110631 Kratko nauodilo za snouanje Raiffeisenouk (kmetijskih hranilnic in po¬ sojilnic) in kmetijskih zadrug u obče. Drugi popraoljeni natis. R3 R3 Spisal Franjo 3ošt, raonatelj „Zadružne Zueze u Celju“. e? 53 ra Izdala in založila ..Zadružna Zueza“ o Celju. Celje 1909. tisk drušluene Zuezne tiskarne u Celju. Kratko nauodilo za snouanje Raiffeisenouk (kmetijskih hranilnic in po¬ sojilnic) in kmetijskih zadrug u obče. Drugi poprauljeni natis. K2 KJ spi 5a i Franjo 3ošt, raunatelj „Zatlružne Zueze u Celju“. KI KJ Izdala in založila „Zadružna Zueza“ u Celju. Celje 1909. tisk društuene Zuezne tiskarne u Celju. J/o foj 11063 ! ilUk Kratko navodilo za snovanje Haiffeisenovk (kmečkih kraniinic in posojilnic) in kmetijskik zadrug v obče. 1. V kraju (občina, župnija), kjer se namerava ustanoviti hranilnica in posojilnica po sistemu F. W. Raiffeisen, naj skliče kdorkoli nekaj najuglednejših mož k posvetovanju oz. zborovanju. Po zakonu ni potreba takega zborovanja prijaviti nobeni oblasti. Čim več veljavnih mož se zbere, tembolje je, vendar pa za¬ dostuje da jih. je kakih 5—7—10 navzočih. Vsak mora biti polnoleten in samopraven. Zadružna Zveza v Celju pošlje na lastne stroške rada svojfega strokovnjaka k takemu posvetovanju, ako se jo za to naprosi, da vse potrebno razloži in snovatelje poduči ter iim razloži veliko važnost zadružništva ter še posebej pomen slo¬ venskih kmečkih hranilnic in posojilnic Raiffeisenovega ustroja. Posvetovanju naj kdo predseduje izmed skli¬ cateljev formalno kot predsednik, da se to pozneje za¬ piše v tozadevni zapisnik, ki ga sestavi Zveza. 2. Ako se odposlanec Zadružne Zveze v Celju ne bi poklical, odnosno če bi isti nepričakovano ne utegnil priti, naj se pri snovanju posojilnice može posebno opozarja na sledeče ugodnosti Raiffeisenovk. 3. Vsled tega, ker mora imeti vsaka Raiffeisenovka omejen delokrog glede sprejemanja zadružnikov in dajanja posojil istim, ni potreba imeti pri snovanju 1 * 2 nikakoršnih pomislekov, ker je vsaka izguba pri dobrem in previdnem gospodarstvu in pri vestnem presojevanju prošnjikov za posojila popolnoma izključena, kajti po¬ sojila se bodo dovoljevala le takim prošnjikom, ki so zaupanja vredni in glede katerih načelstvo naprej ve, da potrebujejo denarja zares le za gospodarske namene. Vrhutega zahteva načelstvo pri vsakem posojilu vedno tudi najmanj enega dobrega poroka, navadno pa se za¬ htevata po dva in, če treba, tudi več porokov, katerih premoženjske razmere so načelstvu dobro znane in ki se zavežejo solidarno kot poroki in plačniki. 4. Kar se tiče omejenega delokroga Raiffeisenovke je razumeti dotično določilo pravil tako, da je delokrog omejeri le glede zadružnikov in dolžnikov, to se pravi, k zadrugi zamore pristopiti, ali dobiti posojilo od iste le dotičnik, ki ima ali posestvo, ali pa stalno prebiva¬ lišče, v okolišu (občinah, župnijah), katere so v pravilih imenovane in na katere se razteza delokrog Raiffesenovke. , 5. Glede vlagateljev, to je glede sprejemanja hra¬ nilnih vlog pa delokrog ni omejen, ampak sme pri vsaki Raiffeisenovki naložiti denar vsakdo, naj sj bode od koderkoli, iz katerekoli hoče druge občine ali žup¬ nije, ki ni v pravilih imenovana. 6. Po zakonu se smejo združiti v Raiffeisenovko vse one občine, katere se neposredno dotikajo oz. mejijo na ono občino, v katerej ima zadruga svoj sedež, n. pr. tako-le: Župnije: Druge občine, ki ne mejijo neposredno na občino ali župnijo, kjer ima Raiffeisenovka po pravilih svoj sedež, 3 se v delokrog ne smejo pritegniti t. j. Občinarjem iz iste se ne smejo dajati posojila in se ne smejo spre¬ jeti za zadružnike, med tem ko lahko vsakdo iz istih občin nalaga denar pri Raiffeisenovki kot hranilne vloge. Glede delokroga se opozarja na to, da se naj imenujejo v pravilih občine, če tvorijo iste širši obseg, kakor pa n. pr. župnije, ali pa narobe zaradi tega, da ni potrebno navajati preveliko imen. 7. Ugodnosti, kakoršne nudijo Raiffeisenove hra¬ nilnice in posojilnice so različne in tako velike, da je potreba nekatere izmed istih posebej navesti. a) ' Raiffeisenovke so pridobninskega davka popol¬ noma proste, naj napravijo potem še tako visok letni čisti dobiček, med tem ko morajo plačevati druge posojil¬ nice precej občuten pridobninski davek in vse doklade, ki so z istim spojene. Ker pa so Raiffeisenovke pri¬ dobninskega davka proste, jim ni torej gledati na to. da bi napravljale bogve kak dobiček in zaradi tega dajejo lahko posojila bolj po ceni, kajti zavodi, ki pla¬ čujejo visoke davke, morajo gledati na to, da čim več zaslužijo, morajo toraj posojilojemalcem računati višje obresti in stroške tako, da morajo plačevati pravzaprav pridobninski davek oz. zlagati čisti dobiček zopet za¬ družniki oz. dolžniki-posojilojemalci sami. Raiffeisenovke pa tega namena nimajo, ampak hočejo kmetu-prošnjiku pomagati po ceni do potrebnega kredita in- se sploh ravnajo pri tem po geslu: Vsi za enega, eden za vse! b ) Raiffeisenove posojilnice posojujejo navadno le na osebni kredit na dolžna pisma, (menice, ki za kmečko ljudstvo niso pripravne, so pa itak že po zakonu in pravilih izključene) na kratke obroke in manjše zneske 4 za gospodarske in gospodinjske potrebščine. Posojil na vknjižbo, ki povzročijo mnogo stroškov in potov, na¬ vadno ne dajejo. Za posojila na poroštvo proti dolžnemu pismu smejo rabiti Raiffeisenove posojilnice kolek po lestvici 1. tako, da plača dolžnik n. pr. pri Raiffeisenovki za posojilo po K 1000'— koleka le za 80 vinarjev med tem, ko mora plačati pri vsaki drugi posojilnici za po¬ sojilo na dolžno pismo proti poroštvu dvakratni kolek po lestvici II., toraj za znesek posojila po 1000 kron koleka za 10 kron. c) Postranskih pristojbin ali stroškov za izposlo- vanje posojila itd. Raiffeisenovke navadno ne računijo nikakšnih, ker udje načelstva po večini zastonj oprav¬ ljajo vse posle, katerih je itak malo in so prav lahki tako, da se jih vsakdo nauči lahko že na prvi uradni dan, ko pride strokovnjak od Zadružne Zveze v Celju brezplačno in se dovoli pozneje, ko se zavod že ne-' koliko razvije, le računarju oz. knjigovodji nekoliko odškodnine. d) Posojilojemalcem se prihrani mnogo stroškov s tem, da lahko iščejo v sili posojila v domači občini in ni potreba delati niti njim, niti njihovim porokom dolgih potov v druge oddaljene kraje, trge ali mesta ter ni potreba, kakor se ponavadi pravi, letati od Pon- cija do Pilata, iz ene pisarne do druge ter stiskati klobuka pod pazduho in plačevati različnih stro¬ škov, predno se dobi malo posojilo. Upoštevati se mora pri tem še posebno, da si prihranijo dolžniki in po¬ roki poleg nepotrebnih stroškov tudi mnogo dragega v h časa, ki ga boljše lahko porabijo za razna opravila pri svojem gospodarstvu ali gospodinjstvu. 5 e) Ravno tako pa je domača Raiffeisenovka ve¬ lika dobrota tudi za one. ki zamorejo denar nalagati. Tudi tem ni potreba delati dolgih potov, kadar denar naložijo ali obratno, kadar ga hočejo vzdigniti in tratiti s tem dragega časa ter si delati nepotrebnih stroškov Vrhutega je Raiffeisenovka v domači občini poklicana tudi v to, da ljudstvo, posle, otroke itd. moralično na¬ peljuje k varčevanju s tem, da lahko nalagajo svoje prihranke tudi v malih zneskih; sprejme se kot vloga namreč vsak znesek od 1 krone naprej. Koliko pijan¬ čevanja in nepotrebnega zapravljanja se prepreči lahko s tem, ako stariši, gospodarji, učitelji itd. posle, otroke, šolarje, pogosto opozarjajo na to, da svoje prislužke ali prihranke namestu da jih brezmiselno potrošijo, rajši nalagajo za starost ali poznejše potrebe v Raiffeise- novko. f) Poleg tega nudi Raiffeisenovka v domači občini zadružnikom tudi to dobroto, da oni z domačim kapi¬ talom sami gospodarijo in imajo s tem tudi nekak pre¬ gled nad premoženjskimi in gospodarskimi razmerami svojih soobčanov. In če slednjič Raiffeisenovka vendar napravi ne¬ koliko dobička, pride isti zopet v prvi vrsti v prid zadružnikom in občinam, za katere je ustanovljena. Raiffeisenovke namreč poleg tega, da jemljejo denar na obresti, da istega izposojujejo, nabavljajo lahko ali za račun svojih zadružnikov, ali pa iz čistega do¬ bička različna gnojila, semena, stroje itd. Ako pa v domači občini ni Raiffeisenovke oz. ako ni ista v ne¬ sebičnih, poštenih in v vsakem oziru zanesljivih rokah, roma čisti dobiček ali v tuje kraje, mesta in trge, ali 6 pa v nenasitno bisago različnih ljudi s strankarskimi nameni, ki poštenemu in zdravemu narodnemu zadruž¬ ništvu ne služijo. 8. O natančnem poslovanju poduči posojilnično na¬ čelstvo Zadružna Zveza v Celju po svojih strokovnjakih, ki so nalašč zato šolani in izučeni in katere vedno po¬ šilja od ene Raiffeisenovke do druge, da iste poučujejo. Zadružna Zveza preskrbi tudi vse drugo potrebno, česar od začetka funkcijonarji Raiffeisenovke sami ne bi za- mogli in izdeluje vse potrebne spise, vloge na oblasti itd. Koncem leta odpošlje svojega strokovnjaka, da pouči načelstvo glede sklepanja računov in sestave bilance. 9. Ako ima Raiffeisenovka preveč denarja, ki ga ne more zadružnikom dobro izposoditi in da ni potreba istega držati shranjenega v blagajni, ga pošlje Za¬ družni Zvezi v Celju po položnici poštne hranilnice brez stroškov, kjer se obrestuje od dneva vloge do dneva vzdiga po najvišji mogoči obrestni meri in kjer denar lahko v potrebi naroči oz. vzdigne vsakčas brez stroškov. 10. Ako bi Raiffeisenovki za varno dejanje po¬ sojil ali za hipno izplačilo hranilnih vlog primanjko¬ valo lastnega domačega denarja, ima pii Zadružni Zvezi v Celju odprt primeren kredit za kolikor mogoče najnižje obresti, katerega se lahko v okvirju tozadev¬ nega opravilnega reda poslužuje. S tem je na vse strani preskrbljeno, da ne more zadruga prvič nikdar česa izgubiti, drugič pa je v vsakem oziru zavarovana proti temu, da ne more priti v zadrego niti gledč dajanja posojil, niti glede izplačila hranilnih vlog. Najvažnejše dobrote, katere uživajo članice-zadruge naše domače Zadružne Zveze v Celju so naslednje: 7 1. Zveza izvršuje v zmislu svojih pravil postavno predpisano revizijo p 0 zakonu od 10. junija 1903. drž. zak. št. 133, ker ima v to koncesijo od visokega c. kr. ministrstva za notranje zadeve. 2. Zveza daje pomoč in pouk v vseh zadevah za¬ družnega, administrativnega in tehničnega poslovanja in to zlasti takrat, ko se zadruga ustanavlja, ko se poslovanje zaprične in potem pa še posebno pri vsa¬ koletnem sklepanju letnih računov in bilance, kadar je namreč pomoč Zveze najbolj potrebna. 3. Zveza pomaga s svetom in dejansko po svojih strokovnjakih in pravnem konzulentu pri občevanju z raznimi uradi, sestavlja po potrebi prošnje, vloge, re- kurze, davčne napovedi itd. 4. Vse članice Zadružne Zveze v Celju dobivajo naše strokovno glasilo »Zadruga« brezplačno. 5. Zveza zavaruje blagajne svojim zadrugam proti tatvini in vlomu na lastne stroške. 6. Stroškov ne računa Zveza za to nobenih. Plača se ji le, kakor pri drugih zvezah običajni letni donesek, katerega pa dogovorno in na posebno prošnjo vsaki .zadrugi opusti toliko časa, da se njeno gmotno stanje okrepi. Pa tudi ti doneski bodo popolnoma odpadli, kakor hitro bode režijo lahko pokrival dobiček pri Centralni blagajni in pa podpore, ki jih Zveza dobi od vlade. 7. Zveza otvori svojim zadrugam tekoči račun v okvirju svojega opravilnega reda, ali pa po posebnem tozadevnem dogovoru oziroma pogodbi ter sprejema v okvirju istega blagajniške preostanke zadrug v obresto- vanje in daje nasprotno zadrugam v potrebi cenega kredita. Razun tega pa uživajo vse naše članice še vse različne v pravilih in v opravilnem redu navedene ugodnosti ter so deležne še marsikatere druge važne in upoštevanja vredne dobrote. Vrhutega se mora opozoriti, da je Zadružna Zveza v Celju naistarejša na avstrijskem slovanskem jugu in da deluje ista v svojem poprejšnjem društvenem in sedanjem novem zadružnem okvirju v zadružni stroki že 27 let. Ona je orala ledino glede slovenskega za¬ družništva, ona je ustanovila prve slovenske posojil¬ nice, ona je s svojim trudaljubivim in nesebičnim de¬ lovanjem največ pripomogla do tega, da se je skoraj popolnoma zadušilo nekdaj tako cvetoče oderuštvo na Slovenskem ter da se je ohranilo na tisoče in tisoče kmetovalcev na svoji rojstni grudi, kateri bi bili sicer prišli na boben. Zadružna Zveza v Celju tudi ni nikdar' snovala ali pospeševala kapitalističnih zadrug, kon- zumov itd. ter vsled tega v celih 27 letih svojega ob¬ stanka ni nikdar povzročila nikake škode, kakor pa se je to žal nekaterikrat zgodilo pri nekaterih drugih našemu delu sovražnih in politikujočih Zvezah v naših kronovinah. Zadružna Zveza v Celju pa tudi ni kaka stran¬ karska ali politična naprava, kakor so to razne druge Zveze, ki so se ustanovile po njenem uzorcu mnogo pozneje in ki so zanesle na gospodarsko polje v svoji slepi strasti tudi strankarstvo in politiko, ampak edini in najvzvišenejši cilj Zadružne Zveze v Celju je gospo¬ darsko ojačenje in utrditev narodne samozavesti slo¬ venskega naroda. 9 Tudi je Zadružna Zveza v Celju edina slovenska zveza, ki je prva izkazala rezervni zaklad, med tem ko so imele nekatere druge zveze le pasivne bilance in izgubo, za katere seveda morajo jamčiti njihove ■zadruge, katere bojazni pa pri Zadružni Zvezi v Celju ni. 8. Ko se pri ustanovnem zborovanju vse to, kar je tu na kratko povedano razloži možem, se potem takoj prečitajo tiskana, že pripravljena pravila, ki se dobijo od Zadružne Zveze v Celju brezplačno ter se vpiše še vse ono, kar je potrebno, n. pr. tako-le: Na vrhu se zapiše, kjer je prostor za to izpu¬ ščen: Hranilnica in posojilnica v (n. pr. v Gotovljah), registrovana zadruga z neomejeno zavezo. V § 1. drugi odstavek se zapiše občina, v kateri bode imela zadruga sedež; v § 1. tretji odstavek se zapišejo one občine ali župnije, za katere se Raiffeisenovka ustanovi: (glej do¬ ločilo ad 4); v § 6. se zapiše z besedo vsoto, kaki naj bodo deleži; po mogočnosti naj bodo isti mali, 10 ali 5 kron; najvišji smejo biti po zakonu po 50 kron; v § 18. se "zapiše število udov načelstva, zadostu¬ jejo poleg načelnika in njegovega namestnika 3, k večjemu pa naj bode 5 do 9 udov; v § 21. se zapiše število udov načelstva, kolikor jih mora biti pri seji navzočih, da je seja sklepčna. Ako obstoji načelstvo skupaj iz 5 udov, naj bodo na¬ vzoči vsaj trije, pri številu 7 vsaj 4 itd., torej vedno vsaj nadpolovična večina; v § 31. se zapiše okrožno oz. trgovsko sodišče, v čegar področje spada sedež Raiffeisenovke; 10 V § 32. se določi število udov nadzorstva, na¬ vadno 3 do 5 udov, kar popolnoma zadostuje. V § 36. se poleg »Zadruge« navedejo imena časo¬ pisov, v katerih se po potrebi objavljajo razglasi; na¬ vadno se navedejo oni časopisi, ki se v okolišu Raiff- eisenovke najbolj čitajo, n. pr. »Zadruga« ali »Narodni List« ali »Narodni Dnevnik« itd. Da se objavljajo raz¬ glasi v strokovnem glasilu »Zadruga«, je samo ob sebi umevno. V § 38. se zapiše število glasov, kolikor jih največ sme imeti kak zadružnik pri občnem zboru z ozirom na morebitno večje število vplačanih deležev; po navadi se določi, da ne sme nobeden zadružnik imeti več kakor deset glasov. Ko je vse to dovršeno, se pravila datirajo in pod¬ pišejo. Dotični, ki so pravila podpisali, so upravičeni imenovati oz. izvoliti takoj prvo načelstvo, ki je iz¬ voljeno za dobo dotičnega leta, ko se Raiffeisenovka snuje in še za eno nadaljno leto v zmislu § 18. pravil. V § 45. se potem vpišejo imena načelnika, nje¬ govega namestnika in toliko udov načelstva, kolikor se je določilo v § 18., da jih mora biti. Opozarja se, da mora vsak ud načelstva znati podpisati naj¬ manj svoje ime. Pri nadzorstvu se zapiše toliko udov, kolikor jih določa § 32. in sicer naj bode prvoimeno- vani predsednik nadzorstva, drugoimenovani zapisnikar, ostali pa udje nadzorstva brez posebne funkcije. Tudi nadzorstvo se izvoli že pri ustanovnem zborovanju in sicer za isto dobo, kakor načelstvo. \ Opomni se, da se lahko izvolijo tudi slučajno pri posvetovanju nenavzoče osebe, glede katerih pa 11 se sigurno ve, da bodo pravila pozneje podpisale in. k zadrugi pristopile ter izvolitev sprejele. Glede izbiranja udov načelstva in nadzorstva se snovatelje opozarja, da gledajo na to, na; bode vsaj- večina udov iz domače občine ali župnije ali vsaj iz najbližnje bližine iste tako, da je mogoče po potrebi in v posebnih slučajih hitro sklicati sklepčno sejo. Izvo¬ lijo pa se naj tudi vedno najuplivnejši in najuglednejši gospodarji, učitelji, trgovci obrtniki itd., glede katerih je sigurno, da bodo previdno in pošteno gospodarili ter do katerih bodo imeli zadružniki in vlagatelji polno zaupanje. 9. Ko so pravila podpisana in izvoljeno načelstvo in nadzorstvo, je zborovanje končano in ni treba poleg izpolnjenja pravil začas pisati nikakega drugega usta¬ novnega zapisnika. Izpolnjena pravila se pošljejo Za¬ družni Zvezi v Celju, katera potem brezplačno pre¬ skrbi vse drugo potrebno, kar se mora izvršiti v svrho, da se zadruga registruje t. j. da se pravila vpi¬ šejo v tozadevni register pri pristojnem c. k. trgovskem sodišču (okrožno ali deželno sodišče). Ko Zadružna Zveza v Celju pripravi vse potrebne listine, se podajo potem po navodilu iste udje načel¬ stva (nadzorstvo ne) k bližnjemu sodišču ali notarju, da se njihovi podpisi na prošnji za registrovanje lega- lizujejo. Prošnja z legalizovanimi podpisi se potem zopet vrne Zadružni Zvezi v Celju, ki ukrene še druge, nadaljne potrebne korake, preskrbi prepise in priloge k prošnji ter potem isto vloži pri pristojnem trgov¬ skem sodišču. 12 10. Medtem ko je vložena prošnja pri c. k. trgov¬ skem sodišču in do takrat, da pride sklep od istega, naroči Zadružna Zveza v Celju za Raiffeisenovko po¬ trebno blagajno, knjige, knjižice, tiskovine, napisno tablo itd. 11. Ko je registrovanje dovršeno, napravi Za¬ družna Zveza še posebno vlogo na pristojno c. k. finančno deželno ravnateljstvo, ki je predpisana, zaradi pripo- znanja davčnih in kolkovnih olajšav. 12. Zaradi poslovanja pa ni treba čakati na to sub 11 omenjeno pripoznanje odnosno rešitev od finan¬ čne oblasti, ampak prične s poslovanjem takoj, ko so pripravljene vse knjige in je prvi uradni dan primerno razglašen v onih občinah, za katere je Raiffeisenovka ustanovljena. 13. K prvemu uradnemu dnevu na vsak način vedno pošljemo na svoje stroške enega naših strokovno izobraženih uradnikov, da isti načelstvo in nadzorstvo pouči o pravilnem poslovanju. Dotični prinese seboj po potrebi tudi začetni kredit zadruge v znesku 5000 do 10.000 kron. V splošnem pa ponavljamo, da je najboljše, ako se k snovanju povabi našo Zadružno Zvezo v Celju, da odpošlje ista svojega zvedenca. ki potem na licu mesta vse potrebno sam ukrene ter snovatelje pouči tako, da gre registrovanje gladko in da začne Raiff¬ eisenovka s poslovanjem v najkrajšem času. Prav tako oz. podobno pa se postopa tudi pri snovanju vsakovrstnih drugih zadrug, naj bodo potem iste ali navadne kmečke hranilnice in posojilnice me¬ šanega ustroja, ali sadjarske, vinorejske. živinorejske, 13 mlekarske, kmetijske nakupovalne in prodajalne za¬ druge itd. Za vse vrste takih zadrug lahko dobijo osno- vatelji vzorna pravila pri Zadružni Zvezi v Celju. Konečno Vam pri snovanju Raiffeisenovke uteg¬ nejo dobro služiti naslednji podatki: Zadružna Zveza v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo razteza svoj delokrog po Štajarskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru. Zadružna Zveza v Celju sprejema za člane vse pridobitne in gospodarske zadruge in društva kakoršne- koli vrste kakor: hranilnice in posojilnice, sadjarske, vinorejske, živinorejske, mlekarske in sirarske, kme¬ tijske, konzumne in produktivne zadruge itd. itd. Zadružna Zveza v Celju snuje in pospešuje slo¬ venske kmečke Raiffeisenske posojilnice ter kmetijske, mlekarske in druge gospodarske zadruge. Revizijsko koncesijo t. j. pravico izvrševati obli- gatorično revizijo zadrug in društev po določilih zakona od 10. junija 1903, drž. zak. štev. 133 je podelilo visoko c. k. ministrstvo za notranje stvari Zadružni Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca 1906, št. 743 ter izvršuje ista revizije po svojih strokovnjakih. Denarna Centrala Zadružne Zveze v Celju je urejena vsem novodobnim potrebam primerne ter oskr¬ buje denarno sporavnavo med svojimi članicam. Denarna Centrala sprejenilje denar na obresto- vanje v tekočem računu ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izpla- 14 čuje na zahtevanje poštnoobratno. Rentni davek plačuje Zadružna Zveza sama. Denarna Centrata dovoljuje in izplačuje zadrugam kredit v tekočem računu ali kot naložbe po najbolj mogoči nizki obrestni meri in kar najhitreje. Denarna Centrala je imela prometa leta 1908 nad 15 milijonov kron ter je ista velika dobrota za vse članice. Čistega dobička in rezervnega zaklada ima Za¬ družna Zveza v Celju do konca leta 1907 K 25.03240. Vse zadruge Zadružne Zveze v Celju so imele v letu 1907: K 252,617.153’16 » 581.71953 » 3,819.11203 5,824.507 94 » 113,615.134-15 Splošne zveze ki izvršuje denarnega prometa čistega dobička.» rezevmh zakladov.» skupnega lastnega imetja . . . . >- ter vseh aktiv (premoženja) skupaj . » Zadružna Zveza v Celju je član kmetijskih zadrug avstrijskih na Dunaju pri istej tudi obligatorično revizijo. Zadružna Zveza v Celju je imela koncem leta 1908 učlanjenih okroglo 200 zadrug. Zadružna Zveza v Celju je naslednica poprejšnjega društva Zveze slov. posojilnic, ki je bila osnovana leta 1882—1883. Delovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja toraj že 27 let in je to najstarejša Zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh. Uradništvo Zadružne Zveze v Celju in njenih članic je zavarovano za pokojnino, starost in onemoglost ter za vdovske in sirottrrste^-prejemke pri stanovskej zavarovalnici na Duna^' 14 :" »Periti,j^ko društvo kmetijskih zadrug avstrijskih na| £>Ujti&!iSfl 8 < «v.