto -maščevala.
Leta ¥919/je bil prVi/povbljni občni zbor "razredne Strokovno organizacije, ki	vklj učena v zvezo
strokovnih organizacij kemičnih delavcev V SloVeniji. Na "fenimSčnem idiom ib 'bili "fzVbljeni v vodstvo: Jože Grum st.,. Franc Veršnjak, Franc Šabak in Ivan 'Koribsky . Tajnik je bil 'Vetšrfjak, gretišediiik pa Grum.
Glavni sklep občnega zbora je bil, da se- pritegne -v- OfditiiižacijO čimveč steklarjev. Takrat šta -se 1 hotela vključiti V organizacijo tudi ' brata W! in R. Abel in njihovi ' Uslužbenci. To so pač narekovale razriiére, ko je veš' kapitalistični sistem visel ná nitki.
Na dan samega občnega zbora je bil od zasedbenih vojákov ubil stoki aT Drolc. Ta uboj je izzval mod množico delavstva Hrastnika veliko Ogr.dčenje. Vojnki so delali red. Polovili so neriiirneže iii nekatere privezali na drogove. Med drugimi tudi steklarje Davida Stbpinška in steklarja Janška J ar kovica, medtem ko so druge zaprli kot npr. Antona Raucmgerj a in Štefana Ma-
Drnovšek (sedaj Jelka). Tudi -ta.jim hi' dovolil, da bi imeli v njegovi gOštilnf/svoje posvetovanje itt jih j'e odslovil, ne da bi jim spi Oh zaračunal pitnino. Zbrttli “šo še pod Železniškim' -vSadubtcnii,. ker. pa še tam niso bili vami, so. krenili v gozd.
Kramer, ki je ’bil .-’¿eld tiglajett govornik, je naše steklarje tako iravdušil, da so 'bili pri priči pripravljeni mu žaupafi T00 g-pTdihat-jbv Ža nabavo "'društvene "zastave: Krainer je švfeto obljubil,'da bo v kratkem roku' preskrbel žasfavo in jo'tu'd:'sam prinesel'v Hreistnik. Žal šb riS TO^žaštavo naši ■‘Steklarji kaj tidigo čakali. 'Pozneje so izvedeli, da je bil Krainfer IS velik prevarant iii da,;je Z denarjem popihal v Ameriko.
‘ Tk ndVičb je z.eio negativno vplivata na vse organizirane člane strokovne 'orgattizucije. in mnogi člani šo potem obrnili' prganižahijjJhrbpt. ' /Kbi vodilni funkcionar socialno demokratske stranke je cesto pri-
hajal v Hrastnik Melhio-r Čobal iz žagpttja'. Nekateri naši štekiarji so bili’ že 'politično orgaiiizlrkni,. Zato so 'hiti sestanki zelo 'strogo ilegalni, ponavadi po gozdovih.
■•S pomočjoi Čobala je Sanojú zopet 'uspelo" dvigniti število, -članov razredne' • strokovne r or.gattizaeij e na p.iefee j ‘visoko ¿raven. Toda 'zopet -le za ferajtek -das, kajti .v -letal 1900 :je Šanov umrl in v organizaciji je zazijala velika praznina. Še za Šano-vega delovanja je zelo znan primer, kak’p -je neki brusilec--po imenu Er-nest --Žlatnifc,' bil na ukaz Viteza Goslehta, na. uro .-pognan iz tovarne. ■'Zlatnik je bil član-.-stirokovne organizacije in velik SoboEtiik Ša-HoaSa/Odšleta -1900—-1905 j e pobiral šia-narino ' -strokovne 'drganizacije stekla-rjev -v 'Hrastniku, Karl Malo-vrhdz Zagorja. Malovrh je bil poz-neje/ -.Tprvi'^-'.šbcialistični-’'župan v Hrastniku.
Malovrh |'e v organiziran ju naših steklarjev v tem času odigrál- zelo
reka, ki so ju odpeljali v ljubljanske državne zapore. Tako je na pragu nove države padel kot prva žrtev steklar Drolc. Država si je že ha začetku zadala nalogo v kali zadušiti vsako napredno gibanje.
•Še istega leta so na dan 1. maja visele na Burgarjevem gradu in Abelovi vili rdeče zastave. Ti so hoteli s svoji-mi uslužbenci celo v povorko. Delavci jih niso pustili v vrste.
Še istega leta je bil obnovljen pevski zbor pod okriljem strokovne organizacije, ki pa je zaradi slabega pevovodje, ki je bil klerikalec in je hotel .učiti nabožne pesmi, zopet razpadel.
Leta 1920 so prišli v vodstvo strokovne organizacije steklarjev domala povsem novi in bolj preudarni mlajši steklarji. Predsednik je bil Franc Vračun, tajnik pa Alojz Kellner, odborniki pa bili Franc Majer, Ivan Koribsky in še drugi.
Pod vodstvom Vračuna in Kell-nerja je v organizaciji zapihal povsem nov veter. Novo vodstvo se je zares takoj lotilo problema organiziranja in je v kratkem času uspela dvigniti članstvo organizacije ter strniti njih vrste. Med tem je nastal tudi spor z zvezo strokovnih organizacij kemične industrije Slovenije. Ta je sprejela na zahtevo steklarske strokovne organizacije v Hrastniku iz Tannen-weldske centrale, kjer je bila predhodno vključena, delež, ki ga je prej plačala tja naša strokovna organizacija. Vendar se je zveza izogibala vrnitve tega deleža naši organizaciji. Zato je bil sprejet sklep, da se taikoj izstopi iz zveze in se
razredna strokovna organizacija steklarjev v Hrastniku vključi v Obč. rev. savez Jugoslavije (ORSJ) s sedežem v Zagrebu. V to zvezo so se vključile vse tedanje organizacije steklarjev Jugoslavije. Ste-
klarji so v tej zvezi dobili svojo podzvezo, ki je imela svoj sedež v Hrastniku.
V	strokovno razredno organizacijo je v kratkem času pristopil zelo veliko mladih steklarjev. Zaupanje so imeli v Kellnerja in Vračuna. To hi bilo nič čudnega, kajti prav ta dva sta imela zelo veliko posluha za vse mlade, ki so delali v neznosnih razmerah.
V	steklarni je še vedno vladal cehovski sistem. Mojstri so tako rekoč bili privilegirana kasta, ki so dolgo zasedali položaje v sami strokovni organizaciji in to organizacijo izkoriščali samo za ohranitev svojih cehovskih pravic, za ostale delavce, kot so bili| pomočniki in drugo pomožno osebje, niso kazali nobenega razumevanja. Torej v tovarni je vladal krivičen sistem, zato se mladim delavcem niso mogle razmere izboljšati. Tak sistem je pa zelo odgovarjal prav lastniku — kapitalistu. On se je prav dobro zavedal, da je njegovo izkoriščanje tem lažje, če'med delavci ne pride do sporazumevanja. In to je pogojeval krivični cehovski sistem nagrajevanja. Saj je bil mojster, ki je v tem sistemu pomenil vse, prav tisti, ki mu je delal .usluge pri njegovem izkoriščanju. Izbruhi nezadovoljstva so bili zato med mladimi delavci cesto dnevni pojav. Vsega tega se je globoko zavedala tudi strokovna organizacija pod vodstvom Vračuna in Kellnerja.
V povojnem času so razmere za steklarje nasploh bile zelo neugodne. Podjetnik je iz dneva v dan grozil z redukcijami in že najmanjšo redukcijo pa je predvsem občutila mladina, ki ni bila v enakopravnem položaju. Toda prav ta mladina, ki se je bila strnila v razredni strokovni organizaciji, si je počasi nabirala izkušnje in je iz dneva v dan postajala glasnejša v svojih zahtevah. Njej ni bilo več vseeno, kako se bo razvijalo njihovo življenje znotraj tovarne. Prišlo je do zelo resnih in celo revolucionarnih izbruhov. V Steklarni Hrastnik so prav v tistem času vpe-ljali nepopolno tehnično novost, tako imenovane bobne za ofožiga-nje stekla. Ti bobni so bili zelo ponesrečen tehnični preizkus, ker so povzročali oglušujoče bobnenje in izpuščali take smrdljive pline in dim, da steklarjem ni bilo več mogoče zdržati ob pečeh.'Mladi steklarji so se temu uprli in v revoltu razbili vse te bobne. To je bilo nasilno dejanje, vendar potrebno, ker je takšno stanje bilo nevzdržno. Za to dejanje so bili steklarji aretirani in obsojeni na leto dni zapora- Ta revolt so sprožili: Alojz Kellner, Julijus Kellner, brata David in A-loijz Stopinšek. Vsi štirje so kazen odsedeli v mariborskih zaporih.
Leta 1921 so mladi steklarji ustanovili svoj tamburaški klub. Člani
tega kluiba s o bili: Franc Beutl I. in II., Anton Oprešnik, Ivan Grum, Janci Pufler, Franc Keiser, Ivan Koribsky, Karl Savrič, Kari Gotz, Anton Frankovič, Friderik. Planinc, Jože Obermajer, Jože Kmetič, Bdi Strašnik, Peter Papp ml., Viktor Veršnjak in Karl Hauer. Učitelj tega kluba je bil frizer Rakar. Ta klub je do nastanka svobode deloval ..samostojno. Pozneje se je prelevil v Šramel.
Tamburaški klub pa je bil v zelo veliko veselje vsem našim steklarjem, predvsem pa steklarski mladini, ki je bila željna .plesanja. Svoje nastope je klub po večkrat imel kar na platoju med hišami stare kolonije. Vendar je klub igral tudi na steklarskih zabavah in Vrtnih veselicah. Kadar so igralpha platoju med hišami, je plesalo mlado in staro do poizne. uie ponoči.Igianje je ustvarilo med našimi steklarji in kemičnima delavci najboljše razpoloženje,
Leta 1923 je bila pri Steklarni Hrastnik in kemični tovarni ustanovljena DPD Svoboda II.
Med. steklarji je že dolgo obstajala zelo velika težnja po širšem kulturnem udejstvovanju. Teh potreb so se nadvse zavedali funkcio-
narji razredne strokovne organizacije steklarjev in kemičnih delavcev. Dolgo so že razmišljali, na kak način bi zadostili tem potrebam. Ker pa je na Rudniku že obstajala prosvetna kulturna organizacija, v kateri so bili že včlanjeni nekateri steklarji in kemični delavci, so prišli na zamisel, da bi tudi pri steklarni in kemični tovarni ustanovili prav takšno kulturno organizacijo, pod katerim okriljem bi lahko delovale in se razvijale vse panoge kulturnega delovanja. Strokovna organizacija steklarjev je to svojo zamisel obrazložila steklarjem na njihovem masovnem sestanku. In navdušeni .steklarji so osvojili predlog strokovne organizacije. Tako je bila že leta 1923 z izdatno finančno pomočjo razredna strokovne organizacije ustanovaljena DPD Svoboda II. pri Steklarni in kemični tovarni.
Med nekaterimi steklarji pa je obstajala tudi težnja, da bi formirali pri steklarni tudi Vesno in to po vzoru zagorskih komunistov. V ta namen j e . bil sklican tudi sestanek v Baraki, (to je v bivši gostilni Loger pri TKI). Na sestanek je prišel tudi Fric Weinberger iz Zagorja. Sestanek je vadil Franc Brnjaz. Ker pa se je večina steklarjev predhodno že odločila za enotno kulturno prosvetno organizacijo Svoboda
II.,	do ustanovitve Vesne ni prišlo,
ampak se je tudi ta del vključil v DPD Svobodo II.
Že v samem začetku, ko je bila ustanovljena DPD Svoboda II. so v njej že vzniknile neštete sekcije dejavnosti. Tako med drugim: telovadna enota, ki se je sestajala iz članov in članic, obrtnih naraščajnikov in naraščajnic ter pioniTjev in pionirk, pevski zbor, dramski odsek, šramej, 'knjižnica. Pozneje pa še nogometna sekcija.
Prvi predsednik DPD Svobode II. je bil Karl Savrič, tajnik pa poslovodja Konzumnega društva pri Steklarni Hrastnik, tov. Jože Kozmus, ki je bil steklarski sin iz. Zagorja. Kozmus je vodil tudi dramsko sekcijo in je deloval tudi v pevskem zboru. Vodja telovadnih enot je bil Franc Vračun. Jože Jager, Franc Beitl, Nina Omerzi in Ivan Rancin-ger so bili pa vaditelji. Šramel je vodil Peter Papp ml., pevski zbor pa Dirmayer, uslužbenec pri kemični tovarni. Knjižnico, pa je upravljal Franc Mayer, športno sekcijo pa sta vodila' Ivan Grum in Jože Jus.
Iz Šramla je pozneje nastal glasbeni orkester, ki ga je vodil Dirmayer, Pri telovadnih enotah so delovali domala vsi mladi steklarji
Tamburaški orkester steklarjev v Hrastniku 1. 1921
Pevski zbor steklarjev Svoboda II. Hrastnik
»Radikalna kura«, ki so jo uprizorili kulturniki Svobode II. iz Hrastnika aprila 1930 — režiser Ivan Ranzinger
in člani strokovne razredne organizacije ter njih funkcionarji. Nekateri 1 steklarji , so delovali, v vseh sekcijah. Pri • telovadnih enotah in pri pevskem zboru so sodelovali tudi delavci kemične tovarne.
Kot vaditelj je-prihajal v Hrastnik §jičit naše telovadce podpredsednik ZTE tov. Jože Tomc iz Ljubljane. Iz Ljubljane je prav tako prihajal profesor Bernot poučevat naše steklarje esperanto.
- Prvi javni nastop telovadnih enot je bil-na travniku posestnika Ludvika Urbeisa za Savo. Manjši nastopi, ki ,so imeli'tudi izletniški značaj pa na travmkjii Rittenr Germ ■nad Zlato vasjo. Na teh'izletniških ■nastopih so Sodelovali tudi pevci in Šramel. Po navadi so se izletniških nastopov, ki išo bili pogosti, enkrat tudi pred gostilno Oprešnik prek Save, udeležili tudi člani .bratskega društva Svobode I. iz Rudnika. Tudi ti so prihajali na take izlete s svojim šraihlom, zato so se ti izleti vselej spremenili še v Veselo rajanje.
Večji poudarek pa je bil v letu 1927 na prostoru pod steklarsko kolonijo, na kateri sedaj stoji nova steklarna.’ Na nastopu so sodelovali na prostih in orodnih vajah, telovadci in telovadke iz bratskih Svobod Hrastnika,: Trbovelj,* Šoštanja in Maribora.
Prvi lokal DPD Svoboda II. je bi|i v zelo utesnjenem prostoru in to v hiši št. 20. v stari -steklarski koloniji. V tem ozkem in malem prostoru so. delovale prav vse sekcije. Kljub malemu in utesnjenemu prostoru pa se je. raznolika dejavnost teko. uspešno razvijala in razmahnila, da- je DPD Svoboda II. predstavljala .žarišče1 vsega, delavskega, revolucionarnega in kulturnega gibanja v spodnjem Hrastniku, j Z raz.mahnjenim.delbvanjem DPD' Svoboda I. in 11. pa so se medsebojni odnosi kar čez noč spremenili na vsem področju Hrastnika: Trikotni znak, ki'so ga s ponosom nosili jia svojih suknjičih* tako rti-, dar ji, kemični delavci in steklarji, je ustvaril, pravo tlzdušje, bratstva in enotnosti. Teko se jezikovne razlike, ki So jih ...predhodno še močno razpihovali pronemški nacionalisti in sokoli,: ždat niso več predstavljali ovire, da si ne bi bratsko segli v roko vsi sinovi in hčere vstajajočega razreda. Tako je napihnjeno: sovraštvo kar čez noč izginilo in namesto njega je zavladalo splošno bratsko-sožitje.
Hrastnik je zadihal s polnimi pljuči. Zaman so bile vse intrige reakcije in.njihovih Vrinjencev, da bi zdaj zajezili in razbili to enot-
nost prebujenih delavskih množic, kajti na.obzorju je že vzhajala zvezda, ki; -je naznanjala čas skorajšnje osvoboditve izpod jarma tri-noškega , kapitalizma ih njegove buržoazne: države. Masa množic je navdušeno * ; manifestirala 1 pripadnost ideji socializma in se prepojena z internacipnalističnim duhom, ni dala več zavajati Z začrtane poti'.
. Jalov je bil tudi poskus zloglasne Orjune, ki je z oboroženo silo hotela Streti to odporniško gibanje v revirjih 'z napadom ravno na Trbovlje, koit osrednjo točko vsega zbujenega proletariata v 'Sloveniji in Jugoslaviji,. Delavstvo se je še bolj Strnilo okrog svojih organizacij in to strnjnost dokazalo z vedno novimi in. in še silovitejšimi izpada zdaj tu -in zdaj tam.
Leta 1924 je podjetnik Steklarne Hrastnik Abel, zapet grozil z znižanjem mezde steklarjem. Prišlo je do mezdnega gibanja in do stavke. Na stavko, ki je izbruhnila v zelo neugodnemj||renutku, pa naši steklarji še niso bili najbolj pripravljeni. Pred vrati je bila zima in to je zamajalo zaupanje v uspeh. Stavka ni.uspela.: in je zmotna trditev, da so steklarji takrat izbojevali 15'%, .povišanj e mezd. V eni in pol mesečni stavki, so steklarji ko-maj obdržalineofcrnjene prejšnje mezde. „Prav iz te stavke, pa so si
naši steklarja in funkcionarji strokovne organizacije marsičesa naučili. Uvideli so, da osamljeni ne morejo uspbti, kajti tudi podjetnik je imel svojo taktiko. Ukloni najprej enega, čez čas pa še drugega ih tako naprej. Izhajajoč iz teh zaključkov, j n vodstvo razredne stro-
kovne; organizacije steklarjev v Hrastniku kovalo svoj 'načrt za splošni napad v ugodnejših trenutkih, Med tem časom pa se je začela organizacija temeljito pripravljati,irzato je začela strnjevati svoje vrste. V ta namen so bile sklicane občasne konference steklarske strokovne’podzVeze v Hrastniku. Na takih konferencah so se za-
stopniki strokovnih organizacij vseh steklarn v Jugoslaviji, izmer njali svoije poglede in mišljenja o trenutnih razmerjih v:teh tovarnah.
Vodstvo razredne strokovne organizacije je tako preko zastopnikov v strokovni podzvezi bila zelo natančno, informirana o :;ražmerah vseh steklarn v dfžavi. Razmere pa niso bile nikjer boljše, kot v Hrastniku. Cehovski sistem so povsod enako pogojevale nevzdržne razmere in .prav povsod so obstajale težnje, po hitri in koreniti Spremembi. Toda pas še, vedno hi-bil ugoden za izvedbo takih sprememb. Im Vendar ista še Kellner in Vračun lotila težke naloge. Zasnovala sta načrt za popolno novi in modernejši.način nagrajevanja po delu. Toda takšen načrt, ki sta ga skovala Kellner m Vračun, pa je za svoje uveljavljanje 'zahteval ..širšo akcijo vseh zaposlenih delavčev v vseh Abelovih steklarnah,
■ Kellner In Vračun sta prav tako dobro vedela, da s posameznimi akcij ami-ni več mogoče uspeti. Kajti. njun načrt mi baziral le na odpravi .cehovstva,, pri katerem ibi mojstri izgubili svoj prestiž nad pomočniki in drugim pomožnim osebjem temveč- sl-a hotelu doseči z njim tudi občutno povišanje mezd,
fiksirane plače za profesioniste in druge delavce po vseh Abelovih tovarnah..Nadalje minimalne akordne postavke, priznanje letnih dopustov ne samo steklarjem, ampak tudi za druge, poklice kot so: kovači, strugarji,- cizelerji, šamoterji, električarji, topilničarji, strojniki v kotlarni in drugi. Za izvedbo, .takšnega načrta pa je bila potrebna predvsem enotnost. Za 'konfrontacijo med levim 'in desnim krilom gibanja, je- tako narekovala neodložljiva nujnost, ki je ni .kazalo več prezreti.
V steklarski mentaliteti je ze od davnine sem vedno bila prisotna kompaktnost. Takšno kompaknost so naši steklarji'cesto izražali tudi v samem preseljevanju. Ni hilóle golp.; naključje, da se je od 10— 20 družin naenkrat preseljevalo. Ta kompaknost pa je že v svojem jedru pogojevala-njih enotnost. Tako. v danih 'situacijah niso imeli, posebnih pomislekov, da ne bi stopili v .skupen krog. To je bila vselej njihova priložnost.- Ta njihova odlika .pa se je prav dobro manifestirala ob-končani I. vojni, ko so. se masovno zopet'.vključevali v svojp razredno, strokovno organizacijo'.
Z Vračanjem frontnikov in vojnih ujetnikov iz Rusije, ki so bili že, prepojeni z duhom velikega oktobra, v katerem so nekateri, tudi Sodeloval^ (npr. Ivan Rački, Ludvik štangel, Julijus Kejlner in drugi) Se je v strokovno organizacijo javljala'tudi* leva: struja. Iz, tega stru-janja ,pa se je pozneje izcimilo krilo, levo orientiranih socialistov in s-indikaMstov (npr. Beraotovci).
: Ker pa j.e med steklarji obstajala vselej globoka težnja skupnega delovanja, so težišče, svojega delovanja vnesli: prav v to lastno razredno- organizacijo. To . pa/je pogoje-valo njih enotnost, nastopanje proti razrednemu, sovražniku. Toda v organizacij']: so bili tudi zakrneli voditelji, ki še,nikdar niso mogli sprijazniti s temi novimi nazori levih struj,. Zato so se začeli odnosi ostriti. Toda te levé struje: so. dobile veliko zaslombo prav. pri mladini,-kisi je’ komaj začela pridobivati izkušnje,-Težnje teh mladih pa' .so bile .prevelike lin preočitne,' da bi še naprej; poklanjali svoje zaupanje tem zakrneležem. Stru j a'le-. vih sii je bila kmalu prilastila ključne, položaje v ■ razredni strokovni organizaciji. In ta je.omogočila tem mladim bolj sproščen polet.. Ker pa s starimi metodami bója ni,bilo več mogoče nadaljevati ie la, struja priklicala v življenje povsem novo
Mladi nogometaši Steklarne Hrastnik od leve: Franc Peršič, Avgust Siene, Jože Ranzinger, Oto Pap, Edi Budna, Jože Majes, Fric Koritnik, Franc Vračun, Haler,' Jože Vatovac
Telovadni odsek Svobode II. 1. 1925
politično telo odnosno organizacijo. Ustanovili sg KPJ.
Tako je, bila v letu 1926 že ustanovljena KPJ pri: steklarni Ustanovili s,o jo.: Peter. Pap ml., Franc Eorštner,. Franc Brnjaz, Viktor Maurer, Janci in Leopold Pufler ter Alojz Kellner. Skupini se je bil pridružil, še, Karel. Saurič.
Ustanovni . sestanek KPJ je . bil v samski , sobi Petra Pappa, v hiši št. 58 v stari steklarski-,, koloniji. Na sestanku so bili tudi trije »zastopniki KPJ1 iz Rudnika, in to Aleš: Kapla, Janez Kolar- in Franc Kozer.
Jože Bauer, steklopihač iz Zagorja, predsednik glavnega stavkovnega komiteja steklarskih, delavcev Jugoslavije.
Tedaj je bil tudi sekretar okrožnega komiteja,,KPJ za rudarske revirje
Še istega leta v decembru pa je bil tudi že ustanovljen SKOJ in to s pomočjo Antona Groznika in Antona Rapcingerja, oba iz- Zagorja.
V SKOJ so bili že od vsega začetka vključeni: Jože Just, p Ivan Rancinger, Ignac Saletl, Venci Blaži, Ivan Grum in Alojz Pufler.
Pozneje so bili vključeni še: Jože Perzel, Anton Perzel, Džidži Delphi.
Ta politični aktiv si je zadal zelo širokopotezno nalogo. Težišče vsega delovanja je bilo zppet pr e, neseno v že legalne organizacije, kot so, Svoboda, strokovna organizacija in: šport;
Čeprav so vladale prav neugodne razmere, v celi, državi, je ta aktiv zelo aktivno deloval in. njegov vpliv, je rasel.
Partijska disciplina je bila sicer ostra, vendar je v njej vladal duh demokratičnega odločanja.
Vsi člani partije in člani SKOJ so brez izjeme morali biti vključeni v razredno strokovno organizacijo in Svobodo. Sleherni komunist in simpatizer je moral brezpogojno aktivno delovati vsaj v eni izmed mnogih sekcij v Svobodi. Vsakomur je bila naložena dolžnost, da vse zaupane funkcije, bodisi v Svobodi ali razredni strokovni organizaciji, vestno izpolnjuje.
Ker je v tistih časih bilo Sauri-čevo stanovanje v stari koloniji zbirališče vseh levo usmerjenih sindikalistov in Svobodašev, je cesto prihajal med nje na pomenke Franc Kozar iz Rudnika. Še. leta 1926 pa sta prišla v steklarsko kolonijo tudi D. Kernmauner in Albert Hlebec, oba publicista iz Ljubljane. Vodila sta pomenke s partijskim aktivom v sobi Petra Pappa. Leta 1927 je bilo delovanje političnega aktiva že tako razmahnjeno, da so že na večer 30. aprila raz-
obesili, zastavo na žico, speljano med .hišami .stare kolonije in to med . prepevanjem kompletnega zbora, Tisti večer, .se je. bilo zgrinjalo, ogromno ljudi med hišahli,,ki so s »svojo prisotnostjo počastili slavni trenutek razobešanja. zastave. Zastava, je visela- do.; drugega dne in so jo šele žandarji. odstranili. ,
Proti ,konou 1927. leta je delovanje političnega aktiva■, že» preraslo ' vse meje. Povsod je.bilo. čutiti njen vpliv, in prisotnost. Toda; žal, prav to leto, ko je bilo politično delovanje tega aktiva na svrhuncu, je partija doživela nepričakovano . izdaj stvo. .Najbolj ugleden, koinuhist Franc Brnjaz, ki je bil hkrati tudi predsednik obratnih .zaupnikov, se je na hlapčevski način udinjal Abelu. Ab_el.ga.je o.b intervenciji, ki jo je Brnjaz opravil v njegovi pisarni ‘"ha videz udaril v lice. Priletel je v tovarno in to takoj sporočil delavcem. Ti- so takoj odložili orodje in skupaj odšli protestirat pred pisarno. zaradi, nesramnega, ravnanja podjetnika-» z njihovim zastopnikom. Toda delavci so še, isti dan imeli priložnost-videti, kako ste se. Brnjaz in Abel skupaj sprehajala ob Savi. Bila je1 to. domenjena, zadeva, ;s katera .je misMl Bmjaztopra-, vičiti »svoj e»izdaj,stvo, čez. nekaj dni je že postal inštruktor na KIKO strojih in popolni ,Abelov, hlapec.
To izdajstvo je. močno prizadelo partijo in celotno delavsko gibanje, v Steklarni Hrastnik. Mnogi delavci, ki so videli, v partiji svetinjo so se z zgražanjem odvračali od nje. Kmalu po tistem izdajstvu pa-je poditični aktiv doživel.-Še hujšh udarec. .Reakciji je, uspelo pridobiti med delavci tudi nekaj svojih vohunov- • Tako sta že meseca de-» cembra pred oblastmi bila očrnjena. Janč in-Leopold Pufler. Oba so, aretirali in odgnali v celjske zapore. Po. dvomesečni preiskavi,sta, bila sicer izpuščena, toda za njima je sledil ukaz sreskega načelstva v Laškem, da morata v 48 urah zapustili državo.- Brata Pufler sta bila tako zaradi komunističnega delovanja izgnana iz države., .
Spomladi leta 19,28 je. bil občni, zbor razredne strokovne organizacije steklarne. V vodstvo so bili izvoljeni: Peter Papp, Viktor Maurer, Alojz Kellner, Franc Beitl,» Jože Jager, Franc Saletl, Ludvik Ul-drijan in, Franc Vkačun. Peter Papp
Alojz Keiner, organizator strokovne organizacije in stavke steklarjev
je postal predsednik, Kellner tajnik in Franc Saletl blagajnik.
Politični aktiv je kljub, izdajstvu Brnjaza in odgona bratov Pufler še vedno ohranil veliko zaupanje med Steklarji. To je dokazal sam občni

... '

H jk
■■■K
9 - ■ I
■ i •

Franc Vračun, organizator strokovne organizacij e in. stavke steklarjev
zbor, ker so bili v vodstvo izvoljeni kar. štirje komunisti, ki so zasedli . ključne položaje v. organizaciji-
. s Novo .izvoljeni odbor ni imel lahke naloge. Znano je, da je v steklarski industriji zavlad.da -.kriza že leta. 1927 in je podjetnik pristopil k, redukciji najprej v Zagorju. Strokovna organizacija v ■ Zagorju pa je bila takrat že zelo močna in se je tej; redukciji uprla,, zaradi. česar je prišlo do sporazuma, da ne bo nihče odpuščen. Ker pa je v zagorski steklarni Abel že eno peč ugasnil,, so kljub temu morali mlajši in neporočeni steklarji oditi na delo v Hrastnik. Še istega, leta spomladi, ko je. bila dograjena in za-čela z obratovanjem steklarna v Rogaški Slatini » je bil tudi pogojen odhod nekaj mlajših pomočnikov in mojstrov v jeklarno. Rogaška Slatina.
Krizna žarišča v, svetu, so. se vedno bolj bližala naši državi, to so je predvsem manifestiralo pri rudarski in, kovinski industriji. Seveda tudi steklarna, industrija;, ni,, ostala neprizadeta,, zlasti še v- jesenskih in zimskih mesecih. Podjetnik'.Abel je to nekorajunikturno situacijo vedno izkoriščal za redukcijo v svojih steklarnah v tej ali oni obliki. Toda ta krizna situacija pa.Abela ni ovirala, da ne bi kupil še steklarne v Paračinu in. tako postal monopolist vse steklarske industrije v Jugoslaviji;
Steklarna v Paračinu je bila predhodno organizirana na zadružni bazi, kar je omogočilo, da so, imeli srbski steklarji boljše plače od vseh Abelovih steklarn.
Spomladi leta 1928 je trg iznenada zahteval večje količine stekla-. To trenutno konjunkturo je Abel izkoristil tako, da bi- sebi pridobil čimveč dobička., Prvi njegov korak je bil ta, da je zahteval odnosno da je hotel izravnati plače/paračin-skih steklarjev s plačami ostalih njegovih steklarn. Znano pa je, da so imeli paračinski steklarji 20 % večje plače in tudi boljši, obračunski sistem. Ker pa so paračinski
steklarji bili. tudi organizirani y ORSJ so takoj poslali, svojo delegacijo y Hrastnik. Tu. je bi}.'namreč, sedež podzveze. ORSJ za steklarsko industrijo vse Jugoslavije.
Predstavniki paračinske, hrast-niške; zagorske, rogaške- in Straže pri Rogatcu so se na skupnem posvetu, takoj. sporazumeli, da se znižanje, plače v Paračinu pod nobenem pogojem ne- sme izvršiti. Kot proti ¡ukrep, Abelovi? naknaidi, so ti predstavniki- predložili--Abelu-; zahtevo za» izravnavo plač na. osnovi .paračinske stek-larne. To. pomeni, zahtevali, so, povišanj e plač za 20 % in. isti, način obračunavanja, Ta sporazum jo bil takoj a preko teh zastopnikov »in .obratnih zaupnikov predložen , vodstvu steklarn odn. Abelu, V Hrastniku- so se. tako na podlagi teh zahtev¡ že 25. 6, začela pogajanja. Toda podjetnik Abel, je: trdovratno odklanjal vsakršno povišanje mezd,- zato' so so ta pogajanja prekinila,
Drugi dan, 26. 6. je vodstvo strokovne organizacije sklicalo masovni ' sestanek vseh delavcev- steklarne-Hrastnik v- gostišču pri Domi-troviču' (-sedaj' Jelka). Tega' sestanka so se udeležili':-poleg funkcionarjev strokovne' organizacije- tu-' dd obratni: , zaupniki, in zastopniki strokovne podzveze, vseh steklarn Jugoslavije. Na sestanku je prisostvovala- tudi manjša skupina- steklarjev' iz Zagorj a, med' drugim Ml Kladnik, R. Jugovar-, Franc Koz-mos, Jože Bauer in Venzl Bauer, j
Sestapek je vodil Peter Papp ml, Na. sestanku sta Kellner . inr Vračam, ki je, bil hkrati tudi predsednik obratnih zaupnikov, poročala zbranjip steklarjem in. drugim delavcem. o začetnih.pogajanjih ki ni-S0 rodile Uspeha.
Franc Beutl, organizator strokovne organizacije in stavke steklarjev
Stališče strokovne organizacija, ki je sedaj že temeljilo na odločni zahtevi, da se ne sme dovoliti redukcij a Paračdnskib steklarjev, ampak, da je prav .zdaj napočil najugodnejši trenutek ?a izvojevanje povišanje plač v-seh ostalih-,.-slovenskih steklarnah, je naletelo na vsesplošno odobravanje., Borbeno vzdušje, pripravljenost, naših-steklarjev, da se solidarizirajo;.v.-borbi s Paračinskimi steklarju sta; poskušala skaliti dva Abelova podrepnika in- vohuna. Trdila sta, da zdaj, ni čas za, stavko, ker da nj konjunkture in da se dela na zalogo. Ko jima je Kellner postregel s podatki, da je prav nasprotno
zdaj konjunkturn! čas ih da ima Abel .pray zdaj največja , naročila,
, sta se nesramno.. obregnila, vanj z očitki, kot so: komunistični smr kavči nas ne bodo spravljali .V ne-, srečo. Sodrugi, nikar jim ne nasedajte,., stavka je že vnaprej izgubljena, itd. Odgovor jima je dal Ludvik Ulidrijau, kr je 'navezal stik na že:. izraženo vzdušje. Pozvaltee vse navzoče, da- naj ostanejo -še bolj strnjeni-okrog v svojega vodstva; kot- vojak v svoji armadi.- So-drugi, ne dajte se zavesti;- bd; strahopetcev in, Abelovih agentov. Boj? na črta je potegnjena, kanoni, ra®* postavljeni, naša dolžnost je, da
Lože Sitar,, organizator strokovne organizacije in stavke steklarjev
krenemo v. odločen napad. Njegov govor,.je žel. vsesplošno odobravanje. in. sprejet je bil, sklep, da če. Abel ne bo ugodil njihovim pravičnim zahtevam, hodo kot en mrož krenili v boj; do končne zmage. .
Dne 27. 6rso se pogajanja-nadaljevala. Tudi na teh poganjanjih so zastpioiiiki -.strokovne organizacije vseh steklarn, z obratnimi zaupniki; vred vztrajali pri. svojih zahtevah. Ker pa je Abel, ki- je bil sedaj lastnik vseh steklarn, v Jugoslaviji,. na izravnavo plač s para-činskimi. steklarji, kljub, temu, da so ti privolili, da bi prepgstili 10 % svojih, mezd v korist vsem svojim stanovskim tovarišem iz ostalih Abelovih stokiarn, ni prišlo do sporazuma, so. se pogajanja zopet prekinila. , Vodstvo vseh - strokovnih organizacij so sedaj stali pred važr no .odločitvijo. Zbrali so se v društvenem lokalu na posvet. Prav na tem posvetu pa so sklenili,!; da pošljejo, vodstvu steklarne Hrastnik ultimativno pismo še istega dno. - . .	.
j Pismo se je glasilo:
' VOidistvu ZD tovarni stekla ; Jugoslavije
v roke gospodu šefu steklarne
Viljemu Abelu, ;tu v Hrastniku
-1 Odboru, ki se je pogajal z vami v imenu vseh tovarn; stekla 25. in
27." junija, je čast naznaniti;- cenjenemu, naslovu sledeče: -. Z obžalovanjem kqnS.tat.iramo;,:'da, je kljub temu, da, j e bila z našp. strani želja, da pridemo na podlagi. zahtev,, ki vam jih je predala občedelavška. zveza do sporazuma, ki bi bil tako vjfateresu tovarn,
kakor v njih zaposlenih' delavcev, ni; prišlo dir sporazuma, ker se je poistavil naslov na stališče,^nikakršnih povišanj mezd delavcev zaposlenih v vseh tovarnah in čeprav so paračinski delavci popustili v korist delavcev V ostalih tovarnah povprečno za 10% svoje plače; Zato. ponovno izjavljamo cenjenemu naslovu, da vztrajamo pri s-voijih- prvotnih zahtevah, iii sicer: da se -uvede v vseh tovarnah votlega stekla, tarifa delavcev para-črnske5 tovarne, -kakor- tudi dotični. sistem -zaračunavanja-' mezd v- smislu naših dvoidnévruh-pogajanj. Zaradi tega prosimo5 naslov,-■da' nam takoj5-.odgovori, če je pripravljen odstopiti od svojega stališča, ¡p obratnem' sldčajiU1'-?-' čeprav mi tega ne- želimo —- vas moramo obvestiti, > da bo ustavljeno delo, v - vseh vaših- steklarskih tovarnah 28. t. m. (junija) ob .20. uri.
Tovarna je odgovorila negativno in:: vse. steklarj e, .izpila., Tu j e: iré; ba- še.pripisati, da se. je teh posvetovanj ih pogajanj z vodstvom -tos varne' ' udeležil;..'tudi tajnik;, ORSj tov. Vili Haramina iz, Zagreba. ,
- Tako .ija. bil, dne 28; 6; : ob 20, url zvečer .proklamiran .štrajk v vseh steklarnah Jugoslavije;' Ugasnile so vse peči in delo je povsod počivalo.
-	Ker ni. bil izvolj en posebni šfcraj-k-ovni: odbor jevtarištrajk' 'vodila strokovna podzv.eza steklarjev Jugoslavije s sedežem, v Hrastniku z svojimi&'izyoljemmk člani in to iz visbike tovarne po dva ali -.trije za^. ..stbpnikí. Ña čelu Le strokovne pods zveze; pa sta. stala Kellner in Vra-čun iz Hrastnika,' ,
. Zastopniki; podzveze so' bilk' i® Paradina; »Franc Hočevar. in’ .Franc S abak, iz Straže pri Rogatcu Franc ¿aš, i®,Rogaške,-.Slatine, pa,Franc Jugovar. st.,. Fran Lipušek in Franjo Slatinšgk st.„, iz Zagorja, pa Franc Kozmus, Venzl in Jože Bauer, iz Hrastnika Franc Vračun, Alojz Kellner in Jože Jager.
Vzdušje..strajkájoóih je. bilo- po naknadnih, poročilih v Vseh tovarnah vzo.rno. Pomoč je redno prihajala lak.o iz OR.SJ iz Zagreba kol iz Borze dola in iz Internacionalne, zveze steklarjev, iz Amsterdama. Pomoč . so . nam nudilo .tudi - druge, stroke predvsem par rudarji iz Hrastnika. Ti so štrdjkujoče često? krat preskrbovali s premogom.
Največjo pomoč pa nam jo nudilo Konzumno društvo. Rudarjev; Steklarjev, in kemičnih delavcev s tem, da so nam kreditirali, minimalno prehrano-.' Poleg teh- so bili tudi posamezni obrtniki-in trgovci, ki so - prav tako -nudila pomoč, na kredit,-Vendar pa t-a-pomoč ni krila Vjséh življenjskih potrelb, zato so mnogi steklarji, predvsem pa tisti z velikimi- družinami bili prisiljeni oditi v berije. h kmetom.
Med samim štrajkpm pa-kulturno . in politično'delovanje'-ni usahnilo: Naši telovadci so pogostóma hodili na nastope izven kraja; Mladi Skojevci so cesto - organizirali izlete v naravo ter med potoma obiskovali, kmečke domačije in tam delili ali prodajali legalne ali pollegalne časopise in drugo literaturo,Skojevci sb imeli tudi na skrbi v nočnih Urah čuvati tovarno pred morebitnimi stavkokazi.; Partijski sestanki So bili zelo pogosti in to. zaradi vzdrževanja in dviganja morale štrajikujocih, posebno še v zadnjih trenutkih.
V času. štrajka sta. si vodstvi strokovne, organizacije in strokovne podzveze. mnogo trudili pri pripravljanju. osnutka za nove kolektivne pogodbe. V ta namen sta bila
poslana na Češko tov. Vračun in Hočevar, Češkoslovaška se je ta? krat-Trjhašaia-' ž- najiboij^mOdernini in naprednim'načinom, plačevanja v steklarski; industriji.1 Vračun in Hočevar sta tako obiskovala“ večja število steklarn in prinesla s seboj več vrednostnih predlogov. -1 Iz-primernih, predlogov-- je strokovna organizacija izbrala najboljših ošnov»iri Jih- prikrojila svojim razmeram. (doma. Tako je nastal osnutek nove kolektivne pogodbe v,kateri je .bilo tudi- vsebovaho.po--polno odpravo krivičnega cehov-r skega sistema,
Na podlagi tega osnutka so se začelaj pogajanja, ki. so. bila; sicer dolgotrajna -in naporna. Kljub - tg; mu, da so bile-obojestranske želje, da; bi-se; stavka, gimiprejf žakljnčjla,-se je. Abel . še; vedno ; poizkusil izvleči; iz te. ncizhodne zagate. Pogajanja ni mogel, prekiniti, ker mu to ni bilo oblastveno dovoljeno. Znano je bilo, da jo Abel imel mnogo naročila, zato- so delavski pogajalci šolali'.neizprosni in niso odstopali od svajih-: zahtev. Končno- je Abel le sprevidel, da z njimi no more opraviti, je. tudi klonil. Že. dne 25, Oktobra so se nadaljevala zaključna pogajanja,, na.;.katerih je. Abel pristal. na. vso; naše, predložene zahte, ve. In.tako je bila 28,, 10. podpisa-na nova. kolektivna in tarifna pogodba, š katero so. steklarji in drugi. delavci, vseli .Abelovih steklarn pridobili naslednje:
1.	Nobeden ni- bil odpuščen , iz dela, nihče reduciran, vsi bodo zaposleni,- .
; 2. Plače se niso znižale, pač pa so se - zvišale nat tisto -. višino, kot pred .redukcijo; v-Paračinu. L.:
3,.Sprejeta .in podpisana--je; bila sploh- nova. tarifa za steklarsko industrije Jugoslavije,. 1 \
4,	Po - , tej taritT.se1 uvede novo zaračunavanj e,:, | enostavne j šej £ i in manj jippikladho za šikinačij e j kot v cehovskem sistemu, i
5.	Na nove tarife se določa 15% . povišanje.
6. Por tej tarifi je. določena minimalna > plača;1 vsakega; steklarja. Ta plaéa.'znasai.'dñevnorófcriog., 100 din.
Franc in Beno Jugovar, organiza-. torja strokovne organizacije in stavke steklarjev
Franc Lipovšek, organizator strokovne organizacije in stavke steklarjev
7.	Dosedaj se je steklarjem priznal le produkt, :ki- j e-šel 'Skozi bru-silnico dn je bil sposoben za trg, pri čemer . j-e- steklar izgubil Okrog 25;%, svojega storjenega' dela. Od sedaj naprej se steklarjem prizna že od peči stran ves produkt,, razen pokvarjenega-,
8; Po noviitarifi tudi prejšnja cehovska metoda, da mojster plačuje svojp pomočnike, pomožno - oseb j $ s- tem, odpade.,; j Qd slej naprej, plat Čaje mezde- podjetje- samo. Tako je za vselej odstranjen vir, da se med delavstvom pora ja;.socialna baza; reformizma;,ali ‘izkoriščanj,e delavca po delavou, ■<
. S to kolektivno, pogodbo- go- steklarji pridobili še od 3—8 dni. letnega dopusta. V to-.so vključeni tudi' drugi poklici kot npr.: profeso» nisti in, brusilo! ■
Slavka-je bila v veselje vseli stavkajočih zaključena dne. 28. 10; 1928. ..leta, i,-,
, Zopet.-sa.-se;..začeli. valiti, sivi d.i? mi iz vseh steklarn,' Zopet so. "ste? klarji. in drugi delavci prijeli za delo, toda to pot zares s posebnim zanosom in,veseljem, saj srno zrna-galil ••
Če je? bila sedaj ,-ta veličastna zmaga v veselje-vsem delavcem, in njihovim svojcem po vsoh steklarnah Jugoslavije,' je hkrati bila neizbrisana sramota za-nekatere stavkokaze, vohune in podrepnike Abela. -
’ Po štrajfcu; leta 1928, je. prišla i® Zagorja v Hrastnik na delo še ena grupa steklarjev. Med terni je bilo nekaj talentiranih dramatikov ih’ pevcev in to: Anton in Jože Kratiš, Antor! Laneger, Anton Rancingor, Jože Kastelic, Franc Bauer, Greta Vozel. Večina leh se je bila takoj vključila v dramsko ali pevsko Sekcijo;' in-, tam začela delovat! .< -' V-dramski, sekciji je bilo že pred -iem. zelo aktivno, . saj so. bila že Uprizorjena. razna dela kot npr.: Cankarjevi Hlapci., Pohujšanje v; 'itdliSi; Sfehtflorijahsk! Kralj na Bo-, tajnovi in druga dela- Po . prihodu teh® a sej e na splošno kulturno delovanje. š,e, .biolj razmahnilo in po? ŠpcStrilpT'
Že v letih 1929 in 1930 je dramska sekcija uprizorila Nušičevo .Lokalna železnica, Čapekovo, RUR; Milčinskijevo Ptički brez. gnezda,
Novakovo Radikalna kura ter dva Pavla. Zadnji sta bili zelo zahtevni spevoigri, pri katerih so sodelovali tudi pevci' in instrumentalni orkester. Vse pevske in glasbene točke je naštudiral in vodil Peter Papp. Igre sta režirala Ivan Rancinger in Karl Saurič.
Anton Ranzinger, eden izmed takratnih komunistov steklarjev
— Med mlajšimi zagorskimi steklarji je, bilo tudi nekaj komunistov, ha primer: Leopold Gršičer, Jože Digan, Jože Kastelic in Anton Rancinger. Ti so se takoj vključili v 'skojevsko organizacijo pri steklarni in nadaljevali svoje politično delovanje v Hrastniku, zalo se je kulturno in politično delovanje še občutneje razgibalo. Prav v tem razgibanem delovanju sta se nemalo odsvitali borbeno revolucionarno razpoloženje, ki ga je pogojevalo zmagovita zaključena stavka. Toda ta polet in razpoloženje naših množic ni ugajalo oblastem, ki so v njem; videli, že resno nevarnost. Kajti, nacionalne in socialne zaostritve so se stopnjevale že v celi Jugoslaviji. To so dokazali tudi že predhodni dogodki'v parlamentu samem, kjer so bili za streli zloglasnih krvnikov ubiti hrvaški republikanski voditelji. Na obzorju pa se je že pojavljala nova gospodarska kriza, ki je te odnose še poglobila in zaostrovala. Da bi jugoslovanska buržuazija s kraljem na čelu zavrla ta revolucionarni elan ljudskih množic, ki so stremeli-za socialno in nacionalno svobodo, posegla po najokrutnejšem orožju in uvedla vojno fašistično diktaturo.
; Z; uvedbo šesto januarske diktature smo tudi mi občutili njen bič.
KPJ in SKOJ sta takoj stopila v akcijo. Od 12. na 13. januar je bila Pokrajinska konferenca SKOJ v Ljubljani. Na njej sta bila delegata Anton in Ivan Rancinger. Po tej konferenci so bili že raztrošeni letaki z antifašistično Vsebino .proti vojaški diktaturi; Tej akciji; so' Sledile že prve racije in hišne preiska-ye pri' komunistih in sindikalistih. 17. 1. .1929 pa so že bili, aretirani Ivan in Anton Rancinger; ter_ An-ton Groznik iz Zagorja. Vsi trije SQ bili 'pripeljani v Ljubljanske zapo-re in tam odsedeli 3 mesece v preiskavi.
Prve hišne preiskave so bile v Samski sobi št. 58 v stari koloniji. Naprej, pri tajniku strokovne or-
ganizaoije Alojzu Kellnerju, odbor-ku strokovne organizacije Viktor-niku Maurerju, predsed. Svobode Francu Beitlu in režiiser-ju dramske sekcije Karlu Sauriču.
Po zločinskem umoru Dure Da-koviča in Haoimoviča so bili spet izdani letaki. Sledile so nove hišne preiskave pri komunistih in levih socialistih, aretiran pa je bil Jože Perzel, ki je odsedel 3 meseca na preiskavah v celjskih zaporih. Še istega leta v jeseni je bil aretiran Aleš Kapla. Kapla je bil- kasneje obsojen na 3 leta robije.
Zaradi nove aktivnosti in z vztrajnim izdajanjem letakov in pisanju pro/ta Živkovičevi diktaturi, je prišlo do ponovnih aretacij in odgona na žanddrmerijsko postajo v Trbovljah. Med odgnani so bili: Alojz in Ernest Pufler, Anton in Ivan Rancinger. Po pretepanju in dolgem zasliševanju so bili izpuščeni. Pri vseh teh so bale izvršene temeljite hišne preiskave. Za tem je sledil tudi izgon iz države komunista Alojza Delpina (Didija). Delpin je bil izgnan v Italijo zaradi aktivnega političnega delovanja v steklarni Hrastnik.
Julija 1930 je bila v Trbovljah okrožna konferenca SKOJ, na kateri sta bila delegata: Jože Drgan in Anton Rancinger, Konferenca je bila izdana in sledila je aretacija neštetih fcorfiunistov, med drugimi: Antona Rancigerja, Jožeta Drgana, Vilija Vreska, ■ Franca Lebarja, Franca Majcena, medicinca Maksa
Ivan Ranzinger, eden izmed komunistov steklarjev
Strmeckija ter brata Franca -in Jožeta Cešnovarja. Brata Češnovar sta bila aretirana v vojski. Ta dva sta bila na procesu oproščena, medtem ko so drugi bili, obsojeni: Vili Vrešk,. Franc Sotler in Franc Lebar- na 18 mesecev zapora, Anton Rancinger, Jože Drgan in Franc .Majcen na 10 mesecev zapora in Maks Strmecki na 7 let robije.
Z nastankom šestojanuarske diktature so bile prepovedane tudi delavske telovadne enote, katere je oblast smatrala za revolucionarno udarno formacijo.
Vse. t,e aretacije; obsodba, pregoni in izgoni in nenehne hišne preiskave so močno omajale in zrahljale ter redčile naše vrste, zaradi strahotnega terorja, so še.nekateri povlekli iz ilegalne aktivnosti, zlasti še oženjeni z otroki. Na zadnje sta ostala le še aktivna Jože Just in Ivan Rancinger. ■
Zaradi prepovedi delavskih telovadnih enot je bilo v letu 1930 ustanovljeno delavsko planinsko
društvo »Prijatelj prirode«. Njen predsednik je postal Franc Beutl.
Organizacijo so ustanovili sicer socialisti, vendar pa nam v njo niso branili vstopa. Društvo je že v kratkem času postalo zelo masovno in razgibana organizacija. Na splošno so takrat ljudje želo radi odhajali v planine in še tam predajali svoji sproščenosti.
; Društveno povezovanje širših delavskih množic je odigralo zelo pomembno in pozitivno vlogo, kajti pod njegovim okriljem se je odvijalo nadaljnje politično delovanje. Kar ni bilo več mogoče storita v nižini, to je uspelo na masovnih izletih po gorah. Tudi s kmeti je bilo tedaj enostavnejše postavljati kontakt. Take masovne izlete smo dobro izkoriščali za ilegalna srečanja s tovariši iz dalnjih okolij, cesto pa s Trboveljčani in Savinjčani na Mrzlici in Kalu.
Z nastankom splošne gospodarske krize v letu 1930 je prišlo tudi v Steklarni Hrastnik do zmanjševanja obratovanja. Abelova namera je' bila, da odpusti večje število napredno mislečih delavcev, da bi na ta način omilil skrajšano zaposlitev. Tej nakani se je odločno zoperstavilo vodstvo strokovne organizacije. Pod .vplivom SKOJ in bivših partijcev, je bila izvedena borbena demonstracija pred upravnim poslopjem z zahtevo: »Vsi delati, ali nihče!« Rezultat te demonstracije in odločna intervencija sta preprečili, da ni Abel uspel izvesti syojih namer.
‘ Obratovanje se je skrajšalo na 14 dni na mesec, kasneje le na 6 ur v istem obdobju.
Ves čas skrajšanega obratovanje je Abel poskušal izvajati pritiske s tem, da je kršil kolektivno pogodbo, zvišal norme, s tem znižal -tarifne postavke za celih 10 %, kar je še bolj poslabšalo že tako slabe življenjske pogoje delavstva.
f Kljub temu da je bila. strokovna organizacija še kar precej močna, v samem podjetjiu ni bila v stanju se odločneje zoperstaviti Abelovim nameram. Kajti gospodarska kriza je bila že na vrhuncu in 'pred vrati podjetja je stala armada brezposelnih.
Ta kriza se je zelo močno odražala prav v steklarski industriji. Ker pa Abel ni hotel zmanjšati lastnega dobička, je vse breme krize zvalil na hrbte delavcev.
Kljub neugodnemu položaju pa so se v tem času vršile razne intervencije od strani strokovne organizacije in obratnih zaupnikov, da bi ta neznosni položaj o-milili in prišli do večjega zaslužka ali podpore v finančnem ali materialnem pogledu.
S predhodno navedbo o odpustih večjega števila delavcev se je vršil sestanek strokovne organizacije. Skojevci in bivši partijci so odločno zahtevali, da se gre ponovno pred upravno .poslopje intervenirat. Namreč, A-bel je ravno v tem času izrazil nežaželenost podružničnega tajnika Kellnerja, da bjv prisostvoval pri pogajanjih. To je povzročilo med delavstvom veliko razburjenje. S to potezo je hotel A-bel zadati smrtni udarec razredni strokovni organizaciji in njenemu levemu krilu. O tej nameri so bile obveščene tudi ženske v koloniji, ki so se na mah pridružile demonstraciji pred upravnim poslopjem. Uspeh te demonstracije je bil ta, da je Abel
moral še naprej upoštevati kolektivno pogodbo in da ni mogel sam izvršiti redukcij brez predhodnega obvestila razredne strokovne organizacije in obratnih zaupnikov.
Glede skrajšanja ■ obratovanja pa je obljubil, da bo pomagal kolikor bo v njegovi moči.
Kot prvo pomoč je nudil nekaj škart stekla in porcelana, ki se je razdelilo med delavstvom, Kasneje je dal še nekaj moke inf druga živila.
Od te demonstracije naprej je Abel zopet upošteval strokovno organizacijo in obratne zaupnike.
Kljub temu, da se je v vodstvo obratnih zaupnikov.zrinil človek* ki je hotel mimo sklepov strokovne organizacije in masovnih sestankov delavcev, na demago-ški način izpodnesti te sklepe in podpisati sporazum z Abelom na škodo steklarskega in ostalega delavstva.
V času borbenega razpoloženja je Abel vselej poskušal najti šibke točke med voditelji. Stremuhi-so mu kaj radi nasedali in se mu udinjali. Take ljudi je Abel rad privilegiral, jim nudil možnost boljših zaslužkov in celo položaj. (Primer: Brnjaz Franc leta 1927 in Bauer Maks leta 1932.)
Sedaj se. je bil*; javil tretji, stremuh, ki je za hrbtom strokovne organizacije konferiral z Abelom v škodo strokovni organizaciji in delavstvom nasploh. Toda vodstvo strokovne organizacije pa se ni dalo zmlesti (in so vztrajno in odločno nadaljevali borbo za obrambo pridobljgnjh pravic.
Ker se je križno stanje iz dneva v dan slabšalo in je proti koncu leta 1931 in začetku leta 1932 doseglo že vrhunec, so se plače steklarjem znižale za celih 20 %, je strokovna organizacija prek svoje strokovne zveze sklicala
14.	in 15. januarja 1932 posvet'o neznosnem položaju, med zastopniki strokovne organizacije in obratnih zaupnikov ter zastopstva podjetja v Beogradu.
Jože Just, eden izmed takratnih komunistov steklarjev (slikano na robiji)
Na tem posvetu je Abel obljubil* da se bodo vršile redukcije mezd le v manjši in neznatni meri.. Toda kljub tej obljubi je že 20. februarja postavil zahtevo za znižanje mezd za 30 %. V ta namen je bil v Hrastniku sklican masovni sestanek delavcev, na katerem je bila izglasovana naslednja resolucija.
RESOLUCIJA
Delavstvo, zbrano na sestanku podružnice strokovne zveze delavcev Jugoslavije v Hrastniku, je po poročilih obratnih zaupnikov, katere je podjetje obvestilo, da namerava kljub temu da se se je na anketi in razgovoru z delavskimi zastopniki v Beogradu dne 14. in 15. januarja od strani obljubilo, da se bodo mezde reducirale le v manjši in ne-občutni meri, postavilo zahtevo za 30 % znižanje mezd.
To zahtevo je'podjetje ponovno postavilo 20. februarja 1932.
Delavstvo take predloge odločno odklanja, ker je ponovno znižanje mezd neutemeljeno, ker so že tako bile mezde steklarskemu delavstvu znižane za 20 % v letu 1931.
Steklarsko delavstvo je zaradi brezposelnosti, ki traja že mesece in mesece, strahovito prizadeto, znižanje mezd po, mesecih stradanja pa je za steklarsko delavstvo in njihove družine katastrofalno, ker jim je s tem odvzeta ysakršna možnost za skromno preživljanje.
Z ozirom na navedeno, naprošamo steklarski delavci vse merodajne činitelje, da posežejo tu vmes in da ne dopuste, da podjetje ta svoj načrt izvede.
Ta resolucija je bila s podpisom predsednika strokovne organizacije Francom BeUtlom in tajnikom Alojzem Kellnerjem odposlana na Bansko upravo in Delavsko zbornico v Ljubljani dne 3. 3. 1932.
Z ozirom, da je februarja 1931 odšel Rancinger Anton na šolanje v Moskvo in Drgan Jože na delo v Paračin, sta Just in Rancinger Ivan tesneje navezovala stike z mlajšimi simpatizerji SKOJ. Tako je bila že istega leta zopet osnovana celica mladih skojevcev, v kateri so bili vključeni: Maurer Vili, Pivec Jože, Pufler Ernest in Jeran Franc.
Isto leto je bila na pobudo mladih steklarjev ustanovljena nova glasbena sekcija Svobode II, to je godba na pihala. Tudi ta godba je bila osnovana z izdatno finančno pomočjo razredne strokovne organizacije steklarjev v Hrastniku.
Torej kljub težkim in domala neznosnim razmeram, redukcijam obratovanja in redukcij mezd, je zavednost steklarskih delavcev bila na takšni višini, da je iz lastnih sredstev nabavila vse potrebne instrumente. Strokovna organizacije je kreditirala denar za nabavo teh instrumentov, godbeniki pa smo ta denar vračali iz lastnih žepov.
Ta godba, ki je pozneje postala ponos steklarskih delavcev, je s pridnim vadenjein in zagnanim veseljem že v kratkem času svojega obstoja dosegla riadvše zavidljive uspehe.
Vzporedno z navedenim datiramo tudi posebne večerne šole za izobraževanje delavcev.
Na predlog strokovne organizacije in Svobode je ta šola organizirana v deški osnovni šoli med zimskimi' meseci 1931 in 1932, Namen šole je bil, da se na poljuden način seznani širši krog delavcev z razvojno teorijo Marxa in Engelsa.
Teme in predavatelji šole:
1.	dr. Tuma' — Nastanek sveta in nastanek religije,
2.	dr. Liker — Fevdalizem,
3.	prof. Teply — Politična ekonomija in dialektični materializem,
4.	Filip Uratnik — Socialna zakonodaja,
5.	Brdajs — Dvojno knjigovodstvo — ali pa Amerikanski žurnal,
6.	Viktor Režen — Novinarstvo,
7.	dr. Jelenc — Zgodovina delavskega gibanja — po Beru.
Ta večerna šola, ki so jo obiskovali poleg steklarskih in kemičnih delavcev tudi rudarji, je obrodila zavidljive uspehe.
Med obiskovalci te šole sta Just in Rancinger tudi raztrosila letake z antirežimsko vsebino.
Karla Sauriča, Franca Godiclja, Ignaca in Martina Jerana, Franc Jeran pa je že bil na orožniški postaji.
Na večer so nas vklenili v verige po dva in dva skupaj in po sredi še potegnili dolgo verigo, na koncu je bil privezan Jože Just.
Ko so aretirane pripeljali na železniško postajo, so bili tam zbrani svojci aretiranih in večje število delavcev in pred poslopjem glasno demonstrirali proti a-retaciji in nečloveškemu ravnanju žandarjev. ,
Vse aretirane so strpali v vagon in v spremstvu šestih orožnikov z
Na tem procesu smo bili obsojeni: Rancinger Ivan in Just Jože na 2 in pol leti robi j e, Maurer Vili na 2 leti robije, Ernest Pufler in Pivec Jože na 1 leto zapora in Franc Jeran na 5 mesecev.
Na samem procesu je prišlo tudi do incidenta med Maurerjem in Jeranom ter žandarjem Urlepom. Maurer je ostro ugovarjal lažnivim izjavam, zato je bil obsojen namesto na 18 mesecev na 2 leti. Maurer, Pivec, Pufler in Jeran so kazen odsedeli v celjskih zaporih, medtem ko so Jožeta Justa in Ivana Rancinger j a odpeljali v mariborske zapore in od tam v Sremsko Mitrovico.
Deška šola v kateri so bila predavanja o teoriji marksizma
Leta 1932 junija meseca je v godbi na pihala prišlo do prvih resnih trenj. Zakrnelo vodstvo godbe se je postavilo na stališče, da bi Abel postal njih zaščitnik. Temu so nekateri mlajši godbeniki ostro nasprotovali. Ti mladi godbeniki z Maurerjem ha čelu, so na razširjeni seji dokazali, da je pravi zaščitnik godbe prav razredna strokovna organizacija, ki je omogočila, da je ta sploh mogla nastati. To trenje so nekateri člani vodstva izrabili in Maurerja naznanili oblastem. Maurer je bil aretiran in odpeljan v zapor v Laškem. Med preiskavo so žandarji zaplenili tudi lovsko puško, ki je bila last očeta Maurerja. Maurer je odsedel 14 dni v preiskavi, ko je prišel domov, se ni več vračal k godbi, ampak sta on in Papp Franci iz protesta prestopila k rudniški godbi.
Od marca do konca avgusta so se redno pojavljali letaki, raztreseni na vsem območju Hrastnika. To je bilo delo že mlajše generacije.
Na celične sestanke je pogosto-ma prihajal Just, ki ¿e bil po partijski liniji zadolžen delovati z mladino. Just je prinašal razni ilegalni material, letake in brošure, ki smo jih skojevci dosledno raztrosili ali predajali v roke zaupnim ljudem. Material so shranjevali pri Francu Jeranu v Podkrnicah. In ko je ta bil po o-pravljeni akciji izdan od soseda, je na pritisk žandarjev klonil in povedal za vsa imena ljudi, s katerimi je imel stike. Zaradi tega smo bili izdani vsi skojevci in o-stala dva partijca. Se istega dne so žandarji napravili večjo racijo in med drugim aretirali: Ivana Rancinger j a, Jožeta Justa, Vilija Maurerja, Ernesta Pufler j a, Jožeta' Pivca, Alojza Kvsllnerja, Franca Beutla, Alojza Abrama,
nasajenimi bajoneti odpeljali v zapor v Laško.
Na intervencijo Karla Malovrha. Lovra Jakomina in še nekaterih iz delavske zbornice v Ljubljani, je bila po 21-dnevni pre-r iška vi večina aretiranih izpuščena. V zaporu so ostali le še: Just Jože, Maurer Vili, Pufler Ernest, Pivec Jože in Jeran Franc.
Med izpuščenimi sta bila tudi Kellner in Rancinger, ki sta nam nudila potrebno pomoč.
Poleg naših svojcev, ki so nam nudili izdatno pomoč, se je nekega dne oglasil v zaporu tudi takratni poslanec prof. Paulič. Po daljšem razgovoru nam je dal vsakemu po 100 din pomoči. Po 6 tednih bivanja v Laškem smo bili premeščeni v celjske zapore (Stari Pisker). Tam se nam je kmalu pridružil spet ponovno aretirani Ivan Rancinger.
Februarja leta 1933 se je vršil javni proces proti obtoženim. Naš branilec je bil dr. Tuma iz Ljubljane.
Just in Rancinger sta bila v Mitroviči zaradi demonstracij zapornikov, ki so se borili za izboljšanje neznosnih življenjskih pogojev v zaporu, ponovno obsojena na dodatno kazen dveh let.
S to aretacijo in obsodbo je bil ponovno zadan težak udarec političnemu delovanju pri Steklarni Hrastnik.	,
Za sam proces sta poslala denarno pomoč tudi brata Pufler iz Nemčije. Kellner pa je zastavil svoje borno pohištvo pri Konzumnem društvu, da je dobil posojilo za plačanje odvetnika.
V zaporu sem imel priložnost spoznati skupino zaprtih komunistov iz Savinjske doline. Med drugim Slavka in Vilija Šlandra, brata Turka in brata Hribarja, trgovskega pomočnika Koželja in Pikelna iz Žalca. Spoznal sem tudi duhovnika Šmona, ki je z večjo skupino opozicijskih klerikalcev sedel v Starem Piskru.
Svoj zapor sem zelo intenzivno izkoristil za prebiranje knjig, časopisov in revij. Kellner Alojz mi je pridno prinašal knjige iz knjižnice Delavske zbornice iz-Ljubljane. Prebiral sem redno tudi revijo Svobodo in časopis Delavec. V neki številki Delavca sem zasledil članek izpod peresa Franca Leskoška-Luke, predsednika strokovne komisije. Luka je v tem članku pisal o zamislih tako imenovanih mladinskih sindikatov, ki bi jih kazalo ustanoviti v samih razrednih, strokovnih organizacijah. Ta članek me je zelo navdahnil, zato sem o njem mnogo razmišljal.
Ko sem prišel leta 1934 — v septembru iz zapora, me je kar nekam obsedla misel, da bi prav takšno organizacijo poskušali u-stanoviti v Steklarni Hrastnik. Ker nisem bil sprejet na delo,
Slika iz kasnejših časov prikazuje naša ilegalna sodelovanja na Špicbergu
sem prosti čas izkoriščal za navezovanje stikov z bivšimi skojevci in-partijci. -Zavedal sem se, da je možno takšno organizacijo organizirati - le ‘s pomočjo nekega političnega aktiva. Zastavil sem si nalogo organizirati -celico. Kmalu mi je uspelo .pridobiti za sodelovanje tov.. Jožeta Kastelica, Jožeta Vidmarja in Ivana Kom-lanca. Ustanovili, smo celico in začeli delovati, Naša prva -naloga je bila pobiranje .pomoči za preostale robijaše „v, .Mitroviči« Akcije .so zelo dobro uspevale -in zbrani denar smo redno pošiljali prek svojcev zaprtim v.Mitrovi-co.
lo dovolj posluha za’te mladince, in vodstvo strokovne organizacije je znižalo članarino na polovico. S to potezo so se mladim odprla vrata v organizacijo. Kmalu zatem, ko je v organizacijo že pristopilo število mladih, je- bil sprejet tudi sklep o -samo-Stojbi "mladinski organizaciji.
-Na prvem- sestanku mladinske strokovne organizacije smo izvolili -svoj odbor, ki so ga-sestavljali -predsednik, tajnik.-in blagajnik. Predsednik je-postal- Srajc -Franc, tajnik .Kastelic Jože.dn,-blagajnik Peršič Franc. Ustanovitev - -mladinskega . .sindikata pri Steklarni Hrastnik je bil tako -edinstven u1-
ÉSlSSkH: 5 D.Í 7. i. V rt. JU 6: ÎN 7 IS tar
Na kongresu SDSJZ so sodelovali: Alojz Kellner, Franc Beutl, Joži Jager, . Franc Lipovšek, Kristl Strašek in Engelbert Weinberger
, Ker: v Hrastniku nismo mogli vzpostaviti nobene-zveže, "ker razen našega aktiva ni obstajal noben. politični aktiVj smo .iskali zvezo s Trbovlj arhi in- -Zagorjem.. S Trbovljah! smo‘kaj hitro dobili kontakt ih do prek Franca Salamona in Alojza Hohkrauta. Z Antonom krožnikomWz - Zagorja pa nas je povezal Karl Poljšak iz Zagorja. Poljšak je bil sobosli-kar ih je -občasno delal tudi v Hrastniku.	-
,. S svojim delovanjem pri .pobiranju rdeče pomoči -smo .prišli nujno v .kontakt z 'mladino. Iz teh Stikov In razgovorov nam je kmalu uspelo vzpostaviti novo celico z mlajšimi somišljeniki. V to čeficb.-.sp' bili vključeni: Ran-čiriger ' Jože, Knez Alojz, Siene Gustl in Komlahc Načel S' pomočjo tega aktiva smo začeli u-resnieevati zamisli o tako imenovani mladinski strokovni - organizaciji. ;Ea bi pa to zamisel, ¡sploh lahko uresničili;; je bilo nujno, da sp predhodno vključi v razredno strokovno organizacijo večje število mladih, zato smo. brezpogojno zahtevali, da se sleherni skojevec in simpatizer mora včlaniti v strokovno organizacijo. Bilo je mnogo težav s prepričevanjem, kajti ti mladi ljudje nišo mogli -doumeti, zakaj bi bilo potrebno, da se vključijo v razredno strokovno organizacijo, iz katere bo pozneje nastala mladinska strokovna organizacija. Kljub vsem težavam smo uspeli te- mladince prepričati, da so se le včlanili. Ker pa je bila članarina v strokovni Organizaciji želo - visoka, so se ti mladinci začeli upirati plačevanju članarine z ozirom na njihove skromne zasluž-: ke. Kastelic Jože je bil zadolžen iznesli na odborovi seji predlog za -znižanje članarine za mladino. Vodstvo strokovne organizacije. s Kellnerjem na čelu . je ime-
speli primer v celi Sloveniji. Kaj več p tem bomo zapisali v nadaljevanju o mladinskem - gibanju‘v Hrastniku.
- Med tem časom je bila formirana že ‘tretjh- celica in mestni komite. V tretji celici 'so bili. vključenrr' Pivec Jože, Kolar O-skar in Pušnik Franc-, V komiteju smo bili: Kastelic Jože, Pušnik Franc in jaz. Meni je bile zaupano -sekretarstvo. Ker na rudniku še vedno ni obstajal politični aktiv,v rje -mesto-za rudnik v komiteju nasedel Pušnik -Franc, ki delal v brusilnici Steklarne Hrastnik.
Z razširjenim političnim-akti-. ydm ¡se, j e,-delovanj e, v mladinski strokovni -organizacij i-:še ‘bolj razširilo in "utrdilo. V tem-času smo že tudi vzpostavili zvezo s Pokrajinskim komitejem SKOJ v Ljubljani,- Zvezo nam jo omogočil Rancinger Anton, ki je .prišel iz Moskve kot inštruktor k EK SKOJ za Slovenijo. - S¡j to zvezo nam je biló délo olajšano, !f-er nismo bili več prepuščeni ‘sami sebi - Zdaj smo prejemali- že direktive za konkretne akcije direktno od PK SKOJ iz Ljubljano. V istem čašu se je pojavila v Hrastniku tudi Lidija Šentjurc. Lidija je prišla iz zapora in je bila absolventka robije in nam je bila v tem času zelo dobrodošla. Pri navezovanju stikov z z njo, hi biio težav, tako smo jo kar hitro vključili v -komite in začela je zelo intenzivno in tvt/:-no delovati.
Še- istega leta ;je bila Pokrajinska skojevska konferenca v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Na konferenci smo bili tudi delegati iz vseh treh revirjev. Iz Zagorja je bil Polšak Karl, iz Trbovelj Océpek, Alojz in iz Hrastnika Maurer Vili.
I Na tej konferenci smo razpravljali predvsem o mladinci pro-
blematiki širom Slovenije in Jugoslavije. Iskali smo legalne forme aktivnega delovanja ž mladino v všeh 'Obstoječih organizacijah.
Po tej razpravi, na kateri so bili-nanizani .problemi mladih, na splošno njih organiziranje, se je kot -primer pravilnega delovanja povzdignila hrastniška ¡skojevska organizacija, .ki je uspela .mobilizirati in akti vizir ati širok krog mladih ljudi, v ¡samostojni- stro-kovrK .organizaciji, ki je 'bila formirana - ped .-j okriljem, razredne organizacije. Vse te okolnosti našega. pravilnega delovanja "so naiii. Omogomle, da s'Hio' "lahko masovno "pripr"avljali1 mladino rfa predstoječi -zlet Svobod v Celju, na katerem smo družno z drugo mladino Slovenije.; in Hrvaške dali. duška zahtevam |po demokratizaciji.
Leta 1936 je Pokrajinski komite ‘SKOJ začel izdajati J legalni mladinski časopis , "»Mlada pota«. Ta; ¡list je že v-kratkem čašu postal mobilizator mladine širom Slovenije.- Prek tega; časopisa se je . mladina, seznanila š - problematiko iz vseh kra j ev ‘Slovenije. Da bi -se mladina še bolj povezala med; seboi, smo pristopili k or-
ganiziranju kolportažnih odborov. Ti kolpoftažfii odbori so i-meli nalogo širiti naš list.
Ta list je veliko pripomogel, da smo "V sami mladinski strokovni organizaciji -ustvarili pravo borbeno;, vzdušje, še večl To vzdušje -je bilo prenešeno tudi v kulturno organizacijo Svobode in športni klub,- saj so t-udi tam obstajali že ti' kolportažni odbori..
-S tem v •razvojnim delovanjem mladih pri Ht-eklami-iHrastiiik in z-nastankom mladinske- strokovne organizgcijn-sd-šema mah začeli kopičiti - nešteti pereči problemi.
Znano" nam je, da nam'uspešna generalna ’-stavka, steklarjev Jugoslavije v letu 1928 šemi povsem razrešila problemov ' mladih zlasti pomožnih ' delavcev.' Izkoriščanje "irt "zoperstavljanje mladih je še vedno bilo občutno': Tudi šikaniranje" in pretepanje' ni .bilo redko. Vse-'to j e dalo1 mladinski strokovni" organizaciji pobudo, da jo v- danem trenutku "povedla te mlade ljudi v odločilni boj. ža njihovo pravice. Tako je sledila stavka mladine, ki je opisana v prilogi :>;GLAS MLADIH«".
Po spominu Ivana *Ranzingerja " in Vilija Maurerja
Iz dela organov upravljanja
SKLEPI
ki so bili sprejeti na-II, rednem zasedanju odbora za poslovno politiko, dne 8. 8. 1978.
Pod pivo točko dnevnega reda je odbor-"obravnaval Sklepe; -ki- so bili-sprejeti na I. redni seji in sprejel naslednje:.
Odbor za poslovno politiko je sklenil, da mora-komercialna služba zagdt-oViti ustrezne kartone oziroma embalažo ‘istočasno s" planom proizvodnje določenih steklenih izdelkov.
-1. Sklop odbora za poslovno politiko je bil,-da-se-na tehnični konferenci konkretno-^ k -izpol-njev'anju":žadanih‘-GiIje'v glede formiranja fene do dveh brigad za izdelavo ■ kvalitetnih unikatnih- svetlobnih teles ob -sodfelovanju s predstavniki »Sijaja« Hrastnik, v smislu fmdlizacije izdelkov.
: 2. Hkrati se izdelajo konkretni predlogi-za^samoštfejne" .programe v OZD 2, kakor tudi v TOZD 3 glede kvalitetnejšega.,', dekori-runj a: raz-s.vetMavnih teles:ter,-sitotiska". -
3.	Vzporedno pa se -s predstavniki »Sijaja« Hrastnik v okviru poslovne skupnosti, pristopi k urejanju .dohodkovnih odnosov -pri skupnih riastopih na. ■tržišeu.-
4.	Rok izvršitve naioge je 2 meseca!
Odbor za poslovno politiko je ponovno -sklenil, da- mora -komercialni -sektor --izdelati pregled neto prodajnih ,.cen gotovih izdelkov po-državah v -katere izvažamo in ob upoštevanju vseh stroškov.
Pregled naj se’¡izdela za 4—5 -tipičnih 'izdelkov: š tem, da se za posamezne ikupce navede obseg prodaje.	/.;	.
'Poročilo .podati v roku 7- dni žadolžen ing: Jože-Tušar,'vodja komercialnega sektor j a. j 1 Gospodarsko planski sektor . se ponovno opozarja, da ;*ora v bo-: doče 'do 30. v mesecu flkdelati poročila o.‘ uspfehu 'poslovanja" posa-
mežnih .temeljnih organizacij združenega delà V. preteklem -mesecu.
Glede na neizvrsèvânjë sklepov odbora, za posiovno politiko so čla-fii . odbora za poslovno . politiko šklenii i, da se v riâvedeûih prime-, riši uvede discii^linski, postopek proti vsem, ki sklopov pravočasno nfe" izvršijo;;
1.	Glede’ na sklep odbora za poslovno politiko o izdelavi osnov in meril ža ugotavljanje; delovne uspešnosti Vodilnih delavcev, j"e bil izdelan predlog Ugotavljanja ko-féktivné uspešnosti poSamežnih organizacijskih ali funkčionalhih enot in kot?- repiëzetttutivhi pfimërbsnôv in meri!
delovne uspešnosti posameznih organizacijskih ah funkcionailnih enot in kot repfezfentativni primer osnOV in meril' za ugotavljanje -kolektivne delovne uspešnosti skupnih služb," -s: katerimi so bili sežnanjeni: vodjfe'-sektorjev lin temeljnih organizaciji ; 1
2.	' Vodje ■ Uemeljnih organizacij združenega dela se zadolžijo,, da podajo poroôüà " glede ' izdelave predlogov k-Olektivne " delovne uspešnosti za TOZD.
3.	"Rok'za predložitev poročil je
1.	9. 1978!
Pod "drugo točko dnevnega reda je odbor - obravnaval pOročlo o poslovanju -delovne organizacije ža obdobje-januar—jiinij ’ 1978.
■ -Sprejeti So bili-našledttji 'Sklepi : 1
Odibor za. poslovno politiko Zadolžuje kadrovsko -službo, da 'glede na anaMzo-:šm-Viilaizap:oslenffi' v DO Steklarni Hrastnik, V .-letošnjem letu ne zaposluje, dodatnih- delavcev» ”; 1. -Izdelati kvalitetnejše prikaže, dl uspehu poslovanja .po posameznih“ "reŽD Iško, da jé jasno razvidna primerjhva; doseženih rezultatov in planskih Ciljev.
1-2, 'Plansko : analitska ,služ:bra mora V-trbdOče pripraviti vsakomesečno primerjavo doseženih rezultatov s pianom ter opozorit: odbor "za po-
(Na dalj e vanj e na 11. strani)-
Upokojili so se
• V teh dneh je odšel v zaslužen pokoj naš sodelavec steklar Karl BIZJAK rojen 29. 10. 1928. v Idriji. Karl. izhaja iz številne rudarske družine. Ekonomska kriza je družino Bizjak leta 1931. pripeljala v Sensfci rudnik Srbija. Tu pa niso ostali dolgg,. že leta .1934 .so se preselili-v Paračin,. vsi otroci so se pa zaposlili v Steklarni Paračin.
V letu 1943 se je Karl Bizjak s 14 leti zaposlil v Steklarni Hrastnik, ko,t odnašalec stekla. Veselje do steklarskega poklica mu je omogočilo hitro, napredovanje.
Takoj po končani vojni, ko je najbolj primanjkovalo delavcev, predvsem kvalificiranih steklarjev, je tudi Karl napredoval za pomočnika—v brigadi Alojza Ovnika na Wolf stroju. V tej brigadi je delal nekaj let.
Težko delo na Wolf' stroju je močno zrahljalo zdravlje Karlu, vendar je vzdržal.
leta .1954 je Karl ponovno napredoval iin to za brigadirja na kiko stroju. To delo je opravljal uspešno vrsto. let. ..
Iz dela organov upravljanja
(Nadaljevanje iz 10. strani) slovno politiko na odstopanja po posameznih elementih plana,
3.	Gospodarsko planski sektor mora izdelati analizo opravljenih nadur v posameznih TOZD po organizacijskih ali tehnoloških eno> tah v DSSS po sektorjih ter primerjavo s planom 1978 ali Z letom 1977.
4.	Plansko analitska služba je za-, dolžena, da najkasneje do 1. v mesecu izdela operativni mesečni plan proizvodnje, prodaje in stroškov po posameznih TOZD.
5.	Zadolžuje se odbora za gospodarski plan v TOZD in v DSSS, da bolj dosledno izvajata določbe sprejete v samoupravnih splošnih aktih glede upravičenosti opravljanja dela v podaljšanem delovnem času..
6 Odbor za poslovno politiko se strinja s popisom nedokončane proizvodnje v TOZD I., TOZD H» te TOZD III., ki naj se opravi do 30.
9.	1978.
Odbor' za poslovno politiko ponovno zadolžuje vodjo komercialnega sektorja ing. Jožeta Tušarja, da se-mora dosledno izvajati dogovor o prenosu izvoznih poslov v Poslovno skupnost Hrastnik-Jugometal.
Pod tretjo točko dnevnega:reda je-odbor obravnaval poročila o izvršenih službenih .potovanjih v tajimo. Sprejeti s.oibili nasledmji.skle-pi:
1.	Odbor za poslovno politiko opozarja, da je bilo potovanje v ZR Nemčijo opravljeno .brez vednosti, odbora, kakor tudi ne v skladu s sklepom odbora z dne 1. 6. 1978 s katerim se določa, da se v bodoče udeležujeta poslovnih potovanj v tujino vedno po dva predstavnika in sicer eden iz. komercialnega sektorja in eden iz TOZD na katerega se problematika nanaša
2.	S tem v zvezi se opozori, da se v bodoče taka potovanja ne bodo.. potrdila.. -
3.	Gospodarsko računski sektor pa se as tem v zvezi opozarja, da brez odobritve odbora za poslovno politiko ali direktorja DG ne sme dvigniti deviz sza potovanja v tujino. j i
Odbor za .poslovno politiko predlaga, da se pri izdelavi plana za leto 1979 planira tudi službena potovanja v tujino glede na. število predvidenih dni njenih udeležencev.
Odhor za poslovno politiko je sklenil, da se do 1. 9. 1978 izdela konkretne predloge o kvalitetnejšem dekor,iranju steklenih izdelkov
z •upoštevanjem razširitve -sanacijskega programa.
Predloga izdelati na tehnični konferenci in jih predložiti v obravnavo odboru za poslovno politiko.
Pod četrto točko dnevnega reda je odbor obravnaval predlog dela in pristojnosti, odbora: za poslovno politiko. S tem v-zvezi je bilo sklenjeno, naslednje:
Kadrovsko-splošna služba se za-idolži, da. v samoupravne splošne akte vnese pregled nalog in pristojnosti odbora za poslovno politiko glede enotnega poslovanja in nastopanja, delovne organizacije Steklarne Hrastnik.
Hkrati pa se pristopi k izdelavi POSLOVNIKA O DELU IN PRISTOJNOSTI odbora za poslovno politiko v'okviru temeljnih'organizacij združenega dela dn delovne organizacije, da se podrobno opredeli vloga odbora za poslovno politiko na nivoju delovne organizacije. . .
Odbor za poslovno politiko predlaga delavskim svetom v TOZD, da se določi del sredstev iz sklada skupne porabe- DSSS, v zvezi- z reševanjem vlog za finančno pomoč pri Organiziranju raznih proslav in drugih oblikvjavnega življenja, glede na to, da odbor za poslovno politiko nima , sredstev, .kakor tudi ne pristojnosti.
Predlog-naj se, realizira v letu 1979.
Pod peto točko dnevnega reda je odbor obravnaval razne predloge oziroma ostalo problematiko ter sprejel naslednje sklepe:
Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se pooblasti Poslovno skupnost Hrastnik-Jugometal, da sklene pogodbo z »INTERIM-PEXOM« glede izvoza naših izdelkov z znakom olimpijskih iger v Sovjetsko zvezo. .
Odbor -za poslovno politiko se strinja s predlogom Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal, da se v Hrastniku organizira sestanek vseh predstavnikov »Jugometala«.
Odbor za- poslovno- politiko je sklenil, da se izplačuje planska vrednost točke toliko časa, dokler bo to v,skladu z rezultati .poslovanja.
Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se mora. za letp 1979 izdelati PLAN DOPUSTOV in ga sprejeti istočasno s PLANOM ZA LETO 1979,
Predsednik pdbora za poslovno politiko
Adi Zaletel, L r.
V zadnjih letih pa se mu je zdravstveno stanje toliko poslabšalo, da je moral brigadirsko mesto prepustiti svojemu mlajšemu sodelavcu.
Kljub vsem tegobam in težavam, predvsem zdravstvenim, pa je Karl Vzdržal na delovnem mestu steklarja do svoje redne upokojitve dne X. .9. 1978, ko je bil starostno, upokojen.
KarJ Bizjak; je eden od redkih •naših delavceVr -ki- je vso delovno dobo prebil v Steklarni Hrastnik.
Za njegovo, vestno delo se mu zahvaljujemo' ih mu želimo še veliko let zdravja v zasluženem pokoju.
Ivan S.TOKLASA se je rodil 23. 11. 1926 leta v Hrastniku. Izhaja iz zelo številne steklarske -družine,-
Po končani-. osnovni šoli se je kot 14-letni deček zaposlil 25. 11. 1940 v steklarni- -Hrastnik; Slabe socialne razmere v tistih časih so tabo mladega pripeljale v podjetje.
Njegova prva zaposlitev je bila odnašalec stekla, na tem delovnem mestu prične vsak, kL se. je odločil za' težak steklarski poklic.
Pridnost, veselje do steklarskega poklica svojih, prednikov mu je omogočila hitro napredovanje, kmalu je postal krogličar, že leto dni kasneje pa je pri očetu Edvardu Stoklasu . postal pomočnik pri skupini vrtanje.
Tako kot vsi njegovi vrstniki je bil tudi Ivan mobiliziran v nemško vojsko. Takoj po končani vojni pa se je ponovno zaposlil v steklarni Hrastnik.
Z delom je zopet pričel v brigadi svojega očeta Edvarda. V naslednjih letih ga srečujemo v različnih brigadah, tam pač, kjer so bile potrebe.
Ivan Stoklasa je postal leta 1967 brigadir pri skupini RDBO-opal. -Svoje bogate izkušnje je zelo rad prenašal na mlajši steklarski kader, saj se je pod njegovim strokovnim vodstvom izučilo, nešteto pomočnikov, ki danes uspešno nadaljujejo njegovo delo.
1 Ko odhaja Ivan Stoklasa po domače- Johan- v zaslužen pokoj mu
želimo še mnogo zdravja on osebne sreče v krogu svojih domačih. Ivan je. bil upokojen 16. 6, 1978.,
Uredništvo
Stab MDB. steklarji YU
ZAHVALA
Podpisana bi se rada po tej poti zahvalila vsem mojim nekdanjim sodelavkam in sodelavcem- v- komerciali za ganljivo slovo in krasno darilo, s katerim ste mi izkazali vašo pozornost.
Še enkrat iskrena hvalal
Tatjana Zupančič
PREKLIC
Preklicuj em neresnične trditve« ki, sem jih 'izrekel. nasproti Francu Kajinu in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe.
Rok Markovič TOZD II. .
NAGRADNA KRIŽANKA
"STEKLARNA M	PLAVALNI KLUB	RAJKO RAN F L	LISKA, MAR0GA	PREDEL -BOHINJA OD SAVICE DO JEZERA	IGRA NA KARTE	P	PETI SKLON	GRŠKA ČRKA	CELOTNOST	LAHKA KOVINA	HIŠNI DUH C BOG)	OČRf	EVROPSKA MEJNA REKA	AMERIŠKO JEZERO	SLAVKO GRUM	GRŠKI OTOK	TRAVNATE POKRA * JINE V ŠPANIJI	MUSU« MANSKA VERSKA KNJIGA	TROPSKA RASTLINA
KRAŠKA ME* SNA SPECI* ALITETA						LADJA ZA PREVOZ LETAL													
INDUSTR. 'PREDEL TtfZLE						ZDRAVNIK ZA BOLEZNI UŠES IN GRLA IVAN TAVČAR													
STEKLARNA—	SLANO . PECIVO	RISAR KARIKATUR													.ŽIDOVSKO ZENSKO IME				
LP1		LISTIČ													FRANCOSKI HUMANIST				
GORSKA RAVAN								AMERICIJ NAPAD. NA POLITIČNO OSEBNOST			NEMŠKA REKA					DUŠA UMRLEGA			
											SLOVENSKA ŽENSKA REVIJA					PISATELJICA MIHELIČ			
“RAFKO. IRGOLIČ			CIRIL | KOSMAČ			KEMIČNI element						SESTAVIL! KARLI DREMEL	STARA POPEVKA						
			ENOGLASNO CERKVENO PETJE			LEOPOLD SENGHOR													
SEKA NA ŠKOTSKEM				STAROSLO* VANSKA B0> GINJA POLET* JA IN ŽETVE	„UTO ŽELEZO							MESTO V JUŽNI TURČIJI	SVETA PTICA					ZDAVNAJ IZUMRLI ČLENO* NOŽEC	POGLED NA POKRA* JINO
NAJVIŠJI VRH V KA> RAVANKAH					AVTOR ,UKANE*								SKANDI* NAVSKI DROBIŽ				TONE PAVČEK		
					REKA V ANGLIJI								PLESALKA PAVLOVA				3600 SEKUND		
KRAŠKA ČRNINA						MODEL POSLOPJA	VODNA NIMFA							PETRA RCO* VA OBOZE* VANKA CENT					
STARO• GRŠKI JUNAK							TURČIJA			NERODA	ITALIJANSKA TISKOVNA AGENCIJA					JAPONSKI DROBIŽ MADŽARSKI POLITIK (JANOS)			
STEKLARNA	VRSTA JUHE	IGRALKA TURNER					STAR SLOVAN				NATIKAČ STARA JA* PONSKA PRE-‘ STOLNICA								
IH		BUŽNJJ SORODNIK					MESTO V ALŽIRIJI												
rubidij			KRILO RIM* SKE KONJE* NICE	NEON	SKALNI JEREB								Čebeli PODOBNA ŽUŽELKA				OLGA RATEJ		
					DROG ZA SENO								NASAD PRI HIŠI				MAKEDON* SKO KOLO		
UREJEVALEC IZLOŽB PSI* REDITELJ								POŽELENJE				VENO TAUFER			ČASOVNI INTERVAL				
												SREDIŠČE VRTENJA			tone KRALJ				
HLADETINA, ZIVICA								NASILJE						REKA V SREDNJI AZIJI					
SENČNICA				MINUT				STEKLARNA ¡1	L0VN1CA					OSTUDNA ŽABA					
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada 50,00 din
2.	nagrada 30,00 din
3.	—7. nagrada 20,00 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do srede 25. oktobra.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko; objavljeno v »STEKLARJU« št. 8—9/1978 smo prejeli 33 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 50,00 din: SMODIČ Julij, upok.
2.	nagrada 30,00 din: PERŠIČ Slavi, upok.
3.	do 7. nagrada po 20,00 din: BEVC Ivan, upok., VOGRINC Reži, upok., HOLEŠEK Jože, RANZIN-GER Ivan, upok., ROJKO Silva.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Marica, Olga, praska, ilegala, Mirk, lajnar, kad, ras, ena, Sand, VA, Adana, Cres,
Una, gib, Vasas, dir, rak, on, amo-nal, tek, Kra, pisalo, Tatari, fara, Strici, Agata, klanec, Seine, zavod, C. Z., repar, kna, islama, pandora, Ast, neto, ozir, Š. L., tau, eta, sad, makadam, Orr, kaverna, pripeka, Mia, stavbar.
(D. K.).
Za nagradni fond KVIZ ZNANJA objavljen v »STEKLARJU« št. 8—9/1978 smo prejeli 29 rešitev. Pravilni odgovori glasijo:
1.	a) REFORMACIJA
2.	a) RAZSVETLJENSTVO
3.	FRAN LEVSTIK
4.	a) KRIKET
5.	VIDMARJEVA VILA V LJUBLJANI.
Za pravilne odgovore so bili izžrebani reševalci, ki prejmejo:
1.	nagrada 30,00 din: ČIČIČ Ri-sto
2.	nagrada 20,00 din: VOGRIN Rezi, upok.
3.	nagrada 10,00: MIKLIČ Jože, upok.
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem mojim naj-ožjdm sodelavcem v brigadi in delavcem ter delavkam izmene Franca Korbarja' za vso pozornost in lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na čas ko smo skupaj delali.
Iskrena hvala vsem
Ivan Stoklas, upokojenec
ZAHVALA \
Ob odhodu v pokoj, se iskreno zahvaljujem sodelavkam ih sodelavcem za prekrasno darilo, ki ste mi ga podarili.
Želim vam pri vašem nadaljnjem delu še veliko delovnih uspehov.
Se enkrat iskrena kvala!
Mimi Špan, upokojenka
ZAHVALA
Ko odhajam na drugo delovno mesto, bi se rada zahvalila svojim dosedanjim ¡sodelavkam v TOZD II. kontrola za prelepo darilo ih poslovilne besede, ki mi jih je izrekel tov. Leskovšek, Vsem še enkrat iskrena hvala Joži Levačič
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem mojim sodelavkam in sodelavcem iz TOZD II, posebno pa še tovarišem, Liparju, Šušterju, Fabjanu Gomilarju za prelepo darilo in šopek rož.
Darilo me bo vedno spominjalo na vas drage sodelavke in sodelavci. Zato vam želim še enkrat prav od srca še mnogo delovnih uspehov v bodoče in še enkrat iskrena hvala za vse.
Ana Zidar
ZAHVALA
Spoštovane sodelavke in 'sodelavci TOZD III — slifcarnice in ¡satinirnice, Težko najdem besede s katerimi bi se vam lahko zahvalila za vašo pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Z veseljem se. bom spominjala daril in prisrčnosti, s katero smo se poslovili. Posebno bi se rada zahvalila tov. Marjani Dreu za lepe besede ob slovesu.
Želim vam vsem skupaj kar največ delovnih uspehov v nadaljnjem delu.
Milka Perc