Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani v saboto 19 augusta © 1854 List 66 Gosence ali červi prosu ciana, se bere, da je enkrat ukazal, vse terte v V prosu, ki nam letos obilen pridelk obéta njemu podložnih deželah pokončati. se najde spet na več njivah tišti škodljivi červ ga majhni rumeno-rujavkasti proseni metulj (bo tys silacealis) zaleže. 9 ki Velik dobiček, ki nam ga delijo sadne dre 9 vesa, nas opominja brezkončne dobrote božje sadunosnice so živi spominki pridnih in umnih ljudi — lepo drevje naj nam je svetisče, ustvarjeno od 9 Ta červ, prav za prav g 0 s e n c a, je vmazane dobrotljivega Boga, kterega se nobena prederzna roka rudečkasto-bele barve, ima černo glavico in černe pičice po životu, živí vbilkah alisteblihprosá pregloje kolenčike bilk, in storí, da ta bilka, v ktero brez greha dotakniti 9 pokončala. Kruh ne sme, da bi ga pokvarila ali se je omenjena gosenca vgnjezdila, malo ali celô nič zrelega zernja ne donese. Kakor mol v lesu les objeda ona bilko, ki že na nekem-rumenkastem iz mečkuodzunaj kaže, da je ta škodljivi gost noter. Še preden proso popolnoma dozori in se žanje, se podá omenjena gosenca v stéblu doli blizo do greh z nogami tèptati, se vam zdí ruj te drevje kaj je sadje kaj druzega kakor kruh? Va 9 V • je človeštvu tolika dobrota! Po zimi nas ozivlja gor ko ta derv, da ne oterpnemo mraza. — spomladi nas razveseljuje cvetje. un u/iu , —— o u w ui j a u 1 nas ktero zaljša vsako drevésce 9 poleti in v j e- t 1 j f v r k o r e n i n e 9 in kadar je proso požeto, ostane v ster se ni nas krepcánjegov sad, in celo leto nas krepčá in oživlja dobra kapljica, ki nam jo toči ljuba tertica. Pinkert pop. Lw. Gospodarske skušnje Gnoj tako napravi}ati, da en voz već zaleke kakor sicer 9 nišču (Stoppeln), ki je po žetvi ostalo na njivi. Kadar se sternišče v jeseni podorje, ostane gosenca £červ) celo zimo pod zemljo, spomladi se v mešičke zavije, iz kterih metulj še le takrat iz pod zemlje priferfrá, ko je spet proso vsejano bilo in je že za ped visoko izrastlo. Edina, pa gotova pomoč, ki gospodarju ne prizadene veliko truda, te škodljive červe pokon- več ali manj gipsa na gnoj potroši. Tak gnoj, ker čati, obstojí v tem, da se po žetvi ostalo sternišče je gips v njem vso moc zaderžal, napolji, v no ali vozovi Vsak teden, kadar se gnoj iz hleva na gnojnišče naj se, kakor ima kdo več ali manj gnoja, kida 9 izruje, na kupe zmeče in na polju z vsimi gosen čami vred, ki tiče v sternisču, sožgé,pepél papo tem kot dober gnoj po njivi raztrosi. F. Schmidt. gradih 9 na vertih in 9 koli si bode, toliko vec zda 9 da se stroški gipsa obilo poplaćaj Saje za ušivo iivino Sadne drevésa oškodovati greh Čmerika 9 tobak 9 9 reći, s kterimi se pri živo srebro in mnoge druge V • • • Vf živini usi preganjajo uteg Ko je gospod Bog svet stvaril, je rekel : „Zem lja naj rodi drevje, da vsako po svojem sad rodi in ima svoje lastno seme". In tako je bilo. Pre povedani sad , ki ga je Eva Adamu ponudila, je ja- s toliko vode nejo škodljive biti. Gosp. Scháfer v Oldenburgu je skusil, da saje, ktere dimnikarnasterže z dim nikov in peči, preženo uši brez vsè škode. V ta namen se naberó saje v primeren sod in se polijd bělko bilo. Ze Noa je po vesoljnem potopu, okoli 2300. leta pred Kristusovim rojstvom, in 300 let Jozneje sv. oče Abraham drevésa sadil v Bersabi. pakobovi sinovi so egiptovskemu ministru přinesli sadu iz Kanaane. Mozes je dal Izraeljcom postave za varstvo sadnega drevja in tert, in modri kralj Salomo je okoli leta 1000 pred Krist, terte sadil in mnogoversine sadunosnice. Od tistihmal noter do današnjega dné so bili cesarji in kralji podporniki sadjoreje. Slavni knez August saksonski je spisal već bukev o sadjoreji, in blagi cesar austrianski Jožef II. je sadil in čepil drevésa. Le od enega 9 da napravimo gosto černkasto sajo vico, s ktero se spéra ušiva žival ali pačese. Po tem se opère s čisto vodo. pri reji kuretine. Kurnjek naj se premení vsako leto ali naj manj vsako drugo leto; kokoši ležejo bolj in valéveč jajc. enem kurnjeku naj je Ie malo kokoš, in pridniši bojo lêgle. Zdraviíeljske čertice. Smert za gladom ali lakoto. Glad ali lakota je strasna reč. Bolečine 1 ki jih cesarja — od grozovitega rimskega cesarja Domi- prizadevcje sostradani želodec, no izvirsjo od tega » v *) Častiti gospod Schmidt nam je s tim spisom vred poslal nekoliko tacih prosenih bilk, v kterih se je vgnjezdil ome-njeni červ, ki se že od zunaj naznanja, da gostuje v pros ^Hpm^^^^HB^HHH kakor se je nekdaj mislilo, da se stene prcznega želodca ena ob drugo tarejo, ampak od tega, da ostři zclcdcini soki obilne čutnice razjedajo in kervine žilice glojejo. mci. Tudi nekoliko strokov unidan omenjenega sladké ga Gorjé mu, ki umerje za gledom graha z višnjevim strocjem nam je poslal; vès je bil te! Strašen nepokoj, pretresi lep in zdrav. Pridjal nam je pa tudi nekoliko strokov na- ccle^a života vad nega sladkega graha z rumenim strocjem: v vsakem žernu je tičal červ. Je tedaj resnicno, da se v unega ne vgnjezdi cerv tako rad, kakor v tega — je tedaj zares pri-porocila vreden. Vred. ni je hoje smerti od neznani kerč blju- 5 in bolečine za obnoreti v želodca, smerad iz ust vcnje smerdljivih izniečkov, mraz, ki člověka íomi po vsih ndih, božjast in divjost so znamnja te strasne smerti. Na vprašanje: kako dolgo zamore živa etva — 262 — prestati brez živeža ali hrane in pijace? se ne more odgovoriti, da bi veljalo za vsako* Sploh ucć skušnje, da toliko manj zamore živa stvar sterpeti glada, na kolikor višji stopnji telesne popolnomosti stojí. Cl o vek po tem takem naj pred umerje lakotě. K večjem prestane, če je zdrav, 8 do 10 dni lakoto in žejo. Ce ima pa dosti vode, zamore brez hrane živeti 30 do 40 dni. Žeja umori člověka pred, kakor lakota. Neki člověk, ki je imel dosti vode piti, je doživel celó 60 dni. Strašen popis sostradanih ljudi beremo v Nikolaja Tulpa „Obs. med. lib. 1. cap. 43". Sedem Angličanov se na majhnem čolnu od otoka sv. Krištofa podá nekega dné deleč na morje; za 24 ur so se previdili z živežem. Al vihar jih zažene deleč po morji, da so 17 dni po njem tavali. Lakota in žeja jih napade — že so oglodali oblačila, vervi, usnje in les. Al kaj je to pomagalo! Živeti pa hočejo vsi, živeti na vsako vižo,— in ker strašni glad umori na zadnje včs človeški čut, začno srečkati med sabo: kterega izmed sebe bojo snedli. ... Nesrečka pade in ž njo je zapadel eden izmed njih strašni osodi, da so ga zaklali, čeravno je bil že suh kot smert. Al mesó in kri zaklanega tovarša ste že gnjile tako, da šesti tovarš se je potopil rajj v morje, kakor da bi bil jedel ostudnega tovarša. Cez malo dni prijadra ostalih 5 na suho zemljo, ali vsi so bili že tako na koncu življenja, da nobenega več niso mogli oteti — vsi so pomerli. Od enake nesreće na morji so pripovedovali čas-niki leta 1845. Valovi izhodnega morja so vergli od-pert coin na breg blizo Memel-a. Ljudjé prihitijo berž na pomoč — pa kaj najdejo v čolnu? — dva člověka, kterih ni bilo druzega kakor kost in koža, sta ležala v njem, bolj merlićem že podobna kakor živim. Enega so oživili, druzega niso već mogli. Le polagoma so ga greli in mu piti in jesti dajali, da se je počasi okrepčal, se spet zavedel in govoriti začel. Oba sta Rusa bila in brata, ki ju je, ko sta v Rígajski luki ravno v col-nič stopila, vihar s colnom vred zasacil in zanesel deleč na morje. Iz začetka sta dělala kar sta mogla in vse svoje žile napenjala, da bi bila pri veslala spet do suhega, al na zadnje obnemoreta, in viditi, da sta zgu-bljena, se prepustita valovom morja, ki so ju dervili 8 dní okoli, dokler ju ne pripodé do omenjenega brega — enega že merliča. Še strašnejšo prigodbo pa pripoveduje casnik „Morning Post" od 1. decembra 1847. Barka Karolina iz Savune, namenjena v Bath, se je od 26. oktobra ne-prenehoma bojevala s silami morja; kar so imeli hrane na odperti ladji, je pometal vihar v morje, — od 4. novembra niso imeli mornarji ne koščika hruha ne kapljice vode več. 10. novembra so srečkali: kterega bojo zaklali in snedli. Nesrečka zadene velicega, močnega Irca, z imenom Dragotina Brown-a, edinega na barki, ki je imel nož pri sebi. Ko ga hočejo tovarši zgrabiti, da bi ga razkosili, se jim z nožem žugaje ustavi rekoć, da přesune slednjega, ki mi pride blizo. 19 let star mornar se ponudi, ker jo naj mlajši, ga napasti, in to sto-rivšega hoče Brown ravno prebosti, kar mahne kapitan po njem in ga ubije. Mornarji pijó kri njegovo in raz-režejo meso na kosce ter ga snejo. ... 13. novembra zjutraj prijadrajo ostali 3 mornarji na suho. Ce kdo prostovoljno za gladom umreti hoče, je umiranje drugačno, potem: ali je člověk terdne volje v takem groznem namenu ali ne. Korzikan Vi ter bi, kteri, nedolžen k smerti obsojen, se je v ječi do smerti sostradal, je bil skozi 20 dni dovelj močán, uro za uro popisovati svoj telesni in dušni stan. Sploh se more reči: kolikor mlajši, krepkejši in zdravši je člověk, kolikor močnejši je želodec njegov, in kolikor bolj mer zlo je vreme: toliko pred ga je konec. « (Iz „Unterh. am liaus. H.a) narave in previdnosti božje v nji. Poslovenil Mihael Verne. Sončni izhod. Al si vidil kadaj z lastnimi očmi, dragi bravec moj, tisto krásnost, ki se o sončnem izhodu vsak dan tak mi-čno prikaže? Je li ti morda mehkužnost spanja ali le navadna nečimernost branila, da tega čudeža veličan-eke narave še nikdar nisi vidil? Znabiti si izmed tište brezštevilne verste ljudi, kterim se truda vredno nezdi, si odtergati nekoliko ur od spanja, da bi sončni izhod vidili. Zna biti si iz števila tistih, ki so zadovoljni, da jim sonce le sije, kterim pa za uzroke te prikazni mar ni. Znabiti si ravno tako neobćutljiv, kakor množica tvojih bratov, ki sončni izhod vsak dan vidijo, ker se to brez njih nevgodnosti lahko zgodi, kteri pa pri njem nič ne mislijo. Bodi te ali une verste, dragi moj, — to vse je eno. Al daj se sedaj iz svoje neobčutljivosti zdra-miti, in pojdi gledat, kako izza gor izhaja luč sveta, in navdajaj se o pogledu njenem z nadsvetnimi misli! Nobena prikazen v naravi ne razodene toliko pri-jetnost in toliko krasnoto, kakor izhajoče sonce. Nobena svečanost, ako jo tudi človeška umetnost z neskončnimi stroški in z vso svojo pridnostjo olepša, se ne dá pri-merjati neprispodobljivi pervi sončni svetlobi. Vsi kinči gledišč in naj bogatejša krásnost kraljevih poslopij so prazno nič, ako se jim narava primerja. Narprej se okinči izhodna stran neba s škerlatom juterne zarje in naznanja bližnji bližnji prihod sonca. Poduebje se opiše malo po malem z rožnimi barvami, in potem se sveti v bleščečem zlatu. Sedaj se prika-žejo sončni žarki in razširijo hipoma svetlobo in toploto po čelem ozračju. Posledojič se prikaže se le bodco v svojem naj večjem veličanstvu. Vidoma se vzdiguje, če-dalje više in više — zemlja pa se kaže v novi praznični podobi. Vse stvari so, kakor da bi vnović oži-vele,— radost je razlita po vsem svetu, ki ga vidiš pred sabo. Ptički pozdravljajo vir svetlobe in dneva z veselim glasom, skakljaje od veršića do veršiča. Vse živali se gibljejo in čutijo novo moč iu čverstost v sebi. Povzdigni tudi ti, prijatel, svojo hvalno pesem gor k nebu — k nebu, kjer Gospod stanuje, na kterega povelje sonce izhaja, in kterega roka ga v njegovem teku vlada, da nam blage spremembe dneva in noći, in redno verstenje letnih časov delà! Glej, cela narava ti oznanuje red in zložnost. Sonce in vsaka zvezda se suce na svoji poti. Vsak letni čas donese svoj sad. Vsak dan ponovi sonćno svetlobo. Bodi tudi ti svojim bratom to, kar je sonce vsemu svetu. Kakor sonce zemlji vsak dan svoje dobrote deli, kakor nizke doline in visoke hribe razsvetljuje, tako dobrotljivo, tako milo naj bo tudi tvoje življenje vsim tvojim soatvaréuil Ozir po svetu. Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) Da v izbah gorko ostane, pripomorejo veliko tudi dvojne okna, ki jih imajo v Petrograda kakor sploh po vsem Rusovskem. Komaj začnč mesca oktobra zmerzo-vati, napravijo celo hišo za zimski mraz, zamažejo naj manjše luknjice in nataknejo še ene okna, na kterih vsako špranjico s papirjem zadelajo. Le tam pa tam imajo kako oknjice, da spušajo včasih prosti zrak v izbo. Lahko si je misliti kakošno veselje je mesca maja, kadar pervikrat po dolgi zimi odpró spet okna, za kteri mi so čez zimo ticali kakor Noe nekdaj v barki svoji« Med 263 okna potresejo solí ia peska, da potegujeta mokroto jaško priprego » lotrija na se. Sol nakupičijo v mnogoverstnih ličnih stavkih, ki > velika procfujavnica tobaka iu štempeljna, opravnistvo graške in teržaške asekuracije, ostanejo do spomladi; na pešek pa položé ponarejene krasne zastavnica, od ormožkega grajšaka ustanovljena boloiš-cvetlice, ki lepšajo okna. Vsaka hiša se obnaša v tem nica za uboge in slovensko-nemška vsakdanja iu nedelj po svojem in skušajo se, kdo bo kaj lepšega napravil, ska farna sola. Cerkev mestne fare (župe) pri sv. Ja- , kamor je pridruženih 11 kmečkih občin z 2700 kobu Tudi z vratami je taka prebivavci, je bila izperva stranska kapela, že v letu 1271 po starogotiški osnovi zidana. Sedanjo podobo je Zato se o lepih zimskih dnéh ljudjé radi sprehajajo po ulicah in ogledujejo okna. kakor z okni; v Petrogradu •A imajo po dvoje, pa celó tudi po troje in ćvetero vrat. dobila po blagodarni pripomoći slavnih križoikov; v letih Malo-rusovski kmetje imajo do svojih podzemeljskih koč 1832 in 1849 pa je bila popravljena iuozaljšana. Žup- pokrito pot, po kteri se po stopnicah do hišnih vrat pride, nik z enim kaplanom opravljata duhovno službo. K ti Enaka je tudi v Petrogradskih hisah, le s tim razlockom, fari se prišteva tudi v letu 1611 zidana podružnica sv. da se gré po stopnicah gori ne doli, in potem še le, ko Janeza Kerstnika na Hl u mu, ki stoji na visokem mestu se je skozi ene vrata šlo, se pride v zakurjeno vezo. lepe vinske gorice, od kodar se odprč kaj krasen po Pri nas morajo revni ljudjé v marsikterih krajih ob gled krog in krog. Po prizadevanju gosp. kaplana Pe- foudi zimi strašno veliko mraza preterpeti; v Petrogradu tra Poliča se je napravila tù tudi sola, ki pa le malo so veliko bolj mraza obvarovani. Ne le, da so ondi po učencov in ućenk šteje. različnih ulicah napravljeni taki hrami, kamor se ubogi • V » • ------- ——__ť----j™ —... -------, ------- —Leta 1495 je Jakob Šekely, od kralja Ma- lahko gret hodijo, in dar celó kočijaži, ki pred gledišći tjaža Korvi na za doljuo Stajarsko postavljeni deželni čakajo z vozovi, imajo v železnih hišicah ogenj, pri kte- poglavar, v Ormožu v pripomoć duhovnemu pastirstvu rem se grejejo, ima tudi vsak berač debel kožuh, in samostan za Frančiškane sozidal, ki pa je leta 1786 vsaka bajta je tako zadelana, da ne mraz ne moca ne spet nehal biti. Sled tega samostana se nahaja lo še v moreta do nje. Kadar mraz v Petrogradu dospč 25 sto- podertijah olarije, ktere se kaj gerdo priležejo mestu. pmj ? se oblečejo tudi vsi stražniki v kožuhe. Posebnega pomina vreden je ormožki grad kjer Pri vsem tem se vendar primeri, da marsikdo zmerzne; je nekdaj komturija nemških križnikov bila, sedaj pa je tega pa so si ljudjé sami krivi, ne pa njih zimske na- lastnina gospoda Frauca Pauer-a viteza Friedauskega, prave; vodka življenje. cr © anje) je že marsikterega pripravila ob ki komaj 24 let star se je podal na pot po širocem svetu je veliko skusil, in z mnogimi vednostmi obdarovan pri- 7 Rusi. Č8ravno je duh njih ziv in iskren, se vendar ? ne gibljejo radi šel domu. Iz grada se lepo vidi okoli, vert pa je ozalj- telesno in dušoo gibanje jim je ostudno. šan z dolgimi verstami košatih lip; tudi murv je tù veliko Pozimi se tedaj raji za peć vležejo ali v kožuh zavijejo, zasajenih. V gradu je c. k. okrajna sodnij« z davkov- kakor da bi se gibčni bojevali zoper mraz. Nezmerno sko vradnijo; tù sem pride tudi prihodnja okrajna go- žganjopitje pa povikša še nevarnost, ker spanje v pija- sposka. Če je imel kdo kaj pri okrajni sodnii ali pri nosti je o hudem mrazu naj bolj nevarno. Ker pa vsaki davkovski vradnii opraviti, ni v slovenskem jeziku nikdar iiudi mraz dosti tacih zaspancov pod milim nebom naraj- ma > je lahko zapopasti, da jih veliko zmerzne. drugač rekel, kakor „jaz grem v grad ali v grajšino" Naj vecji mraz je navadno takrat, kadar je vreme jasno, in v krásnem Petrogradu je navadno „naj lepši dan" takrat, kadar mraz doseže 30stopinj na gorkomeru. Nekdanja grajšina ormožka je imela obširno politično sodno oblast z veliko podtožnimi kmeti. (Dalje sledi,) Nebo je jasno, solnee sije lep o, kakor nikjer drugod, in žarki njegovi se lomijo skozi tisuč in tisuč ledenih kristalov v krasnih barvah. Iznad hiš in tudi zakurjenih eerkvá se valí gost dim kviško, da bi člověk mislil, da v vsaki hiši je parnica. Sneg in led po ulicah in na Nevi sta bela in lična, kakor da bi bilo vse iz cukra narejeno. Celo mesto je odéto z belim oblačilom in vse strehe se bliščé v ledenem kinču. Voda zmerzne, kamor Novičar iz austrianskih krajev Iz Pole v Istrii aug Toliko željeni dež ? ki krog in krog krepča zejuo zemljo že en teden vsaki dao pripravlj da ostaja vedno le pri pripravlj; > , se tudi pri nas pa Bogu bodi milo l Da taka nezmerna j t 9 koli jo vliješ; in studenci, štirne za ljudi in živino sploh vse je zamerznjeno. Po ulicah pa se vsak giblje in hitro gré, sicer mu je merzla smert za petami. (T)alje sledi.) suša je zaterla vso rast in da pri nas ne bo olja ne vina je pać žalostna resnica. Krompirja imamo nekaj malega pa je zlo drobán. Iz Krajna 16. aug. J* dav"ej> kar ee j© v naši okolici nesreća zgodila, da se je otrok, ki so ga samega v hiši pustili in je po tléh plezal in do škafa z vodo priplezal, se v škaf na glavo prekucnil in v vodi Ozir po domačii v Ormoè na Stajarskem. utonil. Přetekli šmarni dan se je enaka pa se huja nesreća pri nas v Krajni zgodila. Vsa hiša gré ob devetih v cerkev; domá ostane pri poltretje leto stari deklici le Ptujec biti v lastni domovini je gèrdo. stara mati. V kuhinji napravi ogenj in posadi deklico Or mož, po nemški Frieda u, majhno mestice na naognjišče; v tem pa gré k peku iz hiše in pustí otroka Štajarskem v okrožju mariborskem, okrajni lutomerski in eamega na ognjišču. Al je kaka iskra doletéla nesrečno deklice ali se je kak drugač njegovo oblaćilice unelo, ne to pa je gotovo, da je revče zgorelo! Koli- sodoem okolišču celjskem, leži ob Dravi na veliki in poštni cesti, ki iz Ptuja pelje v Varaždin, od kterih Je vemo to mestice komaj po 3 milje oddaljeno. Stanovavcov šteje 7S0 v 113 zidanih večjih hišah, ki so večidel z opeko pokrite. V sredi dolge ulice stoji prostoren terg i ozalj kokrat so bili ljudjé že vendar svarjeni zavolj nemarnosti z majhnimi otroci, pa vse nič ne pomaga! Potlej pred pa je neči- šan s kipom Matere Božje. C. k. okrajna sodnija, ki ob-seže 4 Qmilj z 19.700 prebivavci v 62 katasterskih in 34 novo osnovanih obćinah (soseskah), in c. k. dav- kovska vradnija ste tukaj, kamor po prihodnji novi poli- je jok in stok, ko je že prepozno, mernost in nič kakor le gerda, gerda nečimernosti Sta-risil vi hoćete, da bi vaši otroci pamet imeli, — kako! ker je samí nimate nič. Iz Ljubljane. God (24. rojstni dan) Nj. veličanstva presvitlega cesarja Franc-Jožefa je bil včeraj s je tù tudi c. k. vodstvo žandarskega ureda, oddelk c. k. veliko cerkveno slovesnostjo obhajan. Střel topov je že ticni prenaredbi c. k. okrajna gosposka pride; zraven teh íinanene straže, notárstvo 9 pošta 9 komisarstvo za vo- ob petih zjutraj z visocega grada oznanoval krog ia krog r praznični dan; ob 10. j© bila velika sv. masa, ki sojo jeli začela 11. dan t. m. baterije delati in Bomarsund zaje- avetli knezoskof. Opoldne pred ta dan je bila slovesnemu mati; 15, t. m. so po krepki brambi rusovske armade vendar dnevu posvećena obédnja pri gosp. knezoškofu; navečer Francozi naj močnejši stolp vzeli. — Bolj kakor v Europi tega dneva je šia muzika sedaj tukaj bivajočega c. k. so Rusi v Azii srećni; po rusovskem naznanilu so regimenta Prohaska po mestu in je pred deželnim gosp. bili Turki pri Bajazetu pod vodstvom generala Wran-poglavarjcm igrala „ceearsko pesema. — Iz pisma mi-lostivega gosp. skofa Baraga, ki ga je pisal prečaeti- temu gosp« kanoniku Novaku, zvémo, da zavolj mno- kuha in Bog vé, kakošen in kdaj bo konec ondašnjih gih opravil je bil 23. dan prêt, mesca še v N o v em Jo rku, prekucij. Republikanska stranka je podpihala en regi- od kodar je mislit odriniti čez 2 dni. Tri duhovne je ment v Barceloni, da se je spuntal in 2 ificirja umořil gel-na tako tepeni, da so zgubili 4 topove, 17 bander in 3000 vojakov. — Na Spanjskem se še zmiraj hudo r naprej poslal na gornje Misigansko, bogoslovca Pirea pa general Concha je zaterl punt in ukazal vsacega dese v duhovnišnico Cincinatsko. Brata Reša noćeta med In- tega vojaka ustreliti, pozneje jim je pa vendar prizane dija iti in ostaneta v Novem Jorku; namesto nju sta se oglasila dva nova misionarja iz Irskega Do 15. augusta sel in le 3 glavarje ustreliti dal ; vsi ostali pridejo iz dežele na naselitve v ptujih deželah. Đeržavni zbor (Cortes') je poklican v posvčt in sklep deržavne přena red be, ki pa se ne smé utikati v to, kar vladarsko rodovino zadeva. Sicer je pa mogel E-»partero neki de-je bilo za deržavni zajém podpi- putacii zagotoviti, da mati kraljice ne bo ne očitno ne Novičar iz mnogih krajev sano: na Horvaškem 4 mil. 766.310 fl., na Erdelj- skrivaj Madrida zapustila. skem 7 mil. 416.545 y v Presburgu 9 milionov 136.004 il., na Sleskem 4 mil. 485.480 fl., na Mar skem 20 milionov 443.234 5 v Dalmacii 1 milion Žanjice 301.000 fl., na Teržaškem 14 mil. 510.830 ? na y Ceskem 37 mil. 668.130 Izhaja svetio solncice In megla prec beži, mil. 7S9.627 y V gornji A U Str ii 11 Škerjanček že oglasa se; y na Salcburškem 1 mil. 734.910 fl. y Kaj tukaj vse molči? na Štajarskem 7 mil. 896.790 y na Koroškem 2 mil. 174.310 fl., na Krajnskem (do 10. aug.) 2 mil. 576.180 fl. Sliši se, da čas podpisovanja, ki ima danes Micka! si ti ticica Si ktero zmislila? Sosedove so pridne kaj; Do njive pol so že; Nas zmagati ne smejo zdaj , Pred skozi bomo mé. Kaj, Ančka, tam postajas zad? Se snop ne veže rad? Jo berž zasukajte, dekliči, na Je njiva prostorna, nikar ne izteči y bo podaljšan do konca tega mesca. Do 12. Veselo glas: t. m. je bilo v vsem podpisauih 380 milionov. Cesarski spevajte, ker mlad je Si tak še čas! miruj ; neokorna, se bolj obracuj ! patent od 11. julia dajč nove postave za osnovo du najske bor se. Mesca j&nuarja je ministerstvo no Zapojmo pervo v čast Bogu Ki nas ohrani sam; y Poklicimo v Marijo se trajnih oprav po deželnih poglavarstvih vsim kmetijskim Zapojmo drugo Jezusu, družbám velelo: naj svoje mnenje razodenejo o zložbi Ki ženin Ijub je nam. zemljiš. Gledé na te po razmerah posamnih dežel iz-delane načerte je izdelalo si. ministerstvo postavo za zložbo zemljiš, ktere razglas se smé kmalo pričakovati. Le čversto Lenko tam poglej Kak reže jo vès čas! Jo maha Jerčka spet naprej, y Ugnati misli nas. Ne daj se. Mina, ji nikar. In varlie angeljeke. Kadar je od neba nam dana Žanjica vesela serpiček vertí; Naj spred ne bo nikdar! X ~ m m m V m Ker koli, po kterih so telegrafne strune $e bati ni treba razpéte, kmali zgnjijó, je dr. Hlubek ministerstvu na-svetoval, naj bi se tudi v naših deželah vsadile drevésa, po kterih bi se namest kolov potegnile telegrafne strune; ministerstvo kupčijstva je poterdilo ta nasvčt, po Uklanjati se dobro zná, pomoc, ce dan je al noč. e dosti je delà, brez place to nu Rumeno klasje šepetá, ín nadja se žanjic ; y kterem se bojo za to rabo pripravne drevésa vsadile. Za c. k. zdravilskega svetovavca na Horvaškem je izvolilo c. k. ministerstvo gosp. dr. Al. Van cas a. Novice iz podonavskega bojiš ča noter do 10. t. m. Bo dalo kaj potic. Kadar prav oj ster ni serpec Le majhen bo snopec Le urno brusimo serpíče oslo, Oj , Neža ! gospodinja gre Bo kmalo tukaj sok, Bo žganec al pa štrukelj še Je mati dobrih rok. Nas žejnih tudi ne pusti, y z Se gerlo ne ususi. Nikar ne počasno , pred sno- ■■■■ po v niso prinesle nić posebnega. Rusovska armada maršira v pšenico mahnimo, ki je Zapojmo bolj glasno, skor delo s- ----- -»- — — — kot zlato! u ' brez ovér iz Moldave, vendar se spet sliši y da > ce au bo prec strianska armada ne posede knezij, bo en oddelk ostal v Ga lač u, drugi v B raj li. Omer-paša pa je nek 8. dan t. m. přejel po službinem potu naznanilo, da pride austrianska armada v Moldavo in Valahijo, kakor hitro , da je bo rusovska armada odšla čez Seret. Sliši se, deželni poglavar zgornje Austrije gosp. Eduard Bach (brat ministra) doloćen za ces. austrianskega civilnega komisarja v Moldavi in Valahii. 6. dan t. m. je slavni polkovnik Iskender Beg (grof llinaki) s prednjo stražo turške armade elovesen vhod obbajal v Bukureštu; tudi Omer-paša pride tjč, pa se bo nek kmalo nazaj vernii v Ruščuk. Turški armadi je ukazano, da nesme dalje kot v Bukurešt iti. Za napad Kri me in Se-bastopola se take priprave delajo, da prav za prav se bo V se le zdaj od velike in razsodivne voj ske kaj slišaio. Na Alandskih otokih se je že otokov imenuje, ki so množica huda začela (Aland se v vhodu hotniškega zaliva in se visoko čez morjedvigu-jejo; le na 80 otocih stanujejo ljudjé, Bomarsund je naj večji). Francoska armada, ki je prišla na Aland, je Požeta zdaj je njivica Potile smo se res y y Pa zlata je psenicica Ki lulike ni vmes. Se ena žetev caka nas, Pa kakšna ? — zadnji čas. Hranila pšenica se v iitnico bo; Naj vzame dušica se v sveto nebo. P. H Pogovori vrednistva. Gosp. Iv. K. v P.: Hvala lepa za „koledarčka" namenjeno povestico. Nadjamo se. da bo tudi bravcem tako všeč , kakor je nam. Stan kursa na Dunaji 17. augusta 1854. 5 Obligacije ^ 4 deržavnega < 4 3 0 I 0 2 yy yy 86 74% 66% fl.l Esterhaz. srečke po 40 fl. dolga 2»/ 5 i V 2 2 yy 42% Oblig. 5°/0 od leta 1851 B 98 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 80 Zajemi od leta 1834 . . r> yy yy yy 1839 1854 221 129 V 89 y yy yy yr> yy yy yy yy 4 » Windišgrac. Waldštein. yy yy v 20„ » 20„ « W- 84 % fl. 29 „ 28%.» 10 '/. „ Keglevičeve „ Cesarski cekini......5 fl. 37 Napoleondor (20 frankov) 9 fl.23 Suverendor.......16fl. 3 Pruski Fridrihsdor Nadavk (agio) srebra: 10 fl. 2 r> na 100 fl. 29 % fl. Odgovorni vrednik: Ih\ Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jozef Blaznik.