Povezovanje ne bo le na papirju
Za dosedanje povezovanje med trgovino in proiivodnjo v okviru SOZD Astra bi lahko rekli, daje bilo zgolj normatlvno opredeljeno in ni bilo čutiti dejanske povezave Se-veda jb bila preho;ena pot korislna pa tudl dolga. Tako )e koorcJJnacij-ska komisija za vključevanje proiz-vodnih OZO skienila svoje delo v sredini meseca maja. Končno so uskfaiena posamezna ključna vpra-ianja za temeltna izhodiSfia zdru-iovanJB S sodelovanjem strokov-nih s<u2b so pripravili spremembe in dopolmtve samoupravnega spo-razuma o zdruievanju v SOZD poudarili pa so tudi bistvene ina-Čilnosti vsake OZD, ki naj bi se vključita v SOZD Poleg tega pa so izdetali *e vrsto ekonomskih kazai-cev o delu in poslovangu vsake OZD posebe) O navedemh staliSčih in kazalcih obSirno pifte tudi Astrino Glasilo v letošnji junijski Stevilki Poleg tega pa v posebni pritogi pri-naša celotno gradivo za javno raz-pravo v vseh OZD, ki se žele vkljud-ti v SOZD Javna razprava. v katen bodo sodetovali vsi delavci, bo zak-Ijufiena predvidoma konec juni/a. Julija naj bi v koordinaci|ski komi-siji usklajevah pnpombe iz javne razprave in izobllkovati dokonino besedilo samoupravnega sporazu-ma o združevanju
V mesecu sepiambru pa naj bi delavci v vseh delovnih organizaci-jah naposredno Izmhli svoj interes na referendumu. Po opravljemh re-farendumih bo potrebno opraviti Se vse potrebno za registracijo novih dejavnosti v SOZO, poleg tega pa pripraviti nove samoupravne akte za celotno SOZD. S 1- januarjem 1980 pa naj bi vsi lainteresirani tu-di dejanako začeli posiovati v okvi-ru SOZO A«tra.
To bi blio o poteku tn zlvahnosti pri sprejemanju normativnih aktov domala vse. Poglejmo, katere OZD so se odloiile za takino obliko sa-moupravnega združevanja.
To so: Jugotanin \z Sevnice, To-vama organskih kisfin (TOK) iz »fr-3ke Bistrice. Plama iz Podgrada, IPl (ex Industrija-obrt) z Jesenic in Vi-tojevac iz Vrnjačke Banje. Z ome-njenimi Astra sodeluje že vrsto let ozlroma z večino te ksr od usta-novitve.
NajvaznajSe za dober začetek j« tudi dejstvo, da je analiza ugotovi-la. da je bilo poslovanje v vseh OZO lako trgovskih v okviru Astre kot tudi proizvodnih. v mlnulih dveh le-tift, uspešno. TakSno )e stanje tudi sedaj in pričakujemo, da se bodo opnmističnl pogledi tudi v priho-dnosti uresničilt. Na osnovt dose-danjih rezultatov so že izdelali tudi oceno razvoja za obdotoje 1979-1980. ki kaže, da bo možna večja skupna mvesticijska in ra-zvojna sposobnost posameznih tlanic. Invesiicijsko sposobnost bo potrebno z načrtovanimi pnonteta-mi programirati v proizvodne. pro-dajne in skladiSCne zmogljivosli.
Struktura kadrov pa kaže, da bo potrebno kadrdvski politiki v pri-hodnje posvetiti vefi pozornostt. Primemih kadrov z vtsoko izobra-zbo je v vseh OZD Se vedno prema-lo. Menimo. da bo mozna z zdruzi-tvijo hilreje reševati tudi probleme takSne narave
Kaleri so skupni ciijl združeva-nia za kaferega se bo septembra odlotalo V8č kot 2500 delavcev v vseh OZD7 Ce povzamemo opis ci-Ijev iz temelimh izhodiSi združeva-nja je oamen združevanja vseh OZDvokviru SOZD Astra naslednji:
-  hitrajši m skladnejfii skupni ra-
woi.     ,    _. ,       - •>.,,*^to
~ radonalnejSa poraba družbe-nih sredstev, povečanje uspeSnosti poslovanja in večja reprodukcijske sposobnost ob upoStevanju dogo-vorjene delitve dela,
-  racionalnejša delltev proizvo-dnih OZO v skladu s potrebami na trtiiču.
-  združevanje sredstav za razSi-rilev matenalne osnova dela vseh Clanic SOZD z namenom, doseči hitrejSi m kvahtetnejši razvo) posa-mezne čianice, vendar po predho-dno ugoiovljem priontetm razSintvi materialne osnove dela združeva-
-  pospeševanja   tzvozne  dejav-nosti. Se posebej  rarvoja takšne članice, ki opravlja zunanjatrgovin-ski promet za Ctanice SOZD,
-  oblikovanje skupnih dolgoroč-nih, srednjerofinih in kratkorofinlh planov.
-  zagotavljanje  vefije ekonom-ske in socialne varnostl delavcev, ki zdruzujejo delo v okviru SOZD, kar pomem hitrejSo rast osetinega in druzbenega standarda vaeh za-poslenih,
-  obtikovanje enotnega sistema ' obvežtanja ki boomogočal delav-cem kvalitetno odloLanje o rezulta-tih njihovega dela v lastnih OZD m prek delegatov v organih SOZD, sa-moupravnih  interesnih skupnostt, drutbBnopohttčnih skupnostih le/ nadrugih inieresnlh področjih
Seveda je uresniCitev vseh teh ciijev dolgoročna naloga V bifki za ta cilje tudi ne bo vedno vse tekto gladko. Ob sodetovanju vseh OZD, vseh delavcev in drugih pa je mo-gote doseči lako oddaljen cilj )nte-res ne samo ene ali dveh OZD, am-pak predvsern celotne sestavljene organizaaje združenega dela Astra Tega pa se bodo delavci na reterendumih v septembru gotovo zavedali-
čestokrat v politlčnem, druJbe-nem m gospodarskem prostoru opazimo raziiko med normativnim >n dejanskim delom. Tudi za naše dosedanje delo na področiu zdru-tevanja z industrijo v Astri bi lahko rekli, da je obstajalo zgolj na po-dročju normativnega Seveda pa so uskiajevanja nujna, kot so Steviini mteresi. ki se porajajo ob takSnem zdruievanju
B. POGAČMK