GEOGRAFSKI OBZORNIK • 4/2013 | 29 POROČILO Na območju Sredozemlja željo po vsaj določeni stopnji sodelovanja nakazu- jeta Mediteranski akcijski program, katerega začetki segajo v leto 1975, ter Barcelonska konvencija iz leta 1976. Leta 2005 je bila pripravljena Sredozemska strategija trajnostnega razvoja, sodelovanje na področju zna- nosti poteka znotraj Evro-sredozem- ske univerze, razvojno sodelovanje pa v okviru teritorialnega sodelovanja Evropske unije v Programu Medite- ran. Skladnejši in bolj uravnotežen regionalni razvoj pa kljub tem medna- rodnim pobudam otežujejo geograf- ska, gospodarska in politična razdro- bljenost. To skuša Evropska komisija preseči prav s programi teritorialnega sodelovanja, ki naj bi poživili sodelo- vanje in skupno načrtovanje. Obstoječa orodja, s pomočjo kate- rih sredozemske države in regije re- šujejo skupne izzive, ne omogočajo spremljanja razvoja in prostorskih vzorcev na ravni celotne makroregi- je, znanstvene študije s tega področja pa niso v zadostni meri prenesene v prakso ustanov, ki načrtujejo in izvajajo razvojne ukrepe. Željo po skupnem načrtovanju in upravljanju Kljub naravnogeografski in družbe- nogeografski raznolikosti se evropski sredozemski prostor sooča s skupnimi razvojnimi problemi. Ti se pojavljajo zaradi prepočasnega prilagajanja ne- prestanim družbenim spremembam, kot so na primer spremembe selitve- nih tokov, ki so iz evropskega Sredo- zemlja nekdaj potekali proti severni in zahodni Evropi, zdaj pa se pritisk priseljencev povečuje tudi v evrop- skem Sredozemlju, še posebej na obal- nih urbanih območjih. Spreminja se gospodarska struktura, v njej pa ima čedalje večjo vlogo turizem, ki tudi na svetovni ravni velja za najhitreje rasto- čo gospodarsko panogo. Prostorski pritiski, ki jih povzročajo družbene in gospodarske spremembe, vse bolj ogrožajo edinstvene naravne vrednote in kulturno dediščino Sre- dozemlja. Čezmerno obremenjevanje okolja, izguba identitete mestnih in podeželskih območij, naraščajoče so- cialno-ekonomske razlike, neučinko- vita raba in oskrba z energijo, netraj- nostne oblike kmetijstva in turistične ponudbe jasno kažejo na prepotreb- no odgovorno urejanje prostora in usmerjanje regionalnega razvoja. Projekt OTREMED – Orodje za strateško prostorsko načrtovanje v Sredozemlju 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 4/2013 POROČILO V projektu OTREMED smo za spre- mljanje poglavitnih razvojnih izzivov in dejavnikov opredelili 55 kazalni- kov združenih v 26 razvojnih dejav- nikov. V evropski načrtovalski praksi ima uporaba kazalnikov sicer boga- to tradicijo, med drugimi jih upo- rabljajo v metodologijah ESPON, OECD in EUROSTAT. Kazalniki OTREMED opisujejo približno dvajsetletni časovni niz, kar omogo- ča časovno analizo in s tem analizo razvojnih procesov. Za Slovenijo so na ravni NUTS 3 območij dosegljivi podatki za 27 kazalnikov, na ravni LAU 2 pa za 26, a žal za različna leta oziroma časovna obdobja, tako da smo jih zaradi ustrezne časovne primerljivosti lahko uporabili le 14. Po letu 1995 se je v Sloveniji zara- di sprememb komunalnega sistema število občin ves čas povečevalo. S spreminjanjem občinskih meja so se učinkovitost. K hitrejšemu napredku in trajnostni rabi prostora lahko bi- stveno pripomore planersko orodje, razvito v okviru projekta OTREMED – Orodje za strateško prostorsko na- črtovanje v Sredozemlju (Tool for the Territorial Strategy of the MED Space), financiranega v okviru EU transna- cionalnega sodelovanja za območje Sredozemlja (Program Mediteran; http://www.programmemed.eu/en), ki je potekal od septembra 2010 do konca avgusta 2013. Pri njegovem razvoju smo sodelovali tudi sodelavci Geografskega inštituta Antona Meli- ka Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in ume- tnosti. V projektu OTREMED je sodelovalo trinajst partnerjev iz šestih držav (Portugalske, Španije, Francije, Italije, Slovenije in Grčije), vodila pa ga je Deželna uprava pokrajine Mur- cije (Región de Murcia) iz Španije. celotne sredozemske makroregije je v praksi zelo težko uresničiti, saj prehod na mednarodno raven zaradi različnih politično-upravnih delitev upravljanje območij in njihovo med- sebojno primerjavo močno oteži. Zaradi velikih prostorskih razdalj in nacionalnih posebnosti je razpola- ganje z želenimi informacijami zelo različno, razen tega pa je na voljo le omejen nabor kazalnikov, ki v večini primerov omogočajo le osnovne pri- merjave. Pri tem sta izziva že sama geografska opredelitev evropske- ga Sredozemlja in administrativna opredelitev sredozemskih regij, ki sta podlagi za pridobivanje kohezijskih sredstev Evropske unije. Zaradi sorodnosti procesov v vsem evropskem Sredozemlju je izmenja- va znanj in izkušenj med uporabniki prostora priporočljiva, saj povečuje Eden izmed rezultatov projekta je spletno orodje SDIMED (Spatial Data Infrastructure of MED), ki prikazuje izbrane kazalnike za vsa LAU 2 in NUTS 3 območja vključena v Program Mediteran. Gre za enotni informacijski sistem makroregije, ki omogoča analize celotnega območja in je bil izdelan za lažje opredeljevanje skupnih razvojnih izzivov v Sredozemlju. Prikazan je delež pozidanih zemljišč na prebivalca na območjih LAU 2 leta 2006. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 4/2013 | 31 POROČILO Rezultati projekta so dostopni na sple- tni strani: http://www.sdimed.eu/, ter v dveh monografijah: OTREMED: Tool for Competitiveness Strategy in the European Mediterranean (2013; ISBN 978-88-6257-162-3; dostopno na: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/de- fault/files/otremed_2013_en.pdf ) in Prostorski in regionalni razvoj Sredoze- mlja – enotni pristop in izbrana orod- ja (2013, Založba ZRC; ISBN 978- 961-254-649-6; avtorji: Matija Zorn, Nika Razpotnik Visković, Peter Re- polusk in Mateja Ferk; dostopno na: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/ files/9789612546496_0.pdf ). Matija Zorn gije) območij vključenih v Program Mediteran. Po koncu projekta je čas, da se priza- devanja za poenoten pristop k obli- kovanju sistema kazalnikov za spre- mljanje regionalnega in prostorskega razvoja, ki smo ga razvili za sredozem- sko makroregijo ter je nujna prvina za opredelitev trenutnih in prihodnjih izzivov ter spremljanje napredka, širijo tudi navzdol, na nacionalno in lokalno raven. Znanost lahko pri tem aktivno sodeluje s poglobljenimi študijami ali usposabljanjem načrtovalcev. Le tako lahko postanejo rezultati projektov, kakršen je OTREMED, del regional- no- in prostorskonačrtovalske prakse. spreminjale tudi prostorske enote, za katere so bili kazalniki zbrani, kar otežuje nadaljnjo obdelavo. S po- dobnimi težavami se sicer srečujejo tudi druge države. Zbrane podatke/kazalnike je moč pregledovati s spletnim orodjem SDIMED (Spatial Data Infrastruc- ture of MED; http://www.sdimed. eu/). To je enotni informacijski sistem makroregije, ki omogoča analize celotnega območja in je bil izdelan za lažje opredeljevanje sku- pnih razvojnih izzivov v Sredoze- mlju. Kazalniki so predstavljeni na ravni LAU 2 (Slovenija: občine) in NUTS 3 (Slovenija: statistične re- Zborovanje slovenskih geografov, Bled, 3. – 5. oktober 2013 Dežela Kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja. Geografska zborovanja imajo v Slove- niji več kot 60-letno tradicijo. Najprej so se imenovala »kongresi«, prvi je bil leta 1952 v Kamniku. Vmes sta bila or- ganizirana dva seminarja, leta 1973 so se slovenski geografi zbrali na »posve- tovanju«, od leta 1975 pa se tovrstna srečanja imenujejo »zborovanja«. Mar- sikatero v nizu omenjenih strokovnih srečanj je na koncu postreglo tudi s strokovno monografijo, ki je pred- vsem v preteklosti, ko še nismo imeli geografske monografije celotne države, veljala za temeljni geografski oris posa- mezne pokrajine, gostiteljice srečanja. Letošnje zborovanje z naslovom: G3: Gorenjska - Glokalnost - Geografija je skupaj z Zvezo geografov Slovenije pripravil Oddelek za geografijo Filo- zofske fakultete Univerze v Ljublja- ni. Bled je bil za lokacijo zborovanja izbran drugič, potem ko je bil sku- paj s Kranjem gostitelj že leta 1981. Razdobje tridesetih let se zagotovo odraža tudi v pokrajini, razvojni po- ložaj in vloga Gorenjske pa zahteva- ta celostno proučevanje in predloge učinkovitih rešitev. Glokalnost je razmeroma nov pojem, pomeni pa vključenost družbenogospodarskega razvoja tako v lokalne kot globalne tokove. V duhu pojmov iz naslova so potekale diskusije, ki so temeljile na prispevkih referentov in ostalih sodelujočih. Prvi dan zborovanja so bili najprej na sporedu uvodni in pozdravni nagovori. Vse prisotne je v imenu krovne sta- novske geografske organizacije, Zveze geografov Slovenije, pozdravil njen predsednik dr. Stanko Pelc. Sledili so pozdravi dekanje Filozofske fakultete dr. Branke Kalenić Ramšak, župana občine Bled geografa Janeza Fajfarja, predstojnika Oddelka za geografijo Fi- lozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Blaža Repeta, predsednika Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani dr. Mitje Briclja, predsednika Geo- grafskega društva Gorenjske Marjana Luževiča ter vršilca dolžnosti direktorja Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled mag. Janeza Damijana.