235
Dopisi.
l\a Dunaji. (Življenje derzavnih poslancov na Du-naji. Spisal V. Zamik). (Dalje), Kakor Nace le v svilnato-žametovih čevljah v salonu postopa in se vsem okolišinam prtieei zna, tako je Avgust od nog do glave moz iz enega lesa; on je terden značaj; pri njemu ni nič na pol; on sam en princip reprezentira; on je mož, kakor si ga jez mislim; bil je vedno moj ideal. On, če kaj terdi, tudi do zobca dokaže, postavimo, da nam Slovencom za najna-vadniše izraze Jbesedi manjka, kar si Avgust, na priliko, tako-le misli: Ce pri nas kdo k čevljarju pride, da si čevlje umiriti da, mora kar s perstom na nogo kazati; pri tem se pa čevljar zmoti, za nožec prime in mu hoče kurje očesa obrezovati! Za dokaz, daje naš jezik tako reven, je tudi uuidan moj celi spis prestavljen iz „Novicu v „Prešia ponatisnil. * j Pa za kaj še posebno Avgusta revščina našega bornega jezika skerbi. je to-le: Avgust nima nikoli navade, govorov pri volitvah ali v zborih deržati , on le svojim vernim (naročnikom), kterih šteje 29.000, kakor v pastirskih listih svoje misli razodeva. Zdaj pa si misli, lože bilo pri slovenskih barbarih v deržavni zbor se prite-zati, kakor pri preomikanih Dunajčanih. Misli in misli, kako bi bilo mogoče v takem revnem jeziku zanimivi svoj pastirski list napisati. Pa obljubim ti. Avgust, še bolj zanimivega Ti   ga hočem narediti,   kakor je bil Tvoj na verne
*) Treba se mi zdi, častitim bravcom „Novic" v tej zadevi nekaj pojasniti, ker vem, da jih je veliko tisti večerni „Press-niu list pod naslovom „Slovenische Anschauungen" prebiralo. Avgust ga je v „Presse" vzel zavolj dunajskih filistrov, ker smejali so se vsi in še najbolj stekli centralisti so bili z dr. Hein-om in Nacetom zadovoljni. Ob 3. uri popoldne se je list izdal in ob 6. že jez sam nisem nobenega iztisa vee dobil; tako hitro so bili vsi pokupljeni; v vseh kavarnah so jih ta dan več mogli nakupiti. Na „Prešniw dostavek pa jez Avgustu le-to odgovorim: „Dem Presse-Lappen gfallt nur a deutsche Kappen." — Prevodilo je ta moj sostavek mnogo političnih časnikov, kakor: češki „Narodni Listy" in „Pozor"; poljski: „Czas" v Krakovi, „Przeglad" in „G<fosu v Lvovu, madjarski „Pesti Naplou v Peštu, zagrebacke ^Narodne Novine". dunajski „Va-terland" in še drugi.                                                            Pis.
236
v dunajskem predmestji ^Landstrasse*'; po vsaki ceni Ti moreš postati enkrat naš poslanec, kajti kje si čemo bolj imenitnega in ljubeznjivega protektorja poiskati, kakor si Ti. ki nam vsaki dan ponujaš: „Gleiches Recht fiir Alles"? Ker sem Avgusta že davno od vseh strani preštudiral in preduhtal, vem tudi, kakošno milost bi si ou sprosil, ko bi mu jih Bog na zbiranje dal. Oči bi pobožno k nebesom povzdignil in molil bi: ;,Dopusti, ljubi Stvarnik, da pokončam na prečudno vižo ta prederzni češki narod, kterega na pravo pot pripeljati si že dalj časa prizadevam, kakor Noe pred vesoljnim potopom, v strašen izgled Slo ven co m, kterim še nekoliko časa prizanašam. Naj bi se na Ceskern tema naredila in divjih kobilic aligatorske velikosti naj bi na milijone deževalo, da bi vse Cehe s hišami vred po-žerle!" In ako bi Bog mu to dovolil, bi se Avgust vzdignil t svojem angeljskem gradu „med strojarji" (tako 7?unter den Weissgarbern" se imenuje dunajsko predmestje, kjer on z vso svojo hierarhijo stanuje); popotval bi čez Mo-ravo proti češki deželi. V moravski Tribavi bi si opočil in pri Nacetu žejo ugasil. Nace, ki Riegerja, kakor je zagotovil, kakor zgubljenega sina ljubi, temnega Avgusta skerbno poprašuje, kam da gre in kaj da misli? Ko pa strašno novico zve, ga milo prosi, naj prizanese, ako bi bilo le 100 pravičnih, ker saj dr. Krasa (nekdaj vrednik pražkega „Casaa, ki pa v deržavnem zboru z levico gode), je gotovo pravičen? Temno Avgust odmaja. Ko bi bilo 500 pravičnih? Tudi ne! Ko bi bilo 1000 pravičnih? Ne! zagermi Avgust, če tudi bi bili vsi Cehi — dvakrat pravični!" Vzdigne se in do večera prikoraka na mejo češke dežele. — Poprej reši ondi še 4 ptuje preroke (nemške časnike: Tagesbote, Bohemia, Prager Morgenpost in pa Prager Zeitung), potem povzdigne svoje svete oči proti uebesam; vse se zatemni, vriš in piš vstane, čudna ploha se vlijo, vsa češka dežela čudnih žival mergoli in drugi dan Cehov — več ni!! Potem bi se najvišja gora odperla in toliko časa ognjeno lavo bljuvala, da bi bilo čez in čez vse napolnjeno ž njo in za vekomaj bi na 10 milj krog in krog se vsakemu naročniku še „Preša" y roki spepelila! Le en sam mož bi ostal in kakor večni Ceh po svetu korakal: Rieger, ker je na križ pribijal slovanskega zveličarja:  germanizucijo!
Slovenci in Cehi! taka kazen bi nas pričakovala, ako bi Avgust čudeže delati znal;  Boga hvalimo, da jih ne zna.
Se en dogodek imam povedati, o kterem se je tu na Dunaju zlo govorilo, namreč da je Avgust zoper vso s'aro navado v soseskinem odboru 5?aIokucio" (== ogovor) deržal zoper Treuman-ovo gledišče (pervo za veselice in komedije), da se more v 3 letih podreti, ker se tam prenemo-ralne komedije igrajo in je tudi zmiraj nevarnost, ker je leseno, da bi se kadaj hipoma ne uneio. Duuajčani so si glave belili, kaj nek je pravi vzrok te Avgustove besnosti? Pa če človek globoko ne misli, tudi do globocega ne pride; samo jez, mislim, sem pravi vzrok sduhtal. Boji se namreč Avgust, da bi se enkrat kaka prav nemoralna komedija ne igrala in vso njegovo hirarhijo z obema njegovima tajnikoma vred, ki mu „Leitartikelueu kujeta, preveč na se ne vlekla. Kaj bi bilo, če bi Avgustu vsa hirarhija pogorela?! Primoran bi bil Avgust, drugi dan po rusovski šegi (čisto černe pole) svojo ?)Presseu lepo, belo, brez madeža na svitlo dati. V prejšnih časih bi bil Avgust šaljivo pristavil: wLejte ljubi moji, ki vas je 29.000, kako svobodoljuben sem jez! to mi je policija naredila!" Al zdaj bi marsikakih 1000 od tistih 29.000 dvomiti začelo, ali je Avgust res tako bistroumen in izurjen, ali da je mu vsa pamet pošla, ker nič več ne ve?? Zatoraj si ou misli: ^Videat Avgustus, ne „Pressecc quid detrimenti capiat!"
Pa kam sem zabredli! saj pravim, Nace in pa Avgust me zmiraj iz konteksta spravita; bom pa drugo pot popoldne naših poslancov popisal.
V Zagrebu 4. julija.   V/i   J   —  Konec šolskega leta se približuje in radovedni pričakujemo šolskih   letopisov, ki
nam bodo povedali, kako je napredovala mila naša slovenščina na gimnazijah. Nadjamo se, da saj nekoliko se je storilo, čeravno ne toliko, kolikor bi bili smeli po ukazu 20. oktobra l I. pričakovati. Nemile „geheirne Verordnunge44 še zmiraj ko temni oblaki branijo nam Siovencom svetle žarke sonca enakopravnosti, ki bi oterpnjene nam ude predolgega hudega mraza sopet ogreli in novo narodno življenje pospešili. Al dokler se bodo zastopniki tako kakor gosp. Dežman za nas borili, ne bomo dosegli, kar je naše po božjih in človeških postavah. Kako je gosp. Dežman, kterega smo čislali za iskrenega domorodca, hipoma se sprevergel v tako unetega zagovornika nemile nam nemške kulture, pa da zraven more še terditi, da je dober Slovenec in da potrebe ter stanje Slovencev dobro pozna, to je nam zagonetka, ktero rešiti si glave zastonj belimo. Kdor le enmalo pozna stanje Slovencov, posebno goriških, mora popolnoma poterditi, kar je gospod Cerne rekel. Al same jeremijade nič ne pomagajo; treba je dela se lotiti. Jaz mislim, da javno proglašene cesarske postave se morajo iz-polnovati; njih se je tedaj deržati, dokler preklicane ne bodo. „Geheime Verordnunge" v ustavni deržavi biti ne smejo; kdor je pošten, se bo le javnega zakona deržal; kdor pa po krivih in temnih potih lazi, uuičila ga bo nepremagljiva vclevlast: javno mnenje. Na noge toraj Slovenci, posebno ti, draga mladež! čversto poprimi se dela na polji slovstva našega, pa ne uplaši se vsakega ve-triča. Oziraj se na svetlo wzvezdo jugoslavjansko", pa sledi jo; dopeljala te bo skoz viharne valove v mirno pristanišče narodnega blagostanja. Posnemanja vreden izgled so dali goriški bogoslovci, ki so poslali velikemu našemu dobrotniku lepo sestavljeno zahvalnico, kar jim bo pri njihovih jugo-slavjanskih bratih gotovo vspešne simpatije pribavilo, kterih je v sedanjih časih toliko potreba. Vi rib u s unitis! naj nam bo geslo, ker le tako se bomo mogli ubraniti nepri-jatlom svojim, ki bi radi uničili in zaterli narod naš. Veselo je pa to tudi znamenje, da je duh narodnosti se tudi v Gorici ojačil, kjer ga je do sada morila od severja nemščina, od juga pa nemila furlanščina. Duhovstvo posebno more in mora pomagati zaterti narodnosti; hvala in čast tedaj vsem, ki že duhovno mladež podbujajo in podpirajo, da se more pripraviti na tako imenitno pa v sedanjih okoliščinah težko delo, da zedini zvestobo do vere, domovine in vladarja. Daleko od nje mora biti vsaka prenapetost; al ne sme pa posuemati zadarskib gospodov, ki hočejo, kakor se wPozoruu piše, tri bogoslovce odpustiti, ker so podpise za Strossmajer-ovo zahvalnico nabirali! Javno mnenje bi za tak način gotovo nemilo sodbo izreklo. — Radi bi znali, kaj misli gosp. Zakrajšek v Gorici z „Vi-larai", ki že lani so bile napovedaue, pa še do sada ni glasa o njih? — in ali se bomo, kakor druge leta, dijaki tudi letos snidili o velikem Šmarnu v Bledu in doživeli spet nekoliko veselih ur v tem kraji, ki ga Prešern po pravici imenuje  — podobo raja?
Iz Zagreba 14. julija. :$: Včerašuji dan je bil gotovo eden najimenitnejih letošnjega zbora, včerašnji dan je odsodil srečo ali nesrečo za prihodnost trojedne kraljevine. Zbor namreč je po dolgem pretresovanju in posvetovanju glasoval za predlog osrednjega odbora. Tako žive in strastne sednice do sedaj še ni bilo. Znano Vam je, da ste v zbornici dve stranki, ena tako imenovana magja-ronska, druga narodna. Obe želite pridruženje k Ogerski, samo da bi perva stranka, zanašajo se na velikodušnost Magjarov na vrat na nos potegnila v magjarski tabor. Narodna in — hvala Bogu — veča strauka ni pozabila leta 1848, ko so magjarski zakoni nameravali samostalnost in narodnost vseh uemadjarskih narodov popolnoma razrušiti, da bi na teh razvalinah si Magjari zidali svoj veliki Ma-gjarorszag. Tudi narodna stranka želi za uzderžanje in obrano svojega starodavnega ustava se pridružiti narodom pod ogersko krono;  al  to združenje ne sme ničesar
237
zahtevati, kar bi se s častjo in koristjo herva-škega naroda ne zlagalo. Osrednji odbor je toraj predložil, da, preden se Hervati z Magjari spuščajo v bližnje dogovore, da morajo Magjari pripoznati realni in virtualni teritorialni obseg trojedne kraljevine, da pripoznajo, da so se leta 1848 Hervati pravno odcepili od Ogerske ter da jim se zagotovi neodvisnost in narodna na m os ta I n ost. Ako to Magjari pripoznajo, potem še le bi ne dalje raz-govarjali. To je načelo osrednjega odbora in večina zbora ga je v včerajšni sednici poterdila. Al to ni bilo tako mirno, kot bi si kdo mislil. Ko je ban vprašal zbor: al poterdi načelo tega predloga, je ustal grof Jan kovic, rekoč, da ne ve, kaj je načelo osrednjega odbora. (In vendar so •on in njegovi priverženci govorili proti temu predlogu!) Na to ustane poslanec Vrbančič in zaverne z ojstro besedo grofa Jankoviča veleč, da hoče očitno pred celim zborom odkriti grofove spletke in mu krinko z obraza potegniti. Na to ustane strašna bnka, da nihče samega sebe ni cul. Vrbančič je govoril, Jankovič in njegovi priverženci so kričali: „Uvreda, uvreda ;5(razžaljenje)! galerija je ploskala Vrbančiču in ban je zastonj zvonil. ?5Hajdmo van, van" so kričali Magjaroni, ko so vidili, da so v manjini in 34 poslancov je zapustilo zbornico. ^Izdajice, izdajice" ! je kričala za njimi galerija in še le, ko je zadnji zapustil dvorano, se je spet umirilo. Ko se je zdaj zbor prepričal, da ste dve tretjini in se več poslancov pričujočih, (od 170 jih je bilo 123, nekoliko jih je bilo na odpustu) so glasovali. Od 123 poslancov jih je 120 ustalo za predlog centralnega odbora. Ploskanja in živio-klicanja ni bilo konca ne kraja, ko je narodna stranka tako slavno zmagala. Bil pa je tudi Kvaternikov predlog enoglasno sprejet, da vsi današnji sklepi nimajo veljati, ako bi se primerilo, da bi bil deželni zbor popred odložen ali razpušen , preden bi vprašanje o ogerskem združenji ne bilo veljavno rešeno. — Potem je graničarski poslanec Brlič z lepim govorom položil pred bana prošnjo graničarov na Njih Veličanstvo in je zaprosil ga, da bi se ou deputacii, ki bo to pismo nesla cesarju, na čelo postavil. — Specialna debata o predlogu osrednjega odbora se bo v pondeljek začela. — Kar so tu M a s:j a r o n i, so pri vas na Slovenskem neni-škutarji. Bog daj! da bi kadaj tudi pri Vas domača stranka (se ve da v druzih zadevah) tako slavno zmagala kakor včerajšni dan tukajsna! Treba je le sloge in možatega obnašanja!;
Iz Slovenskega Štajerja.   V „Wochenblattuu šta-
jarske gospod, družbe,  broji  18. iz Maribora 4. marca t. I.
se bere   sledeče:   „Darauf  theilte   Herr   Graf Wilh. Attems
mit,   es   seien verschiedene   Stimmen laut gevvorden,   dass
die landvvirthschaftlichen Verhandlungen in Form eines be-
lehreuden Biichleins zur besseren Verstandiguns: des Volkes
in slovenischer Sprache herau§gegeben vverden sollen.    Die
diessfalligen Kosten konnten vom hohen Centrale durch all-
fiilliges   Weglas8en   der   Anschaffung   landvvirthschafilicber
Gerathe versuchsvveise  iibernommen vverden.  Da jedoch  ein
Gesellschafts-Mifglied und Gemeinde-Vorsteher   jenseits der
Drau die Bemerkung machte, dass dies dermalen noch nicht
an der Zeit seie, da die Landleute, denen sehr haufig Ver-
ordnungen   in   vvindischer Sprache zugekommen,   immer zu
der Bitte bemiissiget gewesen seien, <lass ihnen solche zur
besseren Verstandigung   vorerst   in   deutscher Sprache mit-
getheilt vverden sollen,   wurde die vveitere Discussion iiber
diesen Gegenstaud abgebrochen." Hvala vam lepa, Gemeiude-
Vorstand! Težko,  da vi sami Verordnunge, bodi si deutsche
ali vvindische, umete.   Ako pa mislite,   da ste med samimi
terdimi Nemci Gemeinde-Verstand , bi vanj svetovali, da bi
saj enkrat šli   med   svoje   srenjčane   in   bi poslušali,   kako
ljudstvo govori okoli vas. Prepričan pa sem, da vaši srenj-
čani bolj umejo 55windischa kot pa „deutscha, in se gotovo
ne sramujejo svoje mile matere slovenske, kterim vi, kakor
je iz tega viditi, vsako čerko slovensko branite kot strup. Gospod! ne šivajte vprihodnje le po svojem kopitu za vse svoje srenjčane čevljev, drugač Vas bomo šteli k unemu uradniku, ki je rekel: „Da bi mi mogoče bilo, bi jez vsem panslavistom glave porezal!" Po njegovem bi bilo bolje, da bi ves narod poginil, kakor da bi se on , kteremu loto-mersko vino in lutomerski kruh sladko tekne, slovnice slovenske poprijel.                                                            Kuhar.
Iz Ptuja 4. mal. serpana. </^. — Cuje se, da na-merjajo štirski Slovenci poslancom na deržavnem zbora za štirsko - slovenski kraj nezadovoljuico poslati, ako nam skor> jaderniki ali železnica boljših glasov o njih ne neznani. Deželni zbor nam je po prikrojenem volitvenem reda tri poslance na deželni zbor zvolil , dva za vesničke občine, enega za mesta. Dr. Mortl nam je že v Gradcu na ves glas povedal, da, ako bi tudi Slovenci berzopisni zapis zbornih obravnav terjali, bi se on z vso močjo v zboru temu protivil; na deržavnem zboru, kolikor nam javni listi glasijo, sče ni zinil ne za nas in ne za naše pravice, in z usredniki (ceutralisti), to je, z Nemci glasuje. Poslanec Lohninger je izvoljen v deržavni zbor res rekel , da hoče enakopravno gibanje vseh narodov in narodnosti braniti in zastopati (sam sem to čul); vsaj skoro smo se derznili izza zagraje njegovim besedam pleskati, pa sedaj žalibog! vidimo, kako se imajo one besede tolmačiti, da ne opomnim nam nasprotne prosbe, čije pokrovitelj je pre on, kakor razne novine pišejo. Kako nas tudi more terdi Nemec zastopati? Tudi sovražnike smo dolžni po nauku sv. vere ljubiti; al desetnjak na den jim plačevati, da nas po skromnih potih podkapajo, je vendar preveč. Dr. Waser, uren govornik, al kaj, da nam ničesar ne pomaga, on je sicer našo prosbo pred volitve podpisal; kamo pa sedaj meri, nam je njegov govor (jako proti Toman-ovemu namenjen) o Miihl-feldovih nasvetih natanko razložil; ni zastonj bila velika bojazljivost njegovih volivcov zato, ker je visok urednik; vleče z nemškimi usredniki. Odtod se že da jasno razvi-diti, kako ti gospodje od nas drago plačani o naši prihodnji sreči, o pravi omiki našega naroda mislijo. To so zastopniki 423.000 štirskih Slovencov in njihovih zadev na deržavnem zboru. Kranjci, Primorci! vi konci imate po enega branivca, mi pa ne enega! Osoda, kda in kde smo tako strašno grešili, da ne prenehaš nam biti tako neusmiljena?
Iz Gorice 4. julija. A. Z. — Sinoči so kupoma pri-ferleli poslovenjeni wSejni zapisniki perve dobe deželnega zbora pokneženih grofij goriške in gradiske" v naše semenišče. Tako nježni so bili, kakor da bi se bili še le predvčerajnim izvalili. Tužni revčki! V tem, ko so laški ^zapisniki" že zdavno svitlobo belega dneva uživali, so bili oni v temnici zaperti. Pa kako more to tudi drugače biti? V laških „izvimikihu stoji zapisano , da se ima sejni protokol italijansko pisati, in še le pri izdavanju posloveniti, in sicer zato, ker ;,se samo po sebi razume, da je opravilni zborov jezik italijanski!!" — Strašna ravnoprav-nost! Mnogo bi imeli pisati in lahko nam je dokazati, da slovenskemu jeziku gre po veliki večini slovenskega naroda v goriškem okrožji pravica pervenstva; al vemo, da bi le bob v steno metali, dokler bo slovenski narod le poklican, pa ne izvoljen kakor sta hervaški in italijanski v našem cesarstvu!
Iz Gorice 10. julija. Poslali smo te dni našemu poslancu in iskrenemu zagovorniku naših pravic na Dunaji, blagorodnemu gosp. A. Čeme-tu zahvalnico, podpisano začasno od slov. domoljubov v našem mestu. Prišli bodo pa še v kratkem drugi podpisi, ki se ravno po deželi nabirajo. Zahvalnica se glasi tako-le:
;,Blagorodni gospod! Ko se je pred štirimi mesci vo-litno gibanje pričelo, se je bilo goriškim domoljubom bati, da bi zvijača prekanjenih sebičnikov, polastivsi se politiške okornosti našega poštenega ljudstva, njegove zdrave pameti ne omamila. Med upom in strahom določivnega izida volitev
238
pričakovaje, s^mo, vsi, ktcrirn ni le ruda in telesno dobro, edino merilo človeške vrednosti, vsi, kterim tudi duh in dušno blago še kaj velja: le tega hrepeneče želeli, da bi mila sreča Slovencom slovenske namestovavce naklonila.
Prišel je šesti dan aprila.
S trepečim sercom smo poslušali obravnave in sklepe domačega zbora, občutivši, da nam segajo do živega, do kosti in do duše. Narodska zadeva se sproži in — hvala žlahnemu domoljubu naših in pravičnosti sosednih laških zbornikov — plodoviti princip je bil ustanovljen, duša, jedro naše narodnosti je bilo — kakor upamo, za vselej — rešeno in ohranjeno. In takrat je bilo, častiti gospod sveto-vavec, ko ste si pervi biser vpleli v venec svojih zaslug za domovino. Da imamo namreč slovenske zapisnike, to dragoceno pervino slovenskega vredovanja, gre čast in posebna hvala Vam!
Priznavši Vašo poštenost in skušenost ste Vas obe narodni stranki deželnega zbora s svojim zaupanjem po vrednosti počastile , in odkar svojo častno nalogo v deržavni zbornici spolnujete, so bile in so oči zahodnjih Slovencov na Vas obernjene.
Ko se je naša slavnoznana peticija deržavnemu ministru slovesno izločevala, ste bili dr. Toman-u najzve-stejši tovarš in po svoji uradni lastnosti veljavna priča, da potrebe Slovencov so žive in resnične in zahtevanja najlo-jaluiših avstrijanskih deižavljanov ravno tako pravične kakor pohlevne in zmerne.
In une dni, ko je šlo za imenitne glavne postave, je bila spet Vaša modra previdnost, ki je jedro in sežaj do-tičnih predlogov z bistrim očesom zapazivši, razmerje med njimi in našimi okolišinami in potrebami in moč, ki jo utegnejo imeti na narodske, sosebno slovenske razmere, predobro spoznala.
Vaš preimenitni govor od 27. junija t. 1. je prešinil serca domoljubnih Slovencov ne le od Kerna do Krasa, temuč od jadranskih bregov do Drave dereče, in zaupanje, ki ste ga že davno v naših persih zbudili, je po njem toliko močneje korenine pognalo, kolikor važniši je bila zadeva, o kteri ste spregovorili, kolikor bolj resnične, od kri-toserčne in — lojalne so bile Vaše krepke besede. Čast in slava Vam!
Ljubezen do naroda in domovine, do Avstrije in Cesarja in — pravičnost — ta žlahni cvet slovenskega čutja — bodi Vam tudi za naprej nepremakljivo vodilo v razsodnem boru za blagor in slavo edine, pa ne drugač kakor na podlagi djanske enakopravnosti vseh narodov, resnično mogočne in srečne Avstrije. Kdor nam drugače zida, podira, in naj druzega nikar ue pričakuje, zvun puhle slave, da na podobi ravnopravne prihodnje Slovenije senčne čerte izrazuje.
Tacih misel smo in ostanemo z vsemi domorodnimi brati vred, mi podpisani goriški Slovenci. Zatoraj smo spoznali za svojo domoljubno dolžnost Vam, blagorodni gospod, v znamenje zahvale in v izkaz zaupanja iu spoštovanja te verste ponižno pokloniti.
V Gorici mesca julija 1861.
Iz Goriškega 14. julija. x — Odbor deželnega zbora v Gorici je z razpisom 28. dan p. m. pod št. 66 vse župane povabil, odgovor dati na več vprašanj zastran vkvartiranja vojakov, ker ima namen, premembodotične postave prihodnjemu deželnemu zboru nasvetovati. Ta dopis na župane je bil samo v laškem pisan. Naši verli župani v Tomaji, Dutovljah, na Skopem itd. so ta laški dopis odboru naravnost nazaj poslali in rekli, da bodo samo na slovenske dopise odgovorili. In tako je prav. Ako nočejo našemu jeziku pravice skazati , jim moramo mi to brez ovinkov povedati in v djanji svojo resnično voljo pokazati, da hočemo ra vn o pra v n os t. Naj bi bilo domoljubno pa postavno obnašanje omenjenih verlih županov vsem županom na Isterskem, Krajnskem, Koroškem in Šta-
jarskem lep izgled! — V gori omenjenem razpisu odbor goriški rabi pečat, na kterem je gerb Gorice in Gradiške z opisom „Dieta provinciale di Gorizia e Gradišča** vid i ti iu namesto krone pokneženega grofa je zvezda s žarki nad gerbom napravljena. Čudno se nam zdi, odkod taka prememba? Krone nad gerbom so značaj časti in postavnega naslova; gerbi brez takega pridavka so, kolikor nam je znano, le v republikanskih deželah navadne, v mu-narhiških so pa proti tistim postavam, ktere zaukazujejo, da se ima vsaki osebi žiahnega stanu čast in naslov dati; tedaj gre tudi našemu presv. cesarju kot vladarju Gorice in Gradiške na gerbu krona pokneženega grofa. — Našemu verlemu gosp. Cerne-tu smo serčno zahvalnico poslali za njegovo domoljubno obnašanje na deržavnem zboru, in radostni spoznamo, da Kraševcom gre čast in hvala, da so izbrali moža, kteri se poganja za pravice našega za-tertega naroda, kteremu, kakor začetek mojega dopisa kaže, še zdaj nev privošijo njegovih pravic. Culi smo tudi, da je bil gosp. Čeme te dni doma in da je nabral celo butaro dogodb in dokazov, kako se nam godi, in da bode to ministrom  na znanje dal.
V Terstu 11. julija. — C. — Davno je že vse tiha o naši čitavnici. Naj tedaj nekoliko besed o njej spregovorim. Zavolj poletne vročine so odložile se „besede** do jeseni; ali tadaj se začnejo zopet in prineso nam marsikteri veseli večer. Priskerbeli smo najbolje slovanske pesmi, in pevci se marljivo urijo. Posebno vnet je za to stvar g. Lego; on je največ pripomegel, da ima petje tako dober vspeh. Ravno ta gospod uči vsak teden dve uri češki jezik, gosp. Levstik pa tri ure slovenščino. Oba imata obilo marljivih učencov. Lepo je viditi, kako sede med nežnimi nadepolnimi miadenči že priletni možje raznega stanu in poklica s češko ali slovensko slovnico pred sabo. — Te dni nam je prišla v roke knjiga: „C vetje slovenske po ezij e", ktero je v Celovcu izdal marljivi gospod Janežič. Do zdaj še nismo imeli nauka o naši poezii. S to knjigo se mu je pot odperla. Iz-datelj je lepo razverstil pesništvo; pridal je vsacemu oddelku kratko razlago, ter vzel najlepše pesniške izdelke v knjigo^ pa skerbel je tudi, daje od vsacega pesnika vsaj eno pesem vverstil, kar je na vse strani prav. To delo priporočamo posebno učiteljem slovenskega jezika in slovstva na gimnazijah. Tako imamo zopet eno knjigo za šole več. Naj se vpelje slovenščina, kakor ji gre, v šole. pa že poskerbimo, da bomo imeli čez leto in dan vse potrebne knjige. Ne bo treba dolgo učiti se iz ,,škripttb, kakor smo se morali nekdaj mi Slovenci ,,nemškea filozofije, matematike itd.; al takrat ni bilo zavolj tega nič hrupa, nič zaničevanja, nobene zapreke, nobene zaušnice — nemški kulturi! S slovenščino se ve da, je vsa druga, ker ni priviiigirana; pa privilegija tudi njej  ne iščemo, iščemo samo pravice.
Iz St. Jernejske okolice na Dol. 12. julija. Te. —
Naj Vam tudi jez pišem par verstic. Želeli smo ne samo umnega podkovstva temuč tudi živinozdravilstva izučenega človeka v naš kraj dobiti. Nagovarjal sem zato pridnega in brihtnega Janeza Barboriča, naj se gre v Ljubljano podkovstva in tudi živinozdravilstva učit. Storil je to , in glejte! oskerbuištvo zastran zdravja živine, ki mu je sedaj od mnogoterih grajšin in farovžov izročeno, mu vsakoletni gotov dohodk doprinaša, in ker se verlo in možko obnaša, ga tudi povsod prav radi imamo. Naj bode to izgled več drugim za uk pripravnim mladenčem, — ljubljanski kmetijski, kovaški in živinozdravniški šoli pa v hvalo! — Ker je o naši letini več drugih pisavcov govorilo, bi jez vposled rad še nekaj vprašal. Zakaj nek, kakor je prejšne leta nevada bila, G o r e n c i v naše kraje več čbel ne vozijo na pašo? Pretečeno leto, akoravno ajda ni jako zer-nata bila, so vendar čbelice menda dobro debele bile, in kakor letošnja letina obeča, ker dostojni dež in gorko solnce ajdo danes vsejano pojutrajšnim izhajati vabi, bi gotovo poleg naših dolenskih ,   tudi   mnogo tisuč   gorenskib
239
čbelic lahkotna *e napasln. Gorenskim čbelarjem ponudim v današnjem rOglasnikuu vabilo, kako bi dopeljavsi ebel in odpeljavši verlesa vina (maruoa) sebi in Dolencom veliko dobička  naključni.
Iz Ljubljane.    Da bo pohvalno pismo, ki se je uni-dan poslalo   deržavnemu poslancu   gosp. dr. Toman-u na Dunaj,   seršene   zdražilo   v vseh   tistih   časnikih,   v  ktere dr. Issleib-Heiman-ova   kompanija *) dopisuje,   je   bilo gotovo. Da bo pa že mala množica veljavnih imen, ki jih obsega omenjeno pismo ,   tisto bratovščino,   ki  se   zvera pod imenom „der liberalen Partei i m ganzen Lande",   ki pa  jo dežela le kot „zatiravce narodnih pravic" nase dežele dobro pozna,   tako strašno poterla ,   kakor kaže   ,,der Schmer-zensschrei und   das Wuthschnauben"   v „Preši**   in   njenih pajdašicah , tega bi ne bili  mislili nikdar.   Kaj  ko bi bili ti ^liberalni"   zatiravci   naših   pravic   in našega   naroda še le brali veliko veliko število tistih mož ,   ki so   podpisali  našo peticijo,   to vemo,   da bi bili samega žolča konec vzeli. Kaj ste bili res tako abotni Lmi smo mislili,   da ste se le nalašč delali tako neumne),   da   imenik tistih podpisov v peticii šteje le kopico   slovenskih „exaltadasov" ,   vsi drugi pa so bili le smeti ali po Vaše „obscure Individuen?"    Oj, kako bi bili mertuda obležali, ko bi Vam bili že takrat povedali imena slavnih   mož   žlahnega   rodii,   duhovnov   vseh verst,   viših uradnikov   iu školnikov   (med   kterimi se tudi podpis gospodov   šolskih   svetovavcov dr. Jarca,   dr. Močnikov itd. ne pogreša), županov, dohtarjev, kupcov, posestnikov itd.,   ki so podpisali  peticijo,   ker  so Vas imena 40 mož že tako strašno potlačile! In kakor ste takrat se zve-rali zastran peticije,   tako se zverate zdaj   zasiran zahval-nice.    Vprašamo Vas le: Quosque tandem?   Kdaj bojo naši domači ljudje mir imeli pred Varni, ki naše dežele in potreb našega ljudstva cel6 ne poznate, ki z našimi ljudmi še govoriti ne morete,   ki še tega, kar mi pišemo, brez najemnikov sami brati ne znate! Kdaj bote jenjali dražiti mirno slovensko ljudstvo, ki nič druzega ne zahteva (naša peticija s svojimi   4 točkami je naš   program) kakor pravice, ki so jih cesar vsem narodom zagotovili, pa nikjer izgovorili, da so Vas izvolili, da nam Vi po svoji glavi odmerjate te pravice! Ravnopravnost je tista veličastvena beseda, ktera tudi nam velja, za ktere nam je sveta dolžnost se zdaj oglasiti.   Ce so Vam taki ljudje pri sercu, kteri „drugim proso branijo,   svoje pa vrabcom pušajo",   Vam ne branimo   tega   Vašega   priserčnega   nagnenja,   ker „de gustibus non est disputandum"; al to terjamo, da naše domoljubne ljudi pustite pri miru,   kteri ne hodijo in ne bojo nikdar nikoli hodili Vaše poti! To terjamo od Vas, ki ste prišli v našo deželo, kjer smo Vas gostoljubno sprejeli, da ne dražite nas in ne žalite naših pravic! To terjamo od Vas, da mož, ki jih sami čeravno ne brez hudobne pritikline   „achtbare   Biirger"  imenujete,   ne  napadate   nesramno?    To terjamo   od Vas,   ki   ste   s svojo pametjo že zdavno krido naredili, da se ne priderzujete misliti, da bojo naši umni rojaki Vas hodili za svet prašat, kaj imajo misliti, kaj storiti! Pri nas ni nobenega „Parteigetriebe"; mi hočemo vživati,   kar nam je cesar dal, nič manj, nič več, pa tudi nič druzega; mi nočemo nobenih privilegij, mi hočemo le pravico, in od te ne bomo opustili, če se Vi tudi na glavo postavite in   po glavi   hodite  v kazino   in iz kazine domii. Ako so morda Vam taki ljudje pri sercu, ki so v Frankobrodu   1848   germeli:   „und   sollteu   auch   alle Diademe   erbleichen   und   alle   Throne   zusammenstiirzen", Vam to povemo, da naše geslo je bilo in je ravno unemu nasproti: „Hrast se omaja in hrib — zvestoba Slovencu ne gane".   Vaš „Parteigetriebe" je, da bi slovenski narod ne postal deležen pravic, ki so zagotovljene vsem narodom. Vsi slovenski   časniki   Vam   kažejo   od  nekdaj   in  peticija
*) „Kompanijo"  imenuje  pisatel   zato,  ker  so vsi korespon-denti te firme, ptuji in domači, Ljubljančanom dobro znani.
naža Vam poterjuje, da noben slovenski domoljub ni nikdar mislil, nemščine celo odpraviti; to-le terdite Vi, ki dvakrat zinete, pa trikrat lažete! Mi spoštujemo in ljubimo poštenega nemca, al Vi ste nam gnjusoba ; Vi tudi niste nemei , Vi ste le gerdi ne m skuta rji! Kar v „Preši" še posebno blodite o dr. Toman-u in županu Ambrožu, Vam ta dva gotovo ne bota za zlo vzela, ker vesta, da že zdavnej stojite v tisti versti ljudi, ktere postava stavlja med „unzurechnungsfahigu. Kaj morebiti res mislite , da s svojim lajanjem bote oplašili lojalno domoljubje Tomanovo, ki je čisto kot zlato? Kaj morebiti res mislite, da gosp. Ambroža, ki z veliko pohvalo županuje v vsem kakor moder župan, ki zapopada potrebe časa, bote zbegali s svojimi hudobnimi psovkami? Saj vender dobro veste, da druzega nič niste še opravili s svojim rogoviljenjem kakor to, da Vas narod pozna, kaj ste. Zato hočemo mir imeti pred Vami.
Iz Ljubljane. Vselej nam neko posebno veselje prizadene, ako vidimo, da se kak naših domačih ljudi s prebrisano glavo in s pridnimi rokami loti novih početij in mu dobro izidejo. Gospod Jože Zalar, posestnik dobro znane gostivnice „pri slonu" ali „pri mokarju", kakor so nekdanji gostivnici rekli, je eden tistih naših rojakov, kteremu oče ni zapustil polnih žakljev dnarja, pa Bog mu je dal res neki poseben dar, ki si veliko upa, veliko vago, pa srečno doverši. Od nove velike gostivnice ne govorimo, ki jo je sozidal in jo bode prihodnje leto se povekšal; tudi od lepe k a varni c e ne, ki jo je po mnogoletnem terpljenji še le napraviti smel; tudi od prijetnih kopelj vsake sorte toplih in mer zlih ne, ker so edine, ki jih imamo v Ljubljani po terjatvah sedanjega časa in so po celi deželi dobro znane; omenimo le, kar je v teh kopijah čisto novega iz Prašnikarjevega cementnega apna napravil, namreč veliki vodnjak in veliko kopališče, oboje lično zidano iz te zmesi, ki, ko komaj zidar žlico iz rok položi, je že terdna kot kamen. S tem je gosp. Zalar pokazal, da ni treba v shrambah lesenih, cinkastih ali družili kadi in posod za vodo, olje ali druge tekočine; vse veliko bolje se da napraviti iz tega moltra.
Iz Ljubljane. 12. dan t. m. je komisija pod vodstvom ljubljanskega župana gosp. Ambroža po ogledu na močirji sklenila, da se naredi pot po suhem od Podpeč pri Margatu do podpečanskega močirja pod žalostno goro, kjer do zdaj posestniki niso drugač mogli do svojih zemljiš priti kakor po Ljubljanici. Gnoj na svoje grunte in vse pridelke z njih so mogli po vodi voziti, kar jim je veliko veliko težav delalo posebno dandanašnji, ker lesa zmanjkuje, da bi si čolne delali. — To se pravi skerbeti za ubozega kmeta, da se to stori, kar mu delo polajša.
Iz Ljubljane. Pretekli sejni sv. Petra in Pavla se je dosti dobro obnesel; bolje kakor smo mislili. Omeniti moramo, da na živinskem sejma je naš gosp. župan Ambrož prav pametno ograjo dal napraviti za razpostavljeno živino, da se brez gnječe in nevarnosti lahko ogleduje; le to je še treba, da se za pr e pelj e v a u j e konj, ki je pri kupovanji neobhodno potrebno, odloči dostojen prostor, ker med ograjami prepeljevanje ni mogoče.
— Ker ravno o našem magistrata govorimo, naj še to povemo, da zadostuje terjatvam sedanjega časa in kdor ji v domačem jeziku kako vlogo piše, mu tudi vselej po domače odgovori; tako smo te dni sami vidili nek magistratu! odpis na dopis našega za pravično obveljavo že zdavno oklicauih postav unetega gosp. notarja dr. Orla v slovenskem jezika. Gosp. župan Ambrož ni tedaj le praznih obljub delal, ko je v nastopnem ogovora o pravicah „doma-čega sinčeka" govoril. In to je tudi prava pot, da praktično obvelja, kar je res treba, kar ravnopravnost terja in veleva cesarska postava, že leta 1850 v deržavnem zakonika oklicana, pa čeravno nikdar preklicana, vendar nikdar izpeljana ni bila!    To je ravno žalostno pri nas do*
240
Bih tnal bilo, da smo dobili dosti očitno oklicanih lepih postav, pa so — bodi Bogu milo! le na — papirji ostale. Slavne sodnije, ki Vam je izročeno o pravici soditi, sodite same o tem!