DSB_Logo DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA - SLOVENIJA EKOSISTEMI BALKANA 2014 TOMISLAVGRAD (BOSNA IN HERCEGOVINA) CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825(497.6Tomislavgrad)"2014" EKOSISTEMI Balkana 2014. Tomislavgrad (Bosna in Hercegovina) / [besedilo Filip Kuzmic ... [et al.] ; uredila Behare Rexhepi, Primož Presetnik ; fotografije Polona Sušnik ... [et al.] ; risba Darja Kolar]. - Ljubljana : Društvo študentov biologije, 2020 ISBN 978-961-94839-2-3 1. Küzmic, Filip 2. Rexhepi, Behare COBISS.SI-ID 304145664 Zbornik porocil s tabora Ekosistemi Balkana 2014 – Tomislavgrad (Bosna in Hercegovina) Izdalo in založilo: Društvo študentov biologije, Ljubljana, februar 2020. Uredila: Behare Rexhepi, Primož Presetnik. Besedilo: Filip Kuzmic, Jan Simic, Nataša Sivec, Vid Švara, Ana Tratnik, Jure Krafogel, Jaka Kregar, Katarina Drašler, Tomaž Berce, Simon Zidar, Jasna Mladenovic, Teo Delic. Jezikovni pregled: besedilo ni lektorirano. Fotografije: Polona Sušnik, Špela Borko, Katarina Drašler, Žan Kuralt, Hana Mori, Jan Simic, Luka Šparl, Luka Šturm, Miro Šumanovic, Vid Švara, Ana Tratnik, Simon Zidar. Risba: Darja Kolar. Tisk: Demago, trgovina in storitve d.o.o., Titova cesta 49, Maribor. Naklada: 60. Priporocen nacin citiranja celotnega zbornika: Rexhepi B., P. Presetnik (ured.), 2020. Ekosistemi Balkana 2014 – Tomislavgrad (Bosna in Hercegovina), Društvo študentov biologije, Ljubljana 56 str. Priporocen nacin citiranja posamicnih prispevkov: Sivec N., 2020. Porocilo o delu skupine za pajke in škorpijone. V: Rexhepi B., P. Presetnik (ured.). Ekosistemi Balkana 2014 – Tomislavgrad (Bosna in Hercegovina), str. 9–12. Društvo študentov biologije, Ljubljana. KAZALO O TABORU EKOSISTEMI BALKANA 2014 ..................................................................... 2 POROCILO O DELU SKUPINE ZA RASTLINE IN OPRAŠEVALCE ..................................... 5 POROCILO O DELU SKUPINE ZA PAJKE IN ŠKORPIJONE .............................................. 9 POROCILO O DELU SKUPINE ZA MEHKUŽCE ............................................................ 13 POROCILO O DELU SKUPINE ZA KACJE PASTIRJE ...................................................... 19 POROCILO O DELU SKUPINE ZA DNEVNE METULJE ................................................. 25 POROCILO O DELU SKUPINE ZA DVOŽIVKE .............................................................. 29 POROCILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCEV .............................................................. 31 POROCILO O DELU SKUPINE ZA PTICE ...................................................................... 35 POROCILO O DELU SKUPINE ZA VELIKE ZVERI .......................................................... 41 POROCILO O DELU SKUPINE ZA NETOPIRJE ............................................................. 44 POROCILO O DELU SKUPINE ZA JAMSKO ŽIVALSTVO ............................................... 50 UDELEŽENCI ............................................................................................................. 55 PODPORNIKI TABORA .............................................................................................. 56 ISBN 978-961-94839-2-3 DSB_Logo D:\clanki\recenzije\2020_EB_BiH_2014\foto_Ana_Tratnik\Koca.JPG IMG_5371a IMG_8413 D:\netopirji\clanki\recenzije\20_EB_2014_BIH\foto_Zan_Kuralt\araneus_angulatus.jpg D:\netopirji\clanki\recenzije\20_EB_2014_BIH\foto_Zan_Kuralt\pardosa_sp.jpg D:\netopirji\clanki\recenzije\20_EB_2014_BIH\polzarji\IMG_2118.JPG D:\netopirji\clanki\recenzije\20_EB_2014_BIH\polzarji\IMG_2162.JPG D:\netopirji\clanki\recenzije\20_EB_2014_BIH\polzarji\received_494972051200614.jpeg D:\clanki\recenzije\2020_EB_BiH_2014\foto_Ana_Tratnik\Preobrazba popotnega porecnika.JPG D:\clanki\recenzije\2020_EB_BiH_2014\foto_Ana_Tratnik\Vzorcenje za licinke, ker je bilo za odrasle premraz.JPG D:\clanki\recenzije\2020_EB_BiH_2014\foto_Ana_Tratnik\IMG_9141.JPG D:\clanki\recenzije\2020_EB_BiH_2014\foto_Ana_Tratnik\Lisasti plošcec.JPG D:\clanki\recenzije\2020_EB_BiH_2014\foto_Ana_Tratnik\Skupini za kacje pastirje in dvoživke.JPG D:\netopirji\clanki\recenzije\20_EB_2014_BIH\foto_Vid_Svara\Citluk.JPG D:\clanki\recenzije\2020_EB_BiH_2014\foto_Ana_Tratnik\Zelena rega.JPG IMG_0136 D:\netopirji\clanki\v_pripravi\20_EB_2014_Tomislavgrad_BIH\zveri\Skupinska. Foto Hana Mori.jpg D:\netopirji\clanki\v_pripravi\20_EB_2014_Tomislavgrad_BIH\zveri\Skupinska. Foto Hana Mori.jpg DSC_0592_2 DSC_0573-1 D:\netopirji\clanki\recenzije\20_EB_2014_BIH\foto_jamarji\6.JPG šs_bf-logo DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA - SLOVENIJA EKOSISTEMI BALKANA 2014 TOMISLAVGRAD (BOSNA IN HERCEGOVINA) LJUBLJANA 2020 O TABORU EKOSISTEMI BALKANA 2014 V Društvu študentov biologije (DŠB) smo med 26. aprilom in 4. majem 2014 za vse terenov željne biologe organizirali tradicionalni spomladanski raziskovalni tabor Ekosistemi Balkana. Med prvomajskimi prazniki je smo svoj dom za deset dni našli v okolici mesta Tomislavgrad sredi idilicnega Duvanjskega polja v Bosni in Hercegovini. Po pretežno obmorskih lokacijah in precej poletnih temperaturah v preteklih letih je bil tokratni tabor pravi preobrat. Bivali smo v šotorih ob gozdarski koci na skoraj 1000 metrih nad morjem, nocne temperature so bolj spominjale na februar kot na maj, za namecek pa nam tudi dež ni prizanašal. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, vendar smo uspeli popisati lepo število rastlinskih in živalskih vrst. Topla gozdarska koca. (foto: Ana Tratnik) Kljub vremenskim neprilikam in minam, ki v Bosni na številnih obmocjih skrbijo, da imata tamkajšnja favna in flora svoj vsakdanji mir, nas dobra volja in delovna vnema nista zapustili. Cez dan smo pridno terenili, ob poznih vecernih in zgodnjih jutranjih urah pa je svoj razcvet doživelo družabno življenje, obcasni izpadi agregata pa so vsemu dodali romanticen pridih. Skupina za dvoživke je le-te iskala v stojecih in tekocih vodah pod in nad zemljo, skupina za netopirje je svoje dneve preživljala predvsem v jamah in cerkvah, ponoci pa ugotavljala, da netopirjem prav tako kot clanom skupine ni do nizkih nocnih temperatur, skupina za zveri je velikim in malo manjšim kosmatincem pridno nastavljala foto pasti, skupina za ptice je ob necloveških jutranjih urah skupaj s ptici lovila redke žarke sonca, skupina za pajke je pridno skladišcila osemnoge pošasti v alkoholu, skupina za plazilce je med drugim ugotavljala, ce imajo tudi bosanski modrasi na glavi rožicke, skupina za botaniko je cez dan nabran material zvecer pridno dolocala in vlagala v herbarijske pole, skupina za mehkužce je prepricevala polže, naj zlezejo iz svojih hišic, skupina za metulje in skupina za kacje pastirje sta spoznavali vsaka svoje barvite letalce, skupina za podzemno favno pa se je deževnemu vremenu popolnoma umaknila in se od ranega jutra do poznih vecernih ur zadrževala v jamah. Tabor nam vsekakor ne bi tako dobro uspel brez izdatne pomoci lokalnega prebivalstva obcine Tomislavgrad. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem zaposlenim v Šumariji Tomislavgrad, clanom Speleološkega društva Mijatovi dvori Tomislavgrad in še posebej gospodu Miru Šumanovicu, ki je bil neizcrpen vir pomoci in informacij ter je pripomogel, da smo tabor sploh izvedli v Tomislavgradu. Zahvaljujemo se tudi Društvu za raziskovanje jam Ljubljana za izposojo opreme ter ŠOU, ŠOBF in ŠSBF za financno podporo projekta. Behare Rexhepi in Jaka Kregar Zemeljski cmrlj na ranjaku. (foto: Polona Sušnik) POROCILO O DELU SKUPINE ZA RASTLINE IN OPRAŠEVALCE Filip Kuzmic (filip.kuzmic.bio@gmail.com) Noben od nas ni bil nov ne na terenskih taborih ne v botaniki in skoraj vsi smo se med seboj poznali, kar se je skupaj izkazalo za dvorezen mec – kot mlad mentor svojih udeležencev nisem mogel nauciti veliko novega, smo pa zato sprošceno uživali na skupnem terenjenju. Kot vec drugim skupinam je tudi nam zgodnje pomladni cas postregel z manj vrstami, kot smo upali, pa vendar smo srecali in fotografirali kar nekaj raznolikih rastlin. Manj srece smo imeli z opraševalci, ki jim nizke temperature, obcasno vecja vetrovnost in pogost dež še manj ugajajo kot rastlinam in so bili zato manj aktivni. Slika 1. Zunaj na hladnem, a znotraj toplo. (foto: Luka Šparl) Udeleženci tabora smo bili nastanjeni v hribih na visoki nadmorski višini, na jasi sredi mladega borovega gozda, popestrenega z navadnim brinom. Vegetacijska sezona se je komaj zacenjala, kar smo opazili tako v sestavi zelnatih rastlin kot v zelenenju dreves na sosednjih pobocjih tekom tabora. Zaradi tega smo se vse dni razen prvega odpravili v nižino v okolici ali dlje na jug in poskusili najti razlicna okolja (iglasti, listnati gozd, obrežja, travišca, soteske) z razlicnim rastjem. Na terenu smo rastline fotografirali, lažje poskusili tudi takoj dolociti, neznane pa smo nabrali in se z njimi ukvarjali kasneje, v koci. Redke opraševalce smo fotografirali, ce se je dalo, sicer pa zabeležili, kar smo poznali. Nekaj smo jih (bolj v izobraževalne namene=)) tudi ujeli z metuljnico in si jih pobližje ogledali. Favna cmrljev se toliko južno od slovenske ne razlikuje, vrste so vecinoma enake najpogostejšim pri nas (glej seznam). Opazili smo tudi eno lesno cebelo (Xylocopa sp.), ki so najvecje med cebelami, ter eno cmrljevko (Bombyllius sp.), dvokrilca, znacilnega za pomladni del leta. Prvo sonce na taboru nas je po nekaj minutah toliko utrudilo, da smo najbližji travnik temeljito raziskali kar na trebuhu. Poleg iskanja cvetocih rastlin in njihovih vzporednic z našimi vrstami so nas na terenih navduševale šiške, predvsem hrastove, ki smo jih nabrali kar nekaj razlicnih. Žal pa nam ni uspelo uresniciti glavnega cilja - najdbe brinjekaza (Arceuthobium oxycedri), vrste, ki parazitira na brinih. Noben od clanov skupine vrste še ni videl, vendar smo glede na obilje brina v širši okolici koce pricakovali, da ga bomo našli. Ker nam ni uspelo, ostaja potencialni izgovor za ponovno druženje kdaj v prihodnosti. Slika 2. "Ampak res so lepe te rastline!" (foto: Polona Sušnik) Seznam vrst, ki smo jih opazili in zmogli dolociti na terenu, kot nabran material s pomocjo literature ali kasneje po fotografijah. Vrste se ne ponavljajo, temvec so za vsak dan zapisane le nove. Seznam naj bo namenjen predvsem obujanju spominov na lep, skupaj preživet teden=). Opraševalci: Apis mellifera – medonosna cebela, Bombus argillaceus – temnokrili zemeljski cmrlj, Bombus lapidarius – veliki crno-rdeci cmrlj, Bombus lucorum – svetli zemeljski cmrlj, Bombus pascuorum – rjavi cmrlj, Bombylius sp. – cmrljevka, Xylocopa sp. – lesna cebela. Seznam opaženih rastlinskih vrst po najdišcih: Ob koci in okolica (26.-27. 4. 2014) Androsace villosa Lathyrus vernus Carlina acaulis Muscari botryoides Corydalis solida Muscari neglectum Erodium cicutarium Orchis morio Erophila verna Pedicularis friderici-augusti Euphorbia cyparissias Plantago media Euphorbia platyphyllos Primula veris Ficaria verna Sanguisorba minor agg. Fragaria moschata Saxifraga tridactylites Fritillaria orientalis/messanensis Sedum sexangulare Geranium molle Thlaspi cf. praecox Hippocrepis comosa Veronica cf. austriaca Juniperus communis Veronica persica Lamium amplexicaule Viola tricolor Lamium purpureum Buško blato in okolica (28. 4. 2014) Ajuga genevensis Ranunculus bulbosus Anthyllis vulneraria agg. Reseda lutea Carex caryophyllea Scilla litardierei Globularia cordifolia Smyrnium perfoliatum Lamium maculatum Thymus cf. longicaulis Lathyrus cf. sphaericus Tragopogon orientalis Lathyrus pannonicus Trifolium incarnatum cf. ssp. molinerii Linum bienne Veronica arvensis Ornithogalum umbellatum agg. Vicia cf. hirsuta Poa bulbosa ssp. pseudovivipara Vicia sativa agg. Soteska Podbila (29. 4. 2014) Anisantha sterilis Ligustrum vulgare Asperula cf. arvensis Limodorum abortivum Asphodeline lutea Linum narbonense Astragalus cf. illyricus Muscari comosum Buglossoides purpurocaerulea Myosotis ramosissima Ceterach officinarum Orchis tridentata Chamaecytisus supinus Orobanche gracilis Cornus sanguineus Polygala cf. comosa Coronilla emerus Sedum hispanicum Euphorbia stricta Veronica prostrata Lathyrus venetus Vicia lutea Liskovaca in okolica (30. 4. 2014) Anemone ranunculoides Myagrum perfoliatum Cardamine bulbifera Myosotis sylvatica agg. Centaurea triumfettii Pedicularis acaulis Cruciata laevipes Symphytum cf. tuberosum Dactylorhiza sambucina Veronica chamaedrys Globularia cf. bisnagarica Okolica izvira Tihaljine (2. 5. 2014) Adiantum capillus-veneris Malva sylvestris Aegilops geniculata/neglecta Medicago arabica Asplenium trichomanes Mycelis muralis Biscutella laevigata Myosotis palustris Briza maxima Rorippa sylvestris Cerinthe minor/glabra Salvia officinalis Chelidonium majus Scrophularia canina Ephedra sp. Umbilicus sp. Ficus carica Zakljucek Želel bi se zahvaliti svoji skupini za potrpežljivost in dobro voljo, ostalim udeležencem tabora, ki so nam delali družbo pri dolocevanju in izkazovali interes za botaniko ter nenazadnje dr. Branku Vrešu za dolocitev nekaj dodatnih vrst na podlagi fotografij. Viri Martincic A. in sod., 2007. Mala flora Slovenije. Mala flora Slovenije: kljuc za dolocanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 str. Rothmaler W., 1995. Excursionsflora von Deutschland. Gefäßpflanzen: Atlasband. Blamey M., Grey-Wilson C., 2004. Wild Flowers of the Mediterranean. Grad J. in sod., 2010. Pomembni in ogroženi opraševalci: Cmrlji v Sloveniji. Bellmann H., 2009. Naše in srednjeevropske žuželke. POROCILO O DELU SKUPINE ZA PAJKE IN ŠKORPIJONE Nataša Sivec (natasa.sivec@gmail.com) Abstract: during the spring students camp, spider fauna was studied in wider area of Tomislavgrad in SW area of Bosnia and Hezegovina. Spiders were sampled on 8 localities, belonging to 13 families. Uvod Poznavanje favne površinskih pajkov Bosne in Hercegovine je zelo slabo, vecina vrst poznanih za to obmocje namrec biva v jamah. Že poznanih vrst za to državo je 170, kar pa je le približno sedmina najdenih vrst v sosednjih državah. Dejanska pestrost araneofavne je zato verjetno precej višja. Vzorcenje na nadmorskih višinah od 704 do 1059 m n.m. v aprilu in maju so spremljale precej nizke temperature in neugodno vreme kar je pomenilo tudi manjše število odraslih pajkov. Namen dela skupine je bil pridobivanje novih podatkov o favni pajkov Bosne in Hercegovine, pa tudi spoznavanje udeležencev s sistematiko pajkov, tehnikami vzorcenja, prepoznavanjem nekaterih taksonov na terenu ter zanje primernih habitatov. Metode Na teren smo odhajali v dopoldanskih urah ter se vrnili pred vecerom, opravili smo tudi nocni teren. Vsako od lokacij smo obiskali le enkrat, v okolici našega bivališca pa smo vzorcili tekom celega tabora. Vzorcili smo s selektivnimi in neselektivnimi metodami. Selektivno smo vzorcili z rocnim pobiranjem pajkov s pincetami in aspiratorjem, s pregledovanjem tal, drevesnega lubja ter tal pod kamenjem, neselektivno pa z uporabo lovilne vrece na nizkem rastju, sejanjem listne stelje ter tepežkanjem vej nižjih dreves in grmicevja. Udeleženci skupine so se spoznali z možnostmi dolocitve pajkov na terenu, skladno s tem smo nekatere osebke po svojih zmožnostih že na terenu dolocili do najnižjega možnega taksona. Po nekaj primerkov vsakega taksona smo shranili v 70% denaturiranem etanolu za potrebe kasnejšega dolocevanja, poskušali pa smo se izogibati fiksiranju neodraslih osebkov. Dolocevali smo s stereolupami ter dolocevalnimi kljuci. Škorpijone smo vzorcili predvsem nakljucno, dolocevanje pa je opravila mentorica po samem taboru. Za preverjanje prisotnosti fluorescence smo preizkusili tudi šibkejšo UV luc s filtrom. Rezultati Na osmih mestih (tabela 1) smo našli številne pajke iz 13 družin, ki pa jih marsikdaj nismo mogli dolociti do vrste ali celo roda (tabela 2). Vsi najdeni šcipalci (najdišci 2 in 8; tabela 1) pa so bili gozdni šcipalci (Euscorpius germanicus). Tabela 1. Seznam mest vzorcenja pajkov in škorpijonov med taborom Ekosistemi Balkana 2014. Št. Najdišce Lat. Lon. m n. m. 1 Tomislavgrad 43,7145 17,24004 881 2 5 km NE od Prisoje, 6 km SW od Tomislavgrada 43,70978 17,1516 985 3 2,4 km SE od Prisoje, 8,3 km SW od Tomislavgrada (ob pocivališcu) 43,70042 17,12309 993 4 1,8 km S od Bila, 0,9 km NW od Srdevicev (ob Lipskim jezeru) 43,7604 16,92378 704 5 3,2 km SW od Golinjevega, 3,5 km SE od Vržerala (ob Buškem jezeru) 43,71146 17,00846 720 6 6,3 km W od Golinjevega, 0,9 km SE od Vržerala (ob Buškem jezeru) 43,71441 16,96966 716 7 1,3 km SE od Gornje Prisike, 5,7 km SW od Bukove Gore 43,604 17,01082 787 8 9,1 km NW od Blidinjega jezera, 15,5 km SE od Tomislavgrada 43,6359 17,38607 1059 Slika 1. Grbasti pajek (Araneus angulatus). Ga opazite? (foto: Žan Kuralt) Tabela 2. Seznam najdenih taksonov pajkov, do vrste so bili doloceni le odrasli pajki. Družina Rod Vrsta Št. najdišca Araneidae Aculepeira sp. 1,6 Araneus angulatus 5 Araneus sp. 2 Araneus triguttatus 8 Araniella sp. 3,8 Cercidia prominens 7 Cyclosa sp. 1 Gibbaranea bituberculata 7 Gibbaranea sp. 1 Larinioides cornutus 4 Larinioides sp. 4, 5, 6 Mangora sp. 1 Nuctenea umbratica 8 Clubionidae Clubiona pallidula 5 Clubiona sp. 5 Clubiona terrestris 5 Eutichuridae Cheiracanthium punctorium 6 Cheiracanthium sp. 5 Linyphiidae Gonatium paradoxum 4 Linyphia hortensis 7 Moebelia penicillata 3 sp. 7 Lycosidae Alopecosa fabrilis 3 Alopecosa sp. 3 Aulonia sp. 1 Pardosa alacris 3 Pardosa sp. 4 Pirata sp. 1 Trochosa spinipalpis 8 Xerolycosa sp. 1,2 Oxyopidae Oxyopes sp. 1 Philodromidae Philodromus sp. 1,5 Tibellus maritimus 4 Pisauridae Pisaura sp. 4, 5, 7 Salticidae Evarcha sp. 2 Heliophanus sp. 3 Sparassidae Micrommata sp. 5,7 Tetragnathidae Metellina segmentata 7 Pachygnatha clercki 4 Tetragnatha sp. 4 Theridiidae Asagena sp. 3 Theridion sp. 3 sp. 7 Thomisidae Synaema sp. 5 Thomisus sp. 2 Xysticus cristatus 4 Xysticus sp. 1,7 Razprava in zakljucek Material je na prvi pogled skop, vendar k temu pripomoreta kratkotrajnost in nacin vzorcenja, saj smo dali vecji poudarek prepoznavanju pajkov na terenu. Udeleženci so se tako uspeli spoznati z bolj pogostimi družinami pajkov ter tudi prepoznati za njih primernejše habitate in metode vzorcenja. Spoznali so se tudi z dolocanjem odraslih osebkov do vrste z lupo in dolocevalnimi kljuci. Precej najdenih vrst je sicer po osrednji Evropi ter Balkanu splošno razširjenih, vendar za Bosno in Hercegovino še niso bile zabeležene. Naše sicer kratko vzorcenje, tako precej prispeva k znanju o favni pajkov Bosne in Hercegovine, prisotnost vecine vrst, novih za to obmocje, pa je glede na araneofavno sosednjih, bolje raziskanih, držav pricakovana. Ob ponovnih vzorcenjih bi z nekaj truda in ob bolj primernem letnem casu uspeli število vrst pajkov najdenih v tej državi kaj hitro povecati. Slika 2. Eden izmed volkcev (Pardosa sp.). (foto Žan Kuralt) Viri Helsdingen P. J. van, 2014. Araneae, In: Fauna Europaea Database European spiders and their distribution – Distribution. Version 2013.1. Komnenov M., 2009. Checklist of spiders (Araneae) of Bosnia and Herzegovina. Prilozi fauni Bosne i Hercegovine, Sarajevo 5: 51–69. Kovarik F., 1999. Review of European scorpions, with a key to species. Serket 6(2): 38–44. Nentwig W., T. Blick, D. Gloor, A. Hänggi, C. Kropf. Spiders of Europe. [www.araneae.unibe.ch. 25.5.2015] Roberts M. J., 1995. Collins field guide series: Spiders of Britain and northern Europe. Harper Collins Publishers, London, 383 str. World Spider Catalog, 2016. World Spider Catalog. Natural History Museum POROCILO O DELU SKUPINE ZA MEHKUŽCE Jan Simic (jan.simic86@gmail.com) Polži kje ste? Leta 2014 smo se z Ekosistemi Balkana konkretno dvignili - na 1000 metrov nadmorske višine. Ni potrebno omenjati, da je bilo konec aprila mrzlo, za namecek pa je še par zacetnih dni, od 1. pa tja do nekje 8. dneva tabora deževalo. Ni bilo mrzlo samo nam toplokrvnežem, bilo je mrzlo tudi polžem. Pa tako vlažno je bilo okolje, da bi moralo mrgoleti od polžev, ne, res je bilo mrzlo. Polža skoraj nobenega. Razen bele zebrovke (Zebrina detrita) (slika 1). Kljub lovnemu naporu moje skupine, ki ni bil majhen, smo našli samo enega polža, zato smo se odlocili, da jih bomo našli vec in da se z ednino ne zadovoljimo. Podali smo se v nižje predele. Vas Lipa (Mandino Selo), je obetala, ruševina na gricku, primerne stene, toplejši zrak, poskusimo. Nekaj casa smo pazili da ne bi stopili na mino, a strah je zbledel ob prvem klicu oz. kriku: » Našel sem zaklepnice in to velike! Že omemba množine nas je navdala z navdušenjem, ob pridevniku velik pa so se nam orosile oci. Ne, ni zacelo spet deževati. To je tisti obcutek, ko si se kot mentor prav odlocil. Na gricku smo prebili led, ce se lahko tako izrazim. Našli smo še nekaj manjših polžev iz družine Cochlostomatidae. Aha, našli smo še eno vrsto…Zebrina detrita. Polni elana smo se odpravili proti Buškemu blatu, kjer smo poskusili najti še kaj novega, vendar nismo. Obrežje je bilo nedostopno, tudi vonj mrtvih rib nas ni stimuliral k nadaljnjemu iskanju. Kar naenkrat so se pojavili pajkarji in družno smo sklenili da je potrebno ob kavici malo pokramljati o najdbah in odigrati part…predvsem pokramljati o najdbah. Ko je bila moja skupina dežurna in je kuhala mega rižoto za mega lacne biologe, sem se odpravil v kanjon Pribile. Tam je bila svetla prisojna stran in veliko lepih okrogloustk (Pomatias elegans). A, seveda! Bila je tudi Zebrina detrita. Cetrti dan smo se odlocili, da bomo vzorcili morsko favno, a naleteli na oviro. Mi smo v Bosni, a Bosna ima morje predalec. Kaj zdaj? Pogledali smo po zemljevidu in se zapeljali na Hrvaško v vas Brela. Odlocitev je bila vec kot odlicna, po klavrnem zacetku v kampu ko je kazalo na dež, ah kaj se slepimo deževalo je že celo noc, smo prišli v soncno Brelo in se pocutili kot v raju. Pogumneža Martin in Cene sta zabrodila v vodo in nam pošiljala kamne, ki smo jih obracali in na njih iskali morske organizme. Tu smo opazili nenavaden fenomen. Vse zvezde, ki smo jih našli so imele manj kot 5 krakov, pravzaprav so izgledale, kot da se razkrajajo pri živem telesu. Strašljivo. Lahko, da so za to vzrok virusi, kot se je izkazalo pri zvezdah v Severni Ameriki. Našli smo še nekaj kacjerepov in polže iz družin Trochidae in Littorinidae, znacilnih za bibavicni pas. Na kopnem smo našli veliko kopenskih priobalnih polžev Eobania vermiculata, enega lazarja (ti so bili res redki) in dve vrsti mesojedih polžev, Poiretia cornea in Rumina decollata. Beseda decollata izvira iz latinšcine in pomeni obglavljen. Polž ni ravno obglavljen, je pa »odvrhnjen«, sepravi nima vrha. Mladi osebki še imajo vrh, v odraslem obdobju pa jim vrh odpade. Tudi mi smo bili po terenu v vecini mesojedi in smo si privošcili pikniške specialitete, po pikniku smo odpolzeli do šotorov in si privošcili relativno miren spanec. Drugi dan po pikniku je bil prost dan, a to še ne pomeni, da nismo nonstop nekaj iskali, od menija, tipa obroka, en drugega, pa vse tja do polžev. Ugotovili smo, da je naravna konglomeratna stena ob restavraciji in reki v Mostarju, pravi raj zanje. Cimbolj neopazno smo med mizami lacnih gostov restavracije iskali polže in zvocno izražali svoje zadovoljstvo, saj takšnih še nismo imeli. Mislim pa, da smo v izzivu »izpadi cimbolj normalno«, izpadli iz izziva. Vrste, ki smo jih našli blizu te stene: Aegopis acies (slika 2), Helicigona insolita, Monacha cartusiana, cevapcici, kajmak, šobska. Naslednji dan smo se odpravili v Pec Mline kjer je izvir reke Tihaljine. Zarašceni mlini, Aegopisi in klavzilidi so dodatno vplivali na naše optimisticno razpoloženje. Našli smo veliko živih polžev Aegopis acies. Na mladih polžih rodu Aegopis se na zadnjem zavoju skozi steno hišice lepo vidi utripajoce polžje srce. Ko smo se nagledali bitja srca, smo sledili sprehajalni poti do izvira Tihaljine. Ob vhodu v jamo (na izviru) smo pograbili nekaj blata in znotraj opazili bele lupinice. Nekaj teh je pripadalo reliktnim terciarnim školjkam Congeria kusceri. To nahajališce je eno od 15 nahajališc, kjer so to školjko našli. Vrste jamskih školjk lahko na celem svetu preštejemo na prste ene roke pridnega gozdarja – se pravi 3 vrste! V drobirju je bilo še nekaj vrst iz družine Hydrobiidae in zanimiva vrsta Pyrgula annulata, z znacilnim grebenom, ki poteka vse do vrha hišice in mu daje pagodasto obliko. Vendar je lepoto naših primerkov moc opazovati le pod lupo saj so polži veliki zgolj par milimetrov. Edino na tem nahajališcu smo našli še enega nenavadneža - dlakavega kopenskega polža Helicigona (Liburnica) setosa. Isti dan smo šli še na slapove Kravice. Poleg slapov smo tudi mi, a le za kratek cas, veljali kot lokalna znamenitost. Vsi so opazovali, kaj za vraga skupina blatnih ljudi vidi v teh lužah ob poti. Zaman bi bilo, ce bi jim rekli, polži seveda! V lužah ob poti smo našli žive z blatom prekrite sladkovodne polže Emmericia patula. To so bile ene bolj zanimivih lokacij, vseh nisem našteval, ker je spodaj tabela z vsemi vrstami in lokacijami. Skupno smo vzorcili/dobili vzorce na 12 mestih (tabela 1), odkrili pa smo 49 vrst (tabela 2). Nekaj materiala še ni cisto dolocenega, a od zacetne 1 vrste Zebrina detrita do 49 vrst smo naredili velik preskok. Bosna skriva še veliko malakoloških zanimivosti, a te bo potrebno najti, morda pa se kakšna skriva še v nabranem materialu in se bo razkrila, ko pride njen cas. Tabela 1. Mesta vzorcenja mehkužcev med taborom Ekosistemi Balkana 2014. Št. Najdišce 1 Okoli kampa 2 Buško blato 3 Duvanjsko polje 4 "Božicev hrib" 5 Lipa (jezero) 6 Lipa (zamocvirjen travnik) 7 Kravice (slapovi) 8 Brela (HR) 9 Mostar 10 Izvir Tihaljine 11 Pribila kanjon 12 Hutovo blato (Naravni park) Slika 1. Bela zebrovka (Zebrina detrita). (foto: Jan Simic) Slika 2. Pasar (Aegopis acies). (foto: Jan Simic) Tabela 2. Vrste in najdišca polžev med taborom Ekosistemi Balkana 2014. Družina Rod Vrsta Št. najdišca Amnicolidae Emmericia patula 7,1 Cerithiidae Bittium sp. 8 Chondrinidae Granaria Frumentum f. illyrica 3 Clausiliidae Delima latilabris 10 Isabellaria lophauchena 10 Medora dalmatina 3 Cochlicopidae Cochlicopa lubrica 6 Cochlicopa lubricella 3 Cochlostomatidae Cochlostoma sturanii 3 Dreissenidae Congeria kusceri 10 Enidae Chondrula quinquedentata ? 11 Chondrula tridens 11 Zebrina detrita 1, 3, 11 Ferussaciidae Cecilioides janii 3 Helicidae Cepaea vindobonensis 1,6,7 Eobania vermiculata 8 Helicigona hoffmanni 10 Helicigona insolita 9, 10 Helicidae Helicigona pouzolzii 1, 6, 11 Helicigona setosa 10 Helix pomatia 6 Helix secernenda 10, 11 Hydrobiidae Pyrgula annulata 10 Hygromiidae Hiltrudia mathildae 6 Hygrommidae sp. 10 Hygrommidae 2 sp. 10 Monacha cartusiana 3, 9, 11 Xerolenta obvia 10 Xeromunda vulgarissima ? 10 Littorinidae Melaraphe neritoides 8 Lymnaeidae Stagnicola palustris (juv.)? 5 Stagnicola palustris? 5 Muricidae Muricopsis cristata 8 Neritidae Theodoxus fluviatilis 10 Oleacinidae Poiretia cornea 3 Družina Rod Vrsta Št. najdišca Orculidae Sphyradium doliolum 3 Pomatiidae Pomatias elegans 1, 4, 7, 8, 10, 11 Pomatias elegans (juv) 11 Subulinidae Rumina decollata 8 Succineidae Succinea putris 5 Trochidae Clanculus cruciatus 8 Gibbula adansoni? 8 Gibbula rarilineata 8 Gibbula varia 8 Phorcus mutabilis 8 Viviparidae Viviparus contectus 12 (leg. A. Tratnik) Viviparus mamillatus 5 Zonitidae Aegopis acies 2,3,9,10,11 Aegopis verticilus 1 Slika 2. Skupina za mehkužce. (foto Jan Simic) Preobrazba popotnega porecnika (Gomphus vulgatissimus). (foto: Ana Tratnik) POROCILO O DELU SKUPINE ZA KACJE PASTIRJE Ana Tratnik (ana.tratnik.bio@gmail.com) Abstract: During spring research camp in Bosnia and Hercegovina, from 26 April to 4 May 2014 altogether 26 dragonflies and damselflies species were reported from 15 sites. 24 species were recorded at least as imagines, while additional 2 only as larvae. Uvod Bosna in Hercegovina se nahaja na zahodnem delu Balkanskega polotoka in je velika 51.197 km2. Meji na Hrvaško, Crno goro in Srbijo ter ima 26 km morske obale. Geografsko jo lahko razdelimo na tri dele z zelo razlicnimi habitati. Na severu je celinski del s Panonsko kotlino, osrednji del zavzema Dinarsko gorovje, južni del pa je mediteranski. Vecji del Bosne in Hercegovine leži na kraških tleh. Severni ter osrednji del Bosne in Hercegovine zavzema Bosna, južni del pa se imenuje Hercegovina. Za Bosno in Hercegovino je znanih 64 vrst kacjih pastirjev (Kulijer in sod. 2013, Kulijer & Miljevic 2015). Metode dela in najdišca Zaradi visoke nadmorske višine tabora, zgodnje sezone ter slabega vremena smo vecino terenov opravili južneje, v okolici kraja Ljubuški in Capljine. Na taboru smo se vecino casa posvecali odraslim kacjim pastirjem, ki smo jih lovili z metuljnicami ter dolocili na terenu s slikovnim dolocevalnim kljucem za evropske kacje pastirje (Dijsktra & Lewington 2006). Licinke smo vzorcili z vodno mrežo (slika 1) ter tiste, ki jih nismo mogli dolociti že na terenu, dolocili kasneje s pomocjo dolocevalnih kljucev. Strokovno poimenovanje je povzeto po slikovnem dolocevalnem kljucu za evropske kacje pastirje (Dijsktra & Lewington, 2006), slovensko pa po Geistru (1999). Slika 1. Vzorcenje za licinke, ker je bilo za odrasle premraz. (foto: Ana Tratnik) Tabela 1. Mesta popisov kacjih pastirjev med taborom Ekosistemi Balkana 2014. Št. Vecji kraj Kraj Najdišce Koordinate (lat. (°N) / long. (°E)) Datum (2014) 1 Ljubuški Vitina Izvir Vrioštice 43,2375000 / 17,4861111 28. 4. 2 Ljubuški Vitina Potok Sedra 43,2547222 / 17,4455556 28. 4. 3 Ljubuški Vitina Slap Kocuša 43,2494444 / 17,4522222 28. 4. 4 Ljubuški Orahovlje Kanal Muratovac 43,2208333 / 17,4369444 28. 4. 5 Ljubuški Grabovnik Otunj 43,2122222 / 17,4830556 28. 4. 6 Ljubuški Grabovnik Kanal Voša 43,2202778 / 17,4805556 28. 4. 7 Ljubuški Studenci Slapovi Kravice 43,1558333 / 17,6083333 29. 4. 8 Ljubuški Studenci Ustje Studencica 43,1547222 / 17,6386111 29. 4. 9 Capljina Klepci Hutovo blato, Karaotok 43,0652778 / 17,7552778 30. 4. 10 Capljina Klepci Jezero Škrka 43,0838889 / 17,7419444 30. 4. 11 Tomislavgrad Kongora Kongora, Duvanjsko polje 43,6438889 / 17,3544444 2. 5. 12 Imotski Gorica Ribnik Kostimancica, Bekijsko polje 43,3900000 / 17,3088889 2. 5. 13 Grude Drinovci Jezero Krenica 43,3744444 / 17,3308333 2. 5. 14 Grude Drinovci Reka Vrljika, Drinovci 43,3688889 / 17,2736111 2. 5. 15 Grude Drinovci Pec Mlini 43,3361111 / 17,3238889 2. 5. Slika 2. Raka navadnega breznožca (Lepidurus apus) smo našli na Bekijskem polju, v obcasnem potocku pri mostu Alagovac (N 43°22'56'' E 17°22'22''). (foto: Ana Tratnik) Rezultati Našli smo 26 vrst kacjih pastirjev (tabela 2). Tabela 2. Seznam in najdišca kacjih pastirjev med taborom Ekosistemi Balkana 2014. Vrsta Št. najdišca (št. osebkov & spol) Calopteryx splendens 2 (30), 4 (20), 5 (10), 6 (2.), 7 (10), 8 (50), 9 (3.), 14 (2) Calopteryx virgo 3 (1 lar), 4 (2 .), 6 (1.), 8 (10), 14 (4) Sympecma fusca 9 (20), 10 (20), 12 (20), 13 (1), 14 (3) Ischnura elegans 9 (10), 10 (50), 12 (1.), 13 (3.), 14 (2) Ischnura pomilio 10 (2) Coenagrion pulchellum 9 (50), 10 (100) Coenagrion puella 5 (3., 1.), 10 (1), 14 (3) Coenagrion ornatum 2 (3.), 5 (3., 1.), 6 (1.) Pirosoma nymphula 15 (1.) Platycnemis pennipes 8 (1., 3.), Aeshna isoceles 10 (15) Anax imperator 10 (3.) Anax partenope 9 (4., 1.), 10 (30), 13 (1.) Hemianax eppiphiger 13 (2 kop, 4.) Brachytron pratense 8 (2.), 9 (5.), 10 (50), 12 (1 kop), 13 (1.), 14 (1 .) Caliaeshna microstigma 2 (1.), 4 (2 lar), 7 (3 lar, 1 lev) Gomphus vulgatissimus 4 (3., 1., levi), 7 (20 ten, levi), 8 (20 ten), 14 (1 .) Cordulegaster heros 15 (3 lar) Cordulegaster bidentata 2 (1., levi), 3 (1. ten), 4 (lev) Cordulia aenea 9 (1) Libellula quadrimaculata 10 (15) Libellula depressa 11 (2 ten) Libellula fulva 5 (20), 6 (1.), 9 (10), 10 (50), 14 (1) Orthetrum coerulescens 1 (1 lar) Sympetrum fonscolombii 13 (7.) Crocothemis erythraea 12 (1. ten) Skozi celoten tabor nas je spremljalo slabo vreme in že takoj prvi dan so zaznamovale nizke temperature ter oblacno vreme. Tradicionalno smo se odlocili, za ogled okolice tabora ter bližnjih vodna, ki pa so nas, predvsem zaradi zgodnje sezone ter visoke nadmorske višine in posledicno nizkih temperatur mocno razocarale, saj odraslih kacji pastirjev še ni bilo na spregled. Zato smo se naslednji dan zapeljali južneje, do Vitine, kjer smo se tudi dobili s somentorjem ter »lokalcem« Dejanom, ki je bil od takrat dalje tudi naš vodic. Ob izviru Vrioštice smo našli le licinko malega modraca (Orthetrum coerulescens), zato pa smo že takoj z naslednjim popisom ob potoku Sedri, ujeli samico bledega vetrnjaka (Caliaeshna microstigma) – vrste, ki je pri nas ni in jo je zato vecina prvic videla. Pozneje istega dne smo našli še licinko v kanalu Muratovac. Poleg tega smo zabeležili še košcicnega škratca (Coenagrion ornatum), ki smo ga tisti dan opazili še na nekaterih drugih lokacijah. Presenetil nas je povirni studencar (Cordulegaster bidentata), ki smo ga kasneje svežega našli tudi ob slapu Kocuša, njegov lev pa ob kanalu Muratovac. Na kanalu Muratovac smo našli še popotnega porecnika (Gomphus vulgatissimus), na Otunju in kanalu Voši pa crnega plošcca (Libellula fulva). Na vseh mestih, razen prvi smo našli vsaj enega od blešcavcev (Calopteryx virgo, C. splendens). Naslednji dan smo obiskali le dve mesti in še to v dežju. Na slapovih Kravice smo videli popotne porecnike, ki so se ravno levili ter našli licinko bledega vetrnjaka in odraslega pasastega blešcavca (C. splendens). Na ustju Studencica pa smo na seznam vrst dodali še sinjega preslicarja (Platycnemis pennipes). 30. aprila smo se odpravili v okolico Capljine, kjer smo obiskali Naravni park Hutovo blato. Ustavili smo se ob jezeru Škrka ter na Karaotoku. Odlicni lokaciji ter lepo vreme sta nam omogocili odlicen ulov ter najdbo vrst, ki jih nismo videli nikjer drugje: bledega kresnicarja (Ischnura pomilio), suhljatega škratca (Coenagrion pulchellum), deviškega pastirja (Aeshna isoceles), velikega spremljevalca (Anax imperator), mocvirskega lebduha (Cordulia aenea) in lisastega plošcca (Libellula quadrimaculata). Slika 3. Lisasti plošcec (Libellula quadrimaculata). (foto: Ana Tratnik) Ker je bil naslednji dan prost se nismo odpravili na terene, zato pa smo dan kasneje ujeli edinega odraslega kacjega pastirja v okolici tabora – svežega modrega plošcca (Libellula depressa). Skupaj s skupino za dvoživke smo obiskali še dve stojeci vodi. Na ribniku Kostimancica smo našli opoldanskega škrlatca (Crocothemis erythraea), na jezeru Krenica pa celo kopulo afriškega minljivca (Hemianax eppiphiger) in edinega kamenjaka na taboru – malinovordecega kamenjaka (Sympetrum fonscolombii). Na koncu smo se ustavili še na reki Vrljiki ter si ogledali ogromen kraški izvir Tihaljine, kjer smo našli licinke velikega studencarja (C. heros). Iz tu nam je speleološka skupina prinesla tudi odraslega ranega plamenca (Pirosoma nymphula). Na žalost je cel zadnji dan deževalo tako da smo ponovno združili moci s skupino za dvoživke (slika 4), vendar pa žal nismo našli nobenega kacjega pastirja. Slika 4. Združeni skupini za kacje pastirje in dvoživke. (foto: Ana Tratnik) Razprava Zaradi slabega vremena smo imeli le štiri produktivne terenske dni, kar pa se ni odražalo v številu najdenih vrst. Zaradi visoke nadmorske višine tabora in šele zacetka sezone se je bila naša skupina primorana voziti v nižje ležece predele. Zahvaljujoc našemu somentorju, ki dobro pozna to obmocje pa smo kljub temu obiskali številne zanimive habitate ter videli veliko število vrst. Vse skupaj smo zabeležili 26 vrst kacjih pastirjev, kar je kar 40 % vseh vrst najdenih v Bosni in Hercegovini. Od 26 vrst smo našli odrasle kacje pastirje 24 vrst, licinke 5 vrst (od tega 2 vrsti samo kot licinke) in lev 1 vrste. Najvec najdišc je imel pasasti blešcavec, ki smo ga našli na osmih mestih, sledi pa mu zgodnji trstnicar (Brachytron pratense), ki je bil najden na šestih. Kar polovico vrst je bilo najdenih le na enem mestu. Od najdišc lahko izpostavimo Naravni park Hutovo blato (Karaotok in jezero Škrka), kjer smo skupaj našteli 13 vrst, kar je kar polovica vseh vrst najdenih na taboru. Od tega je bilo 6 vrst najdenih le v parku. Visoko število vrst je verjetno posledica zavarovanega obmocja bogatega s habitati primernimi za kacje pastirje ter kombinacije lepega vremena, nizke nadmorske višine in bližine morja. Zahvala Predvsem hvala somentorju Dejanu brez katerega ne bi videli pol toliko in ki je bil odlicen vodnik ter somentor od katerega smo se vsi ogromno naucili. Hvala Damjanu za pomoc in podporo pri pripravah na taboru in za obisk. Hvala skupini za vso navdušenje in dobro voljo tudi v najbolj deževnih in mrzlih trenutkih, ki jih ni bilo malo .. Viri Dijkstra K-D. 2006. Field guide to the dragonflies of Britain and Europe. Gillingham, British Wildlife Publishing: 320 str. Geister I., 1999. Seznam slovenskih imen kacjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5 (1): 15. Kulijer D., I. Miljevic, 2015. First record of Leucorrhinia caudalis for Bosnia and Herzegovina (Odonata: Libellulidae). Notulae odonatologicae 8(6): 176–183. Kulijer D., G. De Knijf, M. Frankovic, 2013. Review of the Odonata of Bosnia and Herzegovina. Odonatologica 42(2): 109–123. POROCILO O DELU SKUPINE ZA DNEVNE METULJE Vid Švara (vid.svara@gmail.com) Uvod V skupini smo se seznanili z osnovami življenjskih ciklov, ekologije in taksonomije metuljev. Predstavili smo osnove terenskega dela pri lepidopteroloških študijah. Metode Vzorcili smo od jutra, ko se je ozracje zacelo segrevati in so metulji postajali aktivnejši, pa do vecera. Mesta popisov smo izbirali predvsem na podlagi predhodne analize podrocja s pomocjo ortofoto posnetkov v programu Google Earth, kjer smo dolocili primerna podrocja, ki bi lahko bila potencialno vrstno bogata s favno dnevnih metuljev. Šlo je predvsem za termofilne ekstenzivne travnike, vlažne ekstenzivne travnike, skalnata, deloma zarašcena pobocja ter soteske rek, ki so bili relativno enostavno dostopni. Metulje smo poskušali dolociti že med samim letom ali v casu hranjenja oziroma mirovanja. Vecino smo jih tudi poskušali slikati za zanesljivejšo dolocitev. V primeru, ko to ni bilo mogoce, pa smo metulje ulovili v metuljnico in jih dolocili s pomocjo slikovnih predlog (Polak 2009, Tolman & Lewington 1997) ter nepoškodovane spustili nazaj v naravo. Poimenovanje metuljev je povzeto po European Red List of Butterflies (2010). Rezultati Na taboru smo opravili pet terenskih dni, pri tem pa nas je precej casa oviralo nestanovitno vreme. Na 14 popisnih obmocjih smo skupaj ujeli 38 vrst dnevnih metuljev (tabela 1), predvsem z do sedaj še nepopisanih obmocij. Še posebej zanimivi sta bili vrsti, ki ju v Sloveniji ne najdemo - Proterebia afra dalmata in Zerinthya cerysii. Seznam najdišc: 1. Zdaljevac, Dolina reke Vrbas, grmovje ob makadamskem parkirišcu (44°25'5,72"N, 17°15'33,61"E, 320 m n. m.), 26. 4. 2014, 2. Tomislavgrad, Grla, zarašcajoc travnik pri šumarski koci v Grlih (43°37'34,64"N, 17°23'1,65"E, 1050 m n. m.), 27. 4. 2014 3. Tomislavgrad, Lipa, gojeni travniki in ruderalna podrocja okoli pokopališca (43°38'38,03"N, 17°21'21,72"E, 940 m n. m.), 27. 4. 2014 4. Tomislavgrad, Blidinje, okolica Blidinskega jezera (43°36'56,96"N, 17°28'38,52"E, 1200 m n. m.), 27. 4. 2014 5. Tomislavgrad, Raško polje, zarašcajoci travniki v okolici Krnjina (43°34'25,23"N, 17° 8'13,68"E, 900 m n. m.), 27. 4. 2014, 6. Tomislavgrad, Jošanica, dolina S od Jošanice, ekstenzivni travniki na pobocju (43°42'48,78"N, 17°11'0,98"E, 910 m n. m.), 28. 4. 2014, 7. Tomislavgrad, Stipanjici, pašniki in gozdni rob ob cesti, 1000 m Z od naselja (43°42'27,27"N, 17° 8'45.54"E, 960 m n. m.), 28. 4. 2014, 8. Tomislavgrad, Buško blato, Grabovica, ekstenzivni travniki, zarašcajoci travniki (43°40'15,67"N, 17° 4'11,23"E, 715 m n. m.), 28. 4. 2014, 9. Tomislavgrad, Buško blato, Korita, ekstenzivni travniki (43°38'37,16"N, 17° 4'51,65"E, 730 m n. m.), 28. 4. 2014, 10. Tomislavgrad, Buško blato, Gaj, pašniki (43°41'13,10"N, 17° 6'44,51"E, 715 m n. m.), 28. 4. 2014, 11. Vir, Budimiri, ekstenzivni in zarašcujoci travniki (43°31'21,11"N, 17° 9'32,07"E, 560 m, 29. in 30. 4. 2014, 12. Posušje, Citluk, JZ pobocja z zarašcajocimi travniki in cesta (43°29'20,47"N, 17°18'3,19"E, 675 m n. m.), 30. 4. 2014, 13. Posušje, Citluk, soteska severno od mesta, stene in cesta (43°30'18,33"N, 17°19'32,96"E, 820 m n. m.), 30. 4. 2014, 14. Mostar, Žitomislici, ekstenzivno obdelani travniki, grmicevje (43°11'32,81"N, 17°46'42,73"E, 20 m n. m.), 1. 5. 2014. Slika 1. Vrsto Proterebia afra smo odkrili na novih najdišcih v BiH. (foto: Luka Šturm) Tabela 1. Seznam najdenih taksonov/vrst metuljev med taborom Ekosistemi Balkana 2014. Družina/vrsta Slovensko ime Najdišca Papilionidae lastovicarji Papilio machaon lastovicar 3, 8, 11, 13, 14 Iphiclides podalirius jadralec 7, 8, 11 Zerinthya cerysii 14 Pieridae belini Pieris brassicae kapusov belin 6, 8, 12, 13 Pieris rapae repin belin 2, 5, 6, 8, 10, 11, 12, 13 Pieris manii primorski belin 6, 8, 11, 14 Pieris napi repicni belin 1, 3, 6, 7, 8, 11, 12, 13, 14 Antocharis cardamines zorica 7, 8, 11, 12, 13 Pontia edusa katancev selec 3, 8 Colias alfacariensis rumeni senožetnik 12, 13 Colias crocea navadni senožetnik 6, 12 Gonepteryx rhamni citroncek 1, 6, 7, 8, 11, 13 Leptidea sinapis/reali frfotavcek 3, 7, 11, 12, 13 Lycaenidae modrini Callophrys rubi zeleni robidar 8, 12, 13, 14 Lycaena phleas mali cekincek 6 Celastirna argiolus svetli krhlikar 14 Glaucopsyche alexis grahovcev iskrivcek 11, 12, 13 Scolitantides orion homuljcin krivcek 8 Pseudophilotes vicrama šetrajev sleparcek 11 Aricia agestis navadna rjavka 11, 12 Polyommatus icarus navadni modrin 8, 11, 12 Polyommatus thersites deteljin modrin 12 Nymphalidae pisancki Libythea celtis koprivovcev nosar 13 Limenitis reducta modri trepetlikar 11 Nymphalis antiopa pogrebec 1 Nymphalis polychlorus veliki lepotec 3, 6 Aglais io dnevni pavlincek 7 Vanessa atalanta admiral 14 Vanessa cardui osatnik 2, 7, 8, 10, 11 Issoria lathonia pisana lesketavka 3, 6, 8, 11 13 Melitaea cinxia pikasti pisancek 11 Coenonympha pamphilus mali okarcek 8, 12 Pararge aegeria gozdni pegavcek 11 Lasiommata megera okrasti skalnik 6, 7, 8, 11, 12, 13, 14 Lasiommata maera veliki skalnik 11 Proterebia afra dalmata 8, 9, 11, 12, 13 Hesperiidae debeloglavcki Pyrgus malvae navadni slezovcek 4, 6, 7 Erynnis tages nokotin sivcek 12, 13 Viri Polak S., 2009. Metulji Notranjske in Primorske, Notranski muzej, Postojna, 180 str. Van Swaay, C., A. Cuttelod, S. Collins, D. Maes, M. Lopez Munguira, M. Šašic, J. Settele, R. Verovnik, T. Verstrael, M. Warren, M. Wiemers, I. Wynhof, 2010. European Red List of Butterfies, Luxembourg: Publications Office of the European Union, 47 str. Tolman T., R. Lewington, 1997. Butterflies of Britain and Europe, London, 528 str. Slika 2. Clani metuljarske skupine smo vzorcili tudi nad vasjo Citluk. (foto: Luka Šturm) POROCILO O DELU SKUPINE ZA DVOŽIVKE Jure Krafogel Ekosistemi Balkana 2014 so potekali v Bosni in Hercegovini, bolj podrobno v Tomislavgradu, zadnji teden v aprilu. Nastanjeni smo bili par kilometrov severno od mesta, v šotorih poleg gozdarske koce. Razdeljeni smo bili v razlicne skupine glede na podrocje raziskovanja. Sam sem bil v skupini za dvoživke, v kateri smo bili poleg mentorja še štirje. Prvi dan smo naredili nacrte kako bo potekalo našo terensko delo, na katere vrste in lokacije se bomo osredotocili, ter kakšen je namen naših raziskav. Clani skupine smo se predvsem ucili o tovrstni skupini živali, mentor pa je dolocene živali tudi vzorcil za nadaljnje raziskave. V prvih dneh smo se zadrževali predvsem v posredni okolici Tomislavgrada. Raziskovali smo razne mlake in luže na bližnji planini (800-900m nadmorske višine). Sprva smo našli samo veliko število krastacjega mresta. Ta mrest je zelo tipicen, saj so jajceca nanizana v obliki zdrizaste vrvice. Samih osebkov krastac nismo videli, predvidevali smo da smo že zamudili selitev in so ostala le mrestišca. V vodah, ki smo jih raziskovali pozneje, pa smo našli zelo veliko število planinskih pupkov (Ichthyosaura alpestris). Od ostalih pupkov se najbolje locijo po tem, da imajo ogrlje in trebuh enobarven in sicer izrazito oranžno. Naucili smo se jih razlikovati po spolih. Samcu ob casu parjenja zraste nizek nepretrgan celorob greben z rumenocrnimi navpicnimi progami, boki so modro blešceci z belim pikcastim vzorcem. Pupke smo ujeli, si jih ogledali v improviziranem majhnem akvariju, ter jih zatem izpustili nazaj. V eni izmed mlak smo našli tudi zeleno rego (Hyla arborea). Osebek je bil moškega spola, saj je imel rumeno grlo, med tem ko imajo samice belega. Enega izmed naslednjih dni smo deloma preživeli skupaj z skupino za speleologijo in netopirje, saj smo ob vhodih v jame zbirali vzorce vode, ki jih je naš mentor kasneje preucil za razne vzorce DNA. Ogledali smo si tudi ribnike južno od našega tabora, kjer smo prav tako videli pupke. Nastavili smo jih pasti, vendar neuspešno. Ujeli smo samo razne paglavce. Razlikovali smo paglavce zelenih in rjavih žab. Tam smo tudi prvic našli žabe. Našli smo debeloglavke (Rana ridibunda), ter rjave žabe: rosnico (R. dalmatina) ter sekuljo (R. temporaria). Rjavi žabi se razlikujeta po tem, da ima sekulja precej krajše zadnje noge kot rosnica. Ce jih raztegnemo po dolžini telesa, se žabi med seboj locita. Pri rokovanju z žabami smo vedno pazili da smo imeli mokre roke. Obiskali smo tudi slapove Kravica, kjer smo prav tako našli zelene žabe, za katere pa nismo bili prepricani ali so debeloglavke, ali pa so že križane z pisankami. Naslednji dan smo neuspešno porabili za iskanje planinskega mocerada (Salamandra atra). Iskali smo primerno sestavo gozda, ki bi tako vplivala na kislost tal, da bi bila ta primerna za naselitev mocerada. Dan je bil prav tako primerno deževen, da bi moceradi prišli na plan. Kljub vsemu je bilo naše iskanje neuspešno. Smo pa tekom terenskega dela našli vec osebkov navadnega mocerada (S. salamandra), tako odraslih kot mladih živali, ki so bili še v vodi. Naše zadnje odkritje so bili hribski urhi (Bombina variegata). Našli smo jih v poglobljenem zbiralniku vode ob stranski cesti. Urhi imajo znacilen obrambni mehanizem da se ob stiku z potencialnim sovražnikom obrnejo na hrbet in s tem izpostavijo živo obarvan trebuh. Ob koncu tabora sem bil izredno zadovoljen s tem kar smo videli in se naucili. Pogrešil sem edino planinskega mocerada, ki pa sem ga že zelo v kratkem casu imel priložnost videti. Seznam najdenih vrst dvoživk: - hribski urh (Bombina variegata), - zelena rega (Hyla arborea), - rosnica (Rana dalmatina), - debeloglavka (Rana ridibunda), - sekulja (Rana temporaria), - navadni mocerad (Salamandra salamandra), - planinski pupek (Ichthyosaura alpestris). Slika 1. Zelena rega (Hyla arborea). (foto: Ana Tratnik) POROCILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCEV Katarina Drašler (katarina.drasler@gmail.com) Uvod V okviru tabora Ekosistemi Balkana 2014 je delovala tudi skupina za plazilce. Namen skupine je bil udeležencem predstaviti vrste plazilcev, ki jih najdemo v okolici Tomislavgrada, ter jim predstaviti metode raziskovanja. Slika 1. "Spet bo dež. Dejmo narest še skupinsko sliko, pol gremo pa neki pojest." (foto: Katarina Drašler) Metode Plazilce smo iskali na v naprej dolocenih mestih. Mesta smo izbrali s pomocjo zemljevidov in ortofoto posnetkov. Kušcarice smo lovili s pomocjo zatezne zanke iz niti, ki jo kušcarici z pocasnimi gibi namestimo okoli vratu. Slepce in kace iz družine gožev in vodaric smo lovili z rokami. Za rokovanje in lov kac iz družine gadov smo uporabljali zašcitne varilske rokavice (slika 4). Ujete živali smo si ogledali, spoznali dolocevalne znake ter se, kadar je bilo to mogoce, naucili dolocati spol in starost. Pri dolocanju vrste smo uporabljali dolocevalne kljuce (Arnold & Ovenden 2004). Živali smo tudi fotografirali in si zabeležili GPS koordinate in dodatne podatke. Zbirali smo podatke o vseh najdbah plazilcev; o živih in mrtvih (vecinoma povoženih na cesti) ter o kacjih levih. Povožene plazilce smo secirali in si ogledali notranjo anatomijo. S sekcijo smo ugotavljali tudi vsebino želodca. Slika 2. Štiri na ena. Lov na izmuzljivo kraško kušcarico. (foto: Katarina Drašler) Slika 3. Samec martincka (Lacerta agilis) ima živo zelene boke, grlo in vrat, na hrbtu pa ima znacilno risbo, ki spominja na avtocesto. (foto: Katarina Drašler) Rezultati in razprava Celoten tabor je zaznamovalo hladno in deževno vreme, kar je nekoliko otežilo delo naši skupini. Obrnili smo mnogo kamnov, skal in drugega materiala in na ta nacin našli nekaj plazilcev, ki so skriti cakali na soncne žarke. Tisti plazilci, ki pa so vseeno opravljali svoje opravke na prostem, pa so bili zaradi nizkih temperatur nekoliko pocasnejši in zato jih je bilo tudi lažje opazovati. S takšnimi živalmi smo ravnali še posebej previdno, da jim ne bi povzrocili prevec stresa. Kljub vsem vremenskim prigodam smo z vztrajnim terenjenjem zabeležili deset vrst plazilcev (osem kušcarjev in dve kaci): martincek (Lacerta agilis), pozidna kušcarica (Podarcis muralis), kraška kušcarica (P. melisellensis), navadni zelenec (Lacerta viridis), veliki zelenec (L. trilineata), šiloglava kušcarica (Dalmatolacerta oxycephala), blavor (Pseudopus apodus), slepec (Anguis fragilis) in belouška (Natrix natrix) ter modras (Vipera ammodytes). Najdišca so navedena v tabeli 1. V lovu za soncnimi žarki smo se nekajkrat odpravili tudi na malo bolj oddaljene kraje. Tako smo se v dolini pri vasi Vir znašli ravno ob pravem casu – v toplem soncu ravno po nevihti. Našli smo približno polovico vseh na taboru popisanih kac in tudi velike zelence. Najbolj deževen dan pa smo izkoristili za izlet v Mostar, kjer smo si poleg turisticnih znamenitosti ogledali tudi šiloglave kušcarice, ki jih nismo našli nikjer drugje. V bližnji okolici tabora smo našli martincke (slika 3), pozidne kušcarice in modrase (slika 4). Našli smo dva mrtva plazilca, navadnega zelenca in blavorja, slednji je imel v želodcu delno prebavljeno neznano ptico. Slika 4. Udeleženka z mladicem modrasa. Vsaj vroce nam ni bilo v teh rokavicah. Kape smo pa itak imeli. (foto: Katarina Drašler) Zakljucek Udeleženci skupine za plazilce so spoznali razlicne metode preucevanja plazilcev in nekaj vrst, s cimer smo dosegli namen skupine. Izredno dobro smo se izurili v metodi obracanja kamnov in skal, saj je bil to najucinkovitejši nacin iskanja plazilcev v dežju in mrazu. Hvala vsem udeležencem za super vzdušje v skupini in organizatorki za organizacijo super tabora. Tabela 1. Najdišca plazilcev med taborom Ekosistemi Balkana 2014. Datum Koordinate (lat. / long.) Najdene vrste 27. 4. 2014 43°41'39,9"N 17°32'30,0"E Lacerta agilis 27. 4. 2014 43°37'32,1"N 17°22'58,0"E Podarcis muralis 27. 4. 2014 43°37'38,1"N 17°22'36,5"E Vipera ammodytes 28. 4. 2014 43°39'12,6"N 16°58'30,1"E Podarcis muralis Lacerta viridis 28. 4. 2014 43°38'41,1"N 17°21'12,8"E Lacerta viridis 28. 4. 2014 43°38'25,6"N 16°59'48,4"E Lacerta viridis 30. 4. 2014 43°32'31,5"N 17°07'41,5"E Podarcis melisellensis, Lacerta viridis 30. 4. 2014 43°32'15,6"N 17°08'41,9"E Lacerta viridis, Vipera ammodytes, Podarcis muralis 30. 4. 2014 43°31'13,7"N 17°08'00,4"E Vipera ammodytes, Lacerta trilineata, Natrix natrix 1. 5. 2014 43°20'22,8"N 17°48'47,1"E Dalmatolacerty oxycephala 2. 5. 2014 43°39'00,8"N 17°31'11,8"E Podarcis muralis 2. 5. 2014 43°36'56,9"N 17°27'51,4"E Lacerta agilis 2. 5. 2014 43°36'56,9"N 17°27'51,4"E Lacerta agilis 2. 5. 2014 43°37'13,0"N 17°23'59,4"E Vipera ammodytes, Anguis fragilis 3. 5. 2014 43°27'06,1"N 17°17'40,4"E Podarcis melisellensis POROCILO O DELU SKUPINE ZA PTICE Tomaž Berce (tomazberce@gmail.com) Uvod Bosna in Hercegovina je v oceh vsakega ornitologa posebna, predvsem zaradi velikega potenciala odkrivanja redkih gnezdilcev in številnih slabo raziskanih obmocij. V državi je bilo do danes zabeleženih 344 vrst ptic (Kotrošan in Topic 2017). Veliko »novih« vrst je bilo na ta seznam dodanih šele v zadnjih dveh desetletjih, predvsem zaradi vse vecjega napora društev, ki skrbijo za popularizacijo in razvoj ornitologije. Po drugi strani pa so v zadnjih sto letih na obmocju Bosne in Hercegovine zaradi spreminjanja krajine, s tem povezanim izginjanjem primernih habitatov, zastrupljanja in drugih clovekovih aktivnosti, prenehale gnezditi vrste, kot so žerjav, velika droplja in beloglavi jastreb. Žal je z izginjanjem teh vrst krajina izgubila nekaj pravih gnezdecih biserov. Na sreco se stanje nekaterih vrstno bogatih obmocij pocasi izboljšuje po razglasitvi mednarodnih pomembnih obmocij za ptice. Cilji ornitološke skupine so bili opazovati cim vecje število ptic, obiskati razlicne tipe habitatov ter udeležencem skupine prek kancka tekmovalnosti vzbuditi obcutek, kje in kako lahko ptice opazimo v razlicnih okoljih. Glavni cilj je bil, kot vsako leto, preseci mejo stotih opazovanih vrst v casu trajanja tabora. Zanimanja za delovanje pticarske skupine ni manjkalo, zato z zgodnjimi urami nismo imeli težav. Metode dela Terensko delo je bilo opravljeno med 26. 4. in 2. 5. 2014. Popisi so bili omejeni na širše obmocje Duvanjskega in Livanjskega polja (Tomislavgrad, JZ del Bosne in Hercegovine). Ptice smo popisovali na podlagi opazovanj in prepoznavanja oglašanj, ki smo jih zaznali na posameznem terenu. Opazovane vrste smo sproti vpisovali v beležnico ter tako vodili register vseh opazovanih ptic po najdišcih in seznam vseh opazovanih vrst. Popise smo izvajali v zgodnjih jutranjih urah, ko so ptice najbolj aktivne. Vecinoma smo terensko delo zacenjali okrog 5:00 in ga zakljucili opoldan, ko se aktivnost ptic zmanjša. Obmocja popisa smo dolocili dan pred posameznim obiskov, in sicer na podlagi pregledovanja zemljevidov in na podlagi sprotnega spoznavanja pokrajine. Na vsakem obmocju smo ciljno popisali dolocene habitate, poleg tega pa smo na seznam vrst vkljucevali tudi nakljucno najdene vrste. Opravili smo tudi nekaj nocnih terenov. Pri opazovanju smo si pomagali z daljnogledi razlicnih povecav (8-10x) ter s teleskopom znamke Carl Zeiss, 20 do 60-kratne povecave. Pri prepoznavanju in podrobnejšem spoznavanju vrst smo si pomagali s terenskim prirocnikom Birdguide (Svensson in sod. 2010). Popisovali smo na šestih širših mestih. Grla - okolica koce in kampa, v kateri smo bivali v okviru tabora. Habitat - kraški svet, pretežno porašcen s crnim borom in termofilnimi vrstami grmovja. Vas Lipa z okolico - širša okolica med vasjo Lipa in Mandino Selo na JV delu polja, ki se razprostira na JV Duvanjskega polja. Gre za pretežno ravninski svet, ki je le deloma obdelan v bližini vasi, pretežno pa gre za suhe in mestoma vlažne travnike, ki so redko posejani z posameznim grmicevjem in zaplatami crnega bora. Ob glavni cesti pogosto najdemo predele z ruderalnim znacajem. Blidinje jezero - jezero je na 1185 m nadmorske višine in je del Naravnega rezervata Blidnje. Je na JZ delu slemena Cvrsnice in je najvecje planinsko jezero v državi. Buško jezero - veliko jezero JZ od mesta Tomislavgrad, na skrajnem delu Livanjskega polja. Obala jezera je zelo raznolika in razgibana, ponekod se izvaja tudi turizem. Jezero je pretežno obdano z mehkolesnato vegetacijo, redkeje s sestoji navadnega trsta. Lipsko jezero - jezero ali bazen Lipa se nahaja v bližini vasi Srdevici na J delu Livanjskega polja. Jezero z akumulacijskim znacajem je mestoma poraslo z gostim sestojem navadnega trsta, povecini pa jezero obdajajo vrbovja in jelševja. Kamnolom Vržerala - manjši kamnolom na SZ delu Buškega jezera pod slemenom Kamesnice. Roško polje - redko poseljeno kraško obmocje, ki se dviga na J delu Duvanjskega polja. Livanjsko polje - najvecje kraško polje na svetu. Veliko, pretežno neobdelano, polje s travniki in mokrišci ter redkim grmovjem, ki se razprostira zahodno od mesta Livno. Rezultati V casu tabora zabeležili 115 vrst ptic, ki so navedene v tabeli 1. Pogostejše vrste smo opazovali na vec mestih. Vrstni red in nomenklatura vrst je povzeta po Imeniku ptic zahodne Palearktike (Bracko in sod. 1999). Tabela 1. Vrste in najdišca pticev med taborom Ekosistemi Balkana 2014. Št. Vrste Najdišce in datum (2014) Grla Vas Lipa Blidinje jezero Buško jezero Lipsko jezero Vržerala Roško polje Livanjsko polje Slovensko ime Strokovno ime 26. 4.-2. 5. 27., 30. 4. 27. 4. 29., 30. 4. 30. 4. 30. 4. 30. 4. 1. 5. 1 skobec Accipiter nisus 1 2 rakar Acrocephalus arundinaceus 1 1 3 mocvirska trstnica Acrocephalus palustris 1 4 bicja trstnica Acrocephalus schoenobaenus 1 5 mali martinec Actitis hypoleucos 1 1 6 dolgorepka Aegithalos caudatus 1 1 7 poljski škrjanec Alauda arvensis 1 1 1 1 8 žlicarica Anas cylpeata 1 9 mlakarica Anas platyrhynchos 1 1 1 1 10 reglja Anas querquedula 1 11 konopnica Anas strepera 1 1 12 rjava cipa Anthus campestris 1 1 13 hudournik Apus apus 1 14 planinski orel Aquila chrysaetos 1 1 15 siva caplja Ardea cinerea 1 1 16 rjava caplja Ardea purpurea 1 1 17 mala uharica Asio otus 1 18 sivka Aythya ferina 1 1 19 copasta crnica Aythya fuligula 1 20 zvonec Bucephala clangula 1 21 kanja Buteo buteo 1 1 1 22 rjasta kanja Buteo rufinus 1 23 spremenljivi prodnik Calidris alpina 1 24 srpokljuni prodnik Calidris ferruginea 1 25 repnik Carduelis cannabina 1 1 1 1 26 lišcek Carduelis carduelis 1 27 zelenec Carduelis chloris 1 1 1 28 velika bela caplja Casmerodius albus 1 1 29 dolgoprsti plezalcek Certhia familiaris 1 30 mali deževnik Charadrius dubius 1 31 beloperuta cigra Chlidonias leucopterus 1 32 plavcek Cianistes caerulueus 1 1 1 33 kacar Circaetus gallicus 1 1 1 34 rjavi lunj Circus aeroginosus 1 1 1 1 35 mocvirski lunj Circus pygargus 1 1 36 dlesk Coccothraustes coccothraustes 1 Št. Vrste Najdišce in datum (2014) Št. Vrste Najdišce in datum (2014) Grla Vas Lipa Blidinje jezero Buško jezero Lipsko jezero Vržerala Roško polje Livanjsko polje Grla Vas Lipa Blidinje jezero Buško jezero Lipsko jezero Vržerala Roško polje Livanjsko polje Slovensko ime Strokovno ime 26. 4.-2. 5. 27., 30. 4. 27. 4. 29., 30. 4. 30. 4. 30. 4. 30. 4. 1. 5. 37 domaci golob Columba livia f. domestica 1 38 grivar Columba palumbus 1 1 1 1 1 1 1 39 krokar Corvus corax 1 1 1 1 1 1 40 siva vrana Corvus corone cornix 1 1 1 1 1 41 kavka Corvus monedula 1 1 42 kukavica Cuculus canorus 1 1 1 1 1 43 mestna lastovka Delichon urbica 1 1 1 1 44 veliki detel Dendrocopos major 1 1 45 crna žolna Dryocopus martius 1 46 mala bela caplja Egretta garzetta 1 47 skalni strnad Emberiza cia 1 48 tašcica Erithacus rubecula 1 1 1 49 škrjancar Falco subbuteo 1 1 50 postovka Falco tinnunculus 1 1 1 1 1 51 rdecenoga postovka Falco vespertinus 1 52 crnoglavi muhar Ficedula hypoleuca 1 53 šcinkavec Fringilla coelebs 1 1 1 1 1 1 54 liska Fulica atra 1 1 1 55 copasti škrjanec Galerida cristata 1 56 zelenonoga tukalica Gallinula chloropus 1 1 57 šoja Garrulus glandarius 1 1 1 58 kmecka lastovka Hirundo rustica 1 1 1 59 vijeglavka Jynx torquilla 1 1 1 1 60 rjavi srakoper Lanius collurio 1 1 1 61 rjavi galeb Larus fuscus 1 62 crnoglavi galeb Larus melanocephalus 1 63 rumenonogi galeb Larus michahellis 1 1 1 1 1 64 recni galeb Larus ridibundus 1 1 65 copasta sinica Lophophanes cristatus 1 66 krivokljun Loxia curvirostra 1 67 hribski škrjanec Lullula arborea 1 1 1 68 slavec Luscinia megarhynchos 1 1 1 1 1 1 69 cebelar Merops apiaster 1 70 veliki strnad Miliaria calandra 1 1 1 1 1 71 slegur Monticola saxatilis 1 72 bela pastirica Motacilla alba 1 1 1 1 1 73 rumena pastirica Motacilla flava 1 1 74 kupcar Oenanthe oenanthe 1 1 1 1 1 75 kobilar Oriolus oriolus 1 1 1 76 ribji orel Pandion haliaetus 1 77 velika sinica Parus major 1 1 1 1 1 1 78 domaci vrabec Passer domesticus 1 79 travniški vrabec Passer hispaniolensis 1 1 1 80 menišcek Periparus ater 1 1 81 sršenar Pernis apivorus 1 1 82 kormoran Phalacrocorax carbo 1 1 1 83 fazan Phasianus colchicus 1 84 togotnik Philomachus pugnax 1 85 šmarnica Phoenicurus ochruros 1 1 86 vrbji kovacek Phylloscopus collybita 1 1 1 1 1 1 Slovensko ime Strokovno ime 26. 4.-2. 5. 27., 30. 4. 27. 4. 29., 30. 4. 30. 4. 30. 4. 30. 4. 1. 5. 87 grmovšcica Phylloscopus sibilatrix 1 1 88 severni kovacek Phylloscopus trochilus 1 89 sraka Pica pica 1 1 90 zelena žolna Picus viridis 1 1 91 žlicarka Platalea leucorodia 1 92 copasti ponirek Podiceps cristatus 1 1 1 93 crnovrati ponirek Podiceps nigricollis 1 94 gorska sinica Poecile montanus 1 95 mocvirska sinica Poecile palustris 1 1 96 planinska kavka Pyrrhocorax graculus 1 1 97 kalin Pyrrhula pyrrhula 1 1 98 rdeceglavi kraljicek Regulus ignicapila 1 99 repaljšcica Saxicola rubetra 1 1 1 1 100 grilcek Serinus serinus 1 1 1 1 101 brglez Sitta europaea 1 102 divja grlica Streptopelia turtur 1 103 lesna sova Strix aluco 1 104 škorec Sturnus vulgaris 1 1 1 105 crnoglavka Sylvia atricapilla 1 1 1 1 1 1 106 rjava penica Sylvia communis 1 1 107 mlinarcek Sylvia curruca 1 1 108 mali ponirek Tachybaptus ruficollis 1 1 109 mocvirski martinec Tringa glareola 1 110 rdecenogi martinec Tringa totanus 1 111 kos Turdus merula 1 1 1 1 1 112 cikovt Turdus philomelus 1 113 carar Turdus viscivorus 1 1 1 1 114 smrdokavra Upupa epops 1 1 1 115 priba Vanellus vanellus 1 Skupaj vrst na najdišcu 21 42 21 52 34 22 17 54 Razprava V okviru terenov smo obiskali razlicne habitate, od katerih smo najvec pozornosti namenili kraškim poljem. Zaradi izjemnih habitatov smo pricakovali, da bomo v okviru tabora zabeležili vec kot sto opazovanih vrst, kar nam je tudi uspelo, saj smo zabeležili 115 vrst ptic. Gledano z vidika vrstne pestrosti je bilo najbolj pestro obmocje Livanjsko polje (54 vrst), takoj za tem pa Buško jezero (52 vrst), ki je sicer nahaja na robu Livanjskega polja, a smo ga obravnavali loceno zaradi posebnosti (vodnega) habitata. Najpogosteje opazovana vrsta je bil grivar, ki smo ga zabeležili prav na vseh lokacijah. Vrsti ocitno ustrezajo kraške planote, pa tudi nekoliko višji predeli. Med zelo pogostimi vrstami, ki smo jih opazili na šestih od skupno sedmih lokacijah, so bili še krokar, šcinkavec, slavec, velika sinica, vrbji kovacek in crnoglavka. Med slednjimi so vecinoma pricakovane pogoste vrste, nekoliko pa preseneca razširjenost krokarja. Kraška polja so nam ponudila pestro predstavo razlicnih tipicnih ptic kraške krajine, od škrjancev (hribskega in poljskega), smrdokavro, na bolj suhih in kamnitih predelih smo zaznali rjavo cipo in kupcarja, na s travo obrašcenih predelih pa repaljšcico. Zanimiv je tudi seznam opazovanih ujed (kraška polja z obrobnimi grebeni) ter vodnih ptic in pobrežnikov, ki smo jih povecini zabeleženi ob Buškem jezeru. Med najbolj zanimive vrste z vidika navdušenosti udeležencev skupine bi lahko omenili ribjega orla, kacarja, slegurja in travniškega vrabca. Slednjega namrec v Sloveniji zelo težko najdemo. Glede na seznam opazovanih ptic lahko zakljucimo, da je obmocje Duvanjskega in Livanjskega polja res zanimivo in vredno ponovnega obiska, saj oko vsakega ornitologa (in biologa nasploh) ne ostane ravnodušno. Viri Bracko, F., P. Grošelj, T. Jancar, T. Mihelic, D.Tome, T. Trilar, A. Vrezec, 1999. Imenik ptic zahodne Palearktike. Acrocephalus 20 (94/96): 97–162. Kotrošan D., G. Topic, 2017: Popis ptica Bosne i Hercegovine sa sezonskim statusom (http://ptice.ba/bs/ptice-bih/) Svensson L., K. Mullarney, D. Zetterstrom, P. J. Grant, 2010. Collins Bird Guide. Harpercollins. 448 str. POROCILO O DELU SKUPINE ZA VELIKE ZVERI Jasna Mladenovic (the.jasna.mladenovic@gmail.com) Povzetek: Zveri in velike sesalce smo raziskovali med 26. aprilom in 4. majem 2014 na kraški planoti Duvanjsko polje in okoliškem hribovitem obmocju z vrhovi Cvrsnice, Cabulje in Vrana, delno tudi znotraj Park prirode Blidinje. Z razlicnimi metodami smo potrdili prisotnost vecine pricakovanih vrst, vkljucno z volkovi, kar je glede na sezono dober rezultat, le na Duvanjskem polju šakalov nismo priklicali. Uvod Obmocje našega raziskovanja, približno 900 m visoka planota Duvanjsko polje in hribovito obmocje ob njegovem vzhodnem robu so podobno kot mnoga obmocja Bosne in Hercegovine z vidika poznavanja zveri in velikih sesalcev razmeroma slabo raziskana. Številne koristne napotke in informacije smo pridobili s strani lokalnih lovcev in gozdarjev (zahvala predvsem gospodu Miru Šumanovicu in Petru Buljanu). Metode Gozdnih cest v primerjavi s Slovenijo na tem obmocju bistveno manj oz. so z osebnimi avtomobili težko prevozne, smo vecno terenskega dela opravili v bližnji okolici koce Grla ter na cesti Tomislavgrad – Blidinje jezero, obiskali pa smo tudi nekaj mrhovišc ter izvedli popis šakalov na Duvanjskem polju. Raziskovanje zveri in velikih sesalcev v vecini primerov poteka na osnovi posrednih dokazov prisotnosti, se je naše delo nekoliko razlikovalo od dela ostalih raziskovalnih skupin na taboru. Osredotocili smo se predvsem na spoznavanje razlicnih raziskovalnih metod. Na terenu smo preizkusili naslednje metode: - iskanje sledi v blatu in izdelava odlitkov, - iskanje ostankov plena in iztrebkov, - neposredno opazovanje, - fotopasti, - izzivanje volkov (»howling«), - izzivanje šakalov s predvajanjem posnetkov (»playback method«). Naše delo je zaradi spoznavanja razlicnih metod dela potekalo preko celega dne. Opazovalnice v bližini mrhovišc smo najveckrat obiskali že pred soncnim vzhodom ali pozno popoldne in tam pricakali soncni zahod. Cez dan smo hodili ob gozdnih poteh in cestah in iskali sledi in iztrebke, pa tudi primerna mesta, kot so luknje in odprtine v skalah, kjer smo nato nastavili avtomatske kamere. Ponoci smo na cesti Tomislavgrad – Blidinje jezero s tuljenjem izzivali volkove. Metoda (Navodila za izzivanje oglašanja; www.volkovi.si) temelji na teritorialnem odzivu volkov na »vsiljivca«, ki z oponašanjem volcjega tuljenja izzove povratno tuljenje volkov. Pri tem lahko razlocimo oglašanje mladicev in odraslih živali. Ko prispemo na lokacijo, najprej pocakamo nekaj minut v tišini, nato pa zacnemo z oponašanjem tuljenja volkov. Izzivanje poteka v treh serijah, vsaka pa je sestavljena iz 4–5-ih klicev. Klici si sledijo v razmiku po 2–3 sekund, pri cemer jih usmerimo v razlicne smeri da pokrijemo cim vecje obmocje. Po vsaki seriji naredimo 3–4 minutni presledek, med katerim poslušamo za morebiten odgovor. Odziv na oglašanje je najvecji v juliju, avgustu in septembru, v casu, ko so mladici najbolj ranljivi. Spomladi je odzivnost nizka, zato smo metodo izvedli predvsem z namenom demonstracije. Tocke izzivanja pri uporabi te metode obicajno razporedimo v mrežo 3 × 3 km, zaradi slabo dostopnih poti pa smo tokrat izvedli transekt, kjer smo volkove izzvali na 6 tockah na cesti Lipa – Blidinje jezero. Tocke so bile med seboj oddaljene 3 kilometre. Na Duvanjskem polju smo z metodo predvajanja posnetkov poskušali potrditi prisotnost šakalov. Predhodno smo dolocili tocke izzivanja (»calling stations«), ki so bile med sabo oddaljene približno 2 km. Tuljenje šakalov pokriva veliko širši spekter zvokov in tonov, ga z cloveškim glasom težje dovolj dobro oponašamo, zato se za izzivanje uporablja vnaprej pripravljene posnetke tuljenja. Na posamezni tocki predvajamo posnetek oglašanja z megafonom ali z zvocniki v avtomobilu. Posnetek traja 30 sekund, predvajamo pa do šestkrat na vsaki lokaciji. Med vsakim predvajanjem pocakamo 3-5 minut ter v tem casu poslušamo, ce se živali odzovejo. Rezultati in razprava Tekom raziskovalnega dela smo opazili znake prisotnosti vecine pricakovanih vrst zveri in velikih sesalcev. Zaznali smo pet vrst zveri in še dva parkljarja: - medved (Ursus arctos) – odtisi v blatu ob poti, odtisi na mrhovišcu, - volk (Canis lupus) – odziv s tuljenjem, 1 žival, - lisica (Vulpes vulpes ) – neposredno opazovanje, odtisi v blatu, iztrebki, posnetki avtomatske kamere (odrasla samica s petimi mladici), - kuna (Mustela sp.) – iztrebek, - jazbec (Meles meles) –neposredno opazovanje, - jelen (Cervus elaphus) – sledi v blatu, sledovi objedanja, - srna (Capreolus capreolus) – sledi v blatu, sledovi objedanja. Prisotnosti šakalov na Duvanjskem polju nismo potrdili, ceprav je podrocje glede na topografijo in habitate (travišca z obcasnimi vzpetinami in skupinami dreves za kritje ter intenzivna ovcereja, najverjetneje tudi z njo povezano odlaganje klavniških odpadkov v okolici) za to vrsto na videz ugodno. Vzrok je najverjetneje visoka nadmorska višina, ki prinaša hladnejše temperature in dlje prisotno snežno odejo. Dodaten razlog je lahko slabša dostopnost zaradi visokih okoliških grebenov. Tudi sicer literatura navaja, da šakale v Evropi redko najdemo na nadmorski višini do 1000 m (Giannatos in sod. 2005). Duvanjsko polje je na dolocenih delih tudi precej gosto poseljeno, upoštevati pa moramo tudi prisotnost volkov na tem obmocju, s katerimi se šakali, kot kaže, izkljucujejo. Na nekaterih tockah popisov (tako šakalov kot volkov) so se nam oglasili tudi psi – številni med njimi so namrec podivjani, živijo v bližini naselij in se združujejo v trope, podobno kot volkovi. Cas za izzivanje volkov je bil nekoliko manj primeren, saj smo popis izvedli v casu, ko volkovi kotijo mladice in se volcji par verjetneje izogne konfliktu. Kljub temu smo odziv dobili na eni tocki, in tako potrdili prisotnost volkov na tem obmocju. Po podatkih lovskih cuvajev, ki delujejo na tem obmocju, naj bi bila na širšem obmocju prisotna dva tropa volkov, ki so jih pozimi pogosto ujeli tudi na avtomatske kamere na mrhovišcih. Tekom tedna smo opazili zelo malo sledi prisotnosti jelenjadi in srnjadi, kar je verjetno posledica visoke stopnje lova na tem obmocju. Številcnost plenilcev se lahko kljub temu ohranja zaradi bogato založenih mrhovišc, ki so v tem delu Bosne in Hercegovine zelo pogosta. Viri Giannatos G., Y. Marinos, P. Maragou, G. Catsadorakis, 2005. The status of the golden jackal (Canis aureus L.) in Greece – Belgian Journal of Zoology 135(2): 145–149. Potocnik in sod. 2010. Monitoring volkov z izzivanjem tuljenja 2010. Porocilo projekta SloWolf (LIFE08 NAT/SLO/000244 SloWolf ) (www.volkovi.si) Slika 1. Skupinska slika clanov skupine za velike zveri. (foto: Hana Mori) POROCILO O DELU SKUPINE ZA NETOPIRJE Simon Zidar (simon.zidar@gmail.com) Uvod Bosna in Hercegovina velja za eno netopirsko slabše raziskanih držav na Balkanu, a je na njenem obmocju bila zabeležena pestra favna kar 30 vrst netopirjev (Karapandža in sod. 2014, Pašic & Mulaomerovic 2016). Obmocje Duvanjskega in Livanjskega polja z Buškim jezerom in njuno okolico še ni bilo sistematicno proucevano za netopirje in tako rezultati tabora predstavljajo prve podatke za ta predel države. Namen našega raziskovalnega dela pa je bil poleg popisa vrst tudi seznanitev udeležencev z metodami proucevanja netopirjev. Metode Na taboru smo med 26. 4. in 3. 5. 2014 netopirje raziskovali z razlicnimi metodami. Zaradi pomanjkanja obstojecih podatkov o netopirskih zatocišcih smo pregledovali potencialna zatocišca netopirjev, pri cemer sta nam bila v veliko pomoc domacina Miro Šumanovic in Josip Markovic, ki sta nas usmerjala in nas veckrat peljala do lokacij. Tako smo po (za nekatere udeležence skupine težavnih) jutrih le zaceli dnevna raziskovanja okolice in preiskali: 9 cerkva, 3 druge objekte in 11 vodoravnih jam. Netopirje smo z ultrazvocnimi detektorji (heterodini nacin in 10 × upocasnitev casa) poslušali in snemali po naseljih Duvanjskega polja in jih takrat, ko nam je to dopušcalo vreme (skupno 4-krat), poskušali ujeti v razpete najlonske mreže nad razlicnimi vodami. Slika 1. a) Maja ožema premocene nogavice po neprevidnem vhodu v prvo jamo na taboru, b) skupinska z jamarjem Josipom Markovicem, ki nam je pokazal vecino jam. (foto: Simon Zidar) Rezultati in razprava Netopirji so nas razveselili že prvi vecer, ko smo nad lovskim domom pri Kongori, kjer smo bivali tekom tabora, poslušali prelete dolgorepih netopirjev, katerih ultrazvocni klici so tako nizkih frekvenc, da jih zaznamo tudi ljudje. V jamah na obrobju Duvanjskega polja smo našli prezimujoce male podkovnjake, vendar nikoli vec kot 10 živali. Toliko smo jih našteli v jami Dahni, ki je posebnost tudi zaradi prisotnosti še ene vecje sesalcje vrste - v njej smo si namrec lahko ogledali ostanke velikega števila ležišc jamskega medveda. Nekatere izmed jam, kjer se po pripovedovanju (Miro Šumanovic ustno) v poletnem casu zadržujejo vecje skupine netopirjev (npr. ponor Šujice v kraju Kovaci, izvor Ricine in jama Dobra pri Vrilo), žal zaradi potrebne vrvne tehnike ali visokega vodostaja nismo mogli pregledati. Visok vodostaj potokov pa nam je oteževal tudi najdbo primernih mest za mreženje. Tako smo nad tekoco vodo mrežili le enkrat pod mostom nad reko Ricine pri Crvenice, kjer smo ujeli tri vrste netopirjev (tabela 1). Z mreženjem smo bili uspešni še pri kalu v Lipi, kjer smo ujeli brkatega netopirja. Zaradi nizkih vecernih temperatur in visoke nadmorske višine vecine lokacij Duvanjskega polja (nad 850 m. n. v.), smo raziskovanje usmerili tudi na 100 m nižje ležece Livanjsko polje, predvsem obrobje Buškega jezera, ki je postreglo z nekaj zanimivimi najdbami: Nathusijevim netopirjem (slika 2) in skupino dvobarvnih netopirjev. Slika 2. Nathusijev netopir (Pipistrellus nathusii) se je skrival za polkni župnišca. (foto: Simon Zidar) Skupno smo v 8 dneh zaznali 13 vrst netopirjev (glej tudi tabelo 1): 1. mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), 2. veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum), 3. ostrouhi netopir (Myotis oxygnathus), 4. vejicati netopir (Myotis emarginatus), 5. brkati netopir (Myotis mystacinus), 6. drobni netopir (Pipistrellus pygmaeus), 7. belorobi netopir (Pipistrellus kuhlii), 8. Nathusijev netopir (Pipistrellus nathusii), 9. Savijev netopir (Hypsugo savii), 10. pozni netopir (Eptesicus serotinus), 11. dvobarvni netopir (Vespertilio murinus), 12. dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii), 13. dolgorepi netopir (Tadarida teniotis). Tabela 1. Za netopirji pregledana mesta in najdišca netopirjev med taborom Ekosistemi Balkana 2014. (*metode: O – opazovanje, D – ultrazvocni detektor, M – meritve živih osebkov, Mr – lov z mreženjem, S - sluh/poslušanje, K – kadaver/meritve mrtvih osebkov) Datum Mesto (lat. (°N) / long. (°E)) Vrsta (število / raba prostora / metoda*) 26.4.2014 Koca v Grlih, Lipa (43,62496387 / 17,38401261) T. teniotis (1 / preletna pot / S) 27.4.2014 Jama Velika Bukovicka pecina, Bukovica (43,61187 / 17,26253) ni netopirjev Jama Mala Bukovicka pecina, Bukovica (43.61245 / 17.26168) R. hipposideros (4 / prezimovališce / O) Jama Pecina iznad starog doma, Cebara (43,64315143 / 17,23095370) ni netopirjev Jama Pecina u kamnolomu II, Cebara (43,65178118 / 17,21506261) R. hipposideros (1 / prezimovališce / O) M. emarginatus (1 / prezimovališce / O, M) Jama Ponor Šujice, Kovaci (43,67622778 / 17,18650278) ni netopirjev (poleti naj bi bila v jami velika skupina netopirjev) Carska bara, betoniran okrogel kal v Lipi (43,65208333 / 17,344975) M. mystacinus (1 / preletna pot / Mr,M) P. pygmaeus (1 / prehranjevališce / D) 28.4.2014 Jama Bilobrkova pecina, Aržano (43,583185 / 17,01626389) R. ferrumequinum (3 / zatocišce / O, D) M. oxygnathus (1 / zatocišce / M) M. myotis / oxygnathus (5 / zatocišce / O) Mi. schreibersii (1 / zatocišce / M) Zamocvirjena stojeca voda pri Mandinem selu (43,67209167 / 17,32471389) P. kuhlii / nathusii (2 / preletna pot / D) E. serotinus (1 / preletna pot / D) M. sp. (1 / preletna pot / D) Datum Mesto (lat. (°N) / long. (°E)) Vrsta (število / raba prostora / metoda*) 28.4.2014 Mandino selo – ob luceh (43,67407478 / 17,32280058) P. kuhlii / nathusii (1 / prehranjevališce / D) H. savii (1 / prehranjevališce / D) Mi. schreibersii / P. pygmaeus (1 / prehranjevališce / D) Mi. schreibersii (1 / prehranjevališce / D) T. teniotis (1 / preletna pot / S) 29.4.2014 Cerkev sv. Srca Isusova, Kongora (43,6494 / 17,322075) ni netopirjev (neprimerna za netopirje) Jama Dahna, Omerovici (43,65663 / 17,20914) R. hipposideros (10 / prezimovališce / O) Jama Golubinka uz cestu, Grabovica (43,65206173 / 17,08194123) gvano (3 mali kupi) Jama Cavarova špilja, Kazaginac (43,62353124 / 17,01890001) R. hipposideros (3 / prezimovališce / O) Kongora - pri cerkvi (43,65006935 / 17,32312487) T. teniotis (1 / preletna pot / S) 30.4.2014 Jama Izvor Ricine, Vrilo (43,68383467 / 17,12345042) nismo mogli pogledati (zalit vhod) Jama Dobra, Vrilo (43,67888390 / 17,12565570) nismo mogli pogledati (potrebna vrv na vhodu) Bukova Gora - pokopališka cerkev (43,63008333 / 17,051675) nismo pregledali (zaprte vse zunanje odprtine na cerkvi) Cerkev Sv. Ante Padovanskog, Grabovica (43,65340833 / 17,08385) V. murinus (min. 13 / zatocišce / O, M) 1.5.2014 Zorica most nad Ricino pri Crvenice (43,59221586 / 17,31552551) M. oxygnathus (1 / preletna pot / M, Mr) M. mystacinus (2 / preletna pot / M, Mr) M. sp. (1 / preletna pot / D) P. kuhlii (1 / preletna pot / M, Mr) 2.5.2014 Cerkev sv. Ilije, Borcani (43,63555556 / 17,30757222) ni netopirjev (neprimerna za netopirje) Cerkev Uznesenje Blažene Djevice Marije, Seonica (43,60505 / 17,30665833) ni netopirjev (neprimerna za netopirje) Stanovanjska hiša v Crvenicah, Crvenice (43,59131816 / 17,32207856) Chiroptera (gvano; lastniki videli netopirje; od netopirjev umazana reža med streho in zidom) Opušcena stavba pri Izletišce izvor Studena, Crvenice (43,57822755 / 17,35238744) malo malega gvana (na tleh pri hiši) Cerkev sv. Franjo Asiški, Bukovica (43,61150278 / 17,25953611) ni netopirjev (neprimerna za netopirje) Cerkev v Jošanica (43,70855556 / 17,17484722) ni netopirjev (neprimerna za netopirje) Datum Mesto (lat. (°N) / long. (°E)) Vrsta (število / raba prostora / metoda*) 2.5.2014 Cerkev Uznesenje Blažene Djevice Marije, Prisoje (43,69333447 / 17,08405598) P. kuhlii (1 / zatocišce / K) Chiroptera (1 / zatocišce / K) srednje srednjega gvana, malo malega gvana, malo velikega gvana Cerkev sv. Ivana Krstitelja, Podhum (43,72293056 / 17,00192778) ni netopirjev Župnišce pri cerkvi sv. Ivana Krstitelja – za polkni, Podhum (43,72293056 / 17,00192778) P. nathusii (1 / zatocišce / O,M) Chiroptera (poleti pod robom strehe) Kal v gozdu pri Grlih, Lipa (43,62799376 / 17,36878068) Myotis sp. (1 / preletna pot / D) Križišce v Lipi – ob luceh (43,65188990 / 17,34574688) P. kuhlii / nathusii (1 / prehranjevališce / D) Mandino Selo – ob luceh (43,67641845 / 17,31949325) P. kuhlii / nathusii (1 / prehranjevališce / D) Središce Tomislavgrada - ob borovcih (43,71819142 / 17,22555701) Mi. schreibersii / P. pygmaeus (1 / preletna pot / D) S del Tomislavgrada – ob luceh (43,72345962 / 17,22303187) Mi. schreibersii / P. pygmaeus (1 / preletna pot / D) 3.5.2014 Jama Kovacica, Oplecani (43,71599855 / 17,28881230) R. hipposideros (1 / prezimovališce / O) Jama Pecina u Letki, Letka (43,73742102 / 17,26791319) ni netopirjev Cerkev sv. Nikole Tavelica, Tomislavgrad (43,72193333 / 17,22512222) ni netopirjev Zakljucek Skupno zabeleženih 13 vrst netopirjev je vzpodbuden podatek upoštevajoc zacetni cas sezone aktivnosti netopirjev in izjemno nizke temperature na takih nadmorskih višinah. To je verjetno tudi razlog za nizko aktivnost in slabšo zaznavo nekaterih drugih vrst netopirjev. Najštevilcnejše opažena vrsta so bili mali podkovnjaki, ki smo jih našli domnevno prezimovati v petih jamah. Pomembno poletno zatocišce netopirjev bi lahko bila tudi cerkev Uznesenje Blažene Djevice Marije na vzhodni strani Buškega jezera v kraju Prisoje, saj smo na podstrešju našli gvano. Cerkveno zatocišce skupine vsaj 13 dvobarvnih netopirjev (slika 3) na južnem robu Buškega jezera, pa je najpomembnejše odkritje tekom tabora. Najdba nas je razveselila še posebej zato, ker v Sloveniji zatocišc te vrste skorajda ne poznamo. Slika 3. Najbolj razveseljiva in presenetljiva najdba na taboru je bila skupina dvobarvnih netopirjev (Vespertilio murinus). (foto: Simon Zidar) Zahvala Zahvaljujem se Slovenskemu društvu za proucevanje in varstvo netopirjev, ki je posodilo opremo za raziskovanje. Posebna zahvala Miru Šumanovicu in Josipu Markovicu za pomoc in nasvete pri izboru, iskanju in ogledu predvsem jamskih lokacij. Hvala Teu Delicu za pomoc in nasvete glede jam. Zahvala gre tudi dr. Maji Zagmajster za posojeno snemalno opremo in pomoc pri dolocanju posnetih ultrazvocnih klicev netopirjev. Viri Karapandža B., J. Mulaomerovic, M. Paunovic, J. Pašic., P. Presetnik, M. Zagmajster, 2014. The overview of bat fauna (Chiroptera) of Bosnia and Herzegovina with first record of Pipistrellus nathusii [poster]. Book of abstracts XIIIth European bat research symposium, 1 – 5 September 2014, Šibenik, Croatia. pp. 91 Pašic J., J. Mulaomerovic, 2016. Prvi nalaz barskog šišmiša (Myotis dasycneme) u Bosni i Hercegovini i prateci rezultati istraživanja faune šišmiša na podrucju zašticenog pejzaža Bijambare. Hypsugo 1(2): 3–8. POROCILO O DELU SKUPINE ZA JAMSKO ŽIVALSTVO Teo Delic (tejc86@gmail.com) Zaradi malih obmocij razširjenosti podzemeljskih živali je delo v skupini za speleobiologijo, oziroma biologijo podzemeljskih habitatov, vedno izziv. Z nekaj sto kilometrskim premikom vzdolž dinarskega gorovja, imamo možnost spoznati favno popolnoma drugacno kot je tista v domacih jamah. Tako smo v letu 2014 obiskali vec jam in izvirov na obmocju Duvanjskog in Livanjskog polja ter nekaj v dolini reke Trebižat (slika 2). Vecji del obiskanih jam so bile vodne jame, hidrološko povezane v porecji dveh najvecjih rek Dalmacije – Cetino in Neretvo. Clani skupine smo obmocje obiskali prvic, zato nismo imeli vnaprej zadanih ciljev, ampak smo želeli spoznati cim vecje število ozko razširjenih živali, prilagojenih življenju v podzemnih habitatih - tako imenovanih troglobiontov. Podatke o jamah, ki smo jih obiskali, smo pridobili iz baze podzemeljskih organizmov Oddelka za biologijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani subbioDB (dostopno na: http://subbio.net/db/). Dodatni vir informacij pa so bili kolegi, jamarji iz Splita (Tonci Rada) in Zagreba (HBSD), ter lokalno jamarsko društvo, predvsem Miro Šumanovic. Slika 1. V akciji. (foto: Špela Borko) Za terensko delo smo rabili material za vzorcenje: pincete, paus papir, škarjice, fijolice, ter osebno jamarsko opremo: škornji, celada, svetilka, kombinezon. Pri vzorcenje suhih delov jam, smo natancno pregledovali jamske stene, tla in strop, obracali smo skale, ter pregledovali ostanke rastlinskega (deske, trhle veje) in živalskega materiala (iztrebki, trupla mrtvih živali). Najdene živali smo pobrali s pinceto ali ekshaustorji, ce je šlo za manjše živali, pa smo jih pobirali z entomološkimi pincetami in s copici. Nabrani material smo shranili v »fijolice« s 70 % ali 96 % EtOH, odvisno od taksonomske skupine. Po obisku jame smo vse vzorce oznacili z etiketami. Material smo pregledali pod stereomikroskopsko lupo, ga razvrstili po taksonomskih skupinah ter izpolnili popisne liste za vsako vzorcno mesto (tabela 1). Ti popisni listi in ves material je shranjen v zbirki Skupine za speleobiologijo in njeni podatkovni bazi SubBioDB Slika 2. Vzorcna mesta skupine za jamsko živalstvo. (Številke ustrezajo številkam najdišc v tabeli 1) Tabela 1. Najdišca in vrste živali v jamah in izvirih na taboru Ekosistemi Balkana 2014. Datum Najdišce [(lat. (°N) / long. (°E)] Vrste (T – troglobiont) 27. 4. 2014 6 - Dahna špilja (Omerovici, Tomislavgrad) [43,65663 / 17,20914] Arrhopalites sp. T Alpioniscus sp. T Cyphophthalmus sp. T Haplotropidius sp. T Neotrechus sp. T Niphargus sp. T Onychiuroidea T Plusiocampa sp. T Polydesmidae T Symphyla T 7 - Jama u kamenolomu Cebara (Cebara, Tomislavgrad) [43,6526353 / 17,2144281] Haplotropidius sp. T 8 - Jama u Dvonjcima (Donji Brišnik, Tomislavgrad) [43,6409 / 17,22043] Alpioniscus sp. T Chthonius sp. T Haplotropidius sp. T Neobisium sp. T 9 - Jama kod zadružnog doma u Brišniku (Donji Brišnik, Tomislavgrad) [43,64256 / 17,23026] Alpioniscus sp. T Monolistra hercegovinensis T Niphargus arbiter T Niphargus kolombatovici T 10 - Mala Bukovicka pecina, (Bukovica, Tomislavgrad) [43,612449 / 17,26168] Alpioniscus sp. T Monolistra hercegovinensis T Niphargus arbiter T Niphargus kolombatovici T 11 - Velika Bukovicka pecina (Bukovica, Tomislavgrad) [43,611871 / 17,262525] Alpioniscus sp. T Niphargus kolombatovici T Niphargus sp. T Meta sp. Tipulidae Limonidae 28. 4. 2014 3 - Bilobrkova pecina (Bilobrci, Aržano) [43,58313 / 17,01625] Niphargus arbiter T Niphargus kolombatovici T Monolistra hercegovinensis T 29. 4. 2014 12 - Vrilo Tihaljine (Tihaljina, Ljubuški) [43,336575 / 17,32303] Alpioniscus sp. T Congeria kusceri T Marifugia cavatica T Niphargus kolombatovici T Datum Najdišce [(lat. (°N) / long. (°E)] Vrste (T – troglobiont) 29. 4. 2014 13 - Ravlica pecina (Ravlici, Grude) [43,33852 / 17,32396] Alpioniscus sp. T Collembola T Dolichopoda araneiformis Eupolybothrus sp. T Julidae T Myotis myotis Speonesiotes sp. T 15 - Izvor Klobuk (Klobuk, Ljubuški) [43,261647 / 17,458857] Asellus aquaticus T Niphargus cf. hvarensis T 30. 4. 2014 4 - Izvor špilja Ricine (Prisoje, Tomislavgrad) [43,68359 / 17,123023] Asellus aquaticus T Monolistra hercegovinensis T Niphargus kolombatovici T Niphargus sp. T 5 - Mocila (Roško polje, Tomislavgrad) [43,567771 / 17,132387] Gammarus sp. Niphargus sp. T 2. 5. 2014 1 - Suhaca (Suhaca, Livno) [43,846349 / 16,97146] Illirionethe sp. T Monolistra hercegovinesis T Niphargus cf. lunaris T Niphargus cf. stygius T 2 - Špilja na izvoru Dumana (Livno) [43,83222 / 17,008611] Brachydesmus sp. T Illyrionethes sp. T 14 - Parampatuša (Mandino selo, Tomislavgrad) [43,69021 17,32888] Leonhardia delminiacum T Myotis sp. Parapropus sp. T Plusiocampa sp. T Verhoffiella sp. T 3. 5. 2014 16 - Studencica (Studenci, Ljubuški) [43,18158 17,60296] Chthonius sp. T Speonesiotes sp. T 17 - Vakuf (Studenci, Ljubuški) [43,180176 / 17,607544] Alpioniscus sp. T Chthonius sp. T Dolichopoda araneiformis Hydrobiidae T Julidae T Laemostenus sp. T Monolistra hercegovinensis T Niphargus sp. T Proasellus sp. T Myotis blythii Rhinolophus hipposideros Rhinolophus ferrumequinum Troglocaris sp. T Typhlogammarus mrazekii T Skupinska slika, žal nepopolna. Na vecer slikanja je potekal pomemben prenos nogometne tekme v mestu. (foto: Miro Šumanovic) UDELEŽENCI Vodji tabora: Behare Rexhepi, Jaka Kregar Skupina za rastline in opraševalce: Filip Kuzmic (vodja), Manica Balant, Ana Gabrovec, Polona Sušnik, Luka Šparl. Skupina za mehkužce: Jan Simic (vodja), Jernej Pavšic, Tomi Leon, Nastja Cinzia Hrobat, Darja Kolar, Eva Turk, Cene Skubic, Martin Škerlep, Kaja Tramšek Skupina za pajke in škorpijone: Nataša Sivec (vodja), Špela Golob, Gašper Šolinc, Gregor Pretnar. Skupina za kacje pastirje: Ana Tratnik (vodja), Dejan Kulijer (sovodja), Maja Hostnik, Rok Golobinek, Luka Predovnik, Nika Zaletelj. Skupina za metulje: Vid Švara (vodja), Katarina Fatur, Andrej Peternel, Luka Šturm. Skupina za dvoživke: David Stankovic (vodja), Jure Krafogel, Ivan Kljun, Ana Pšenicnik, Maša Zupancic. Skupina za plazilce: Katarina Drašler (vodja),, Mitja Kožuh (sovodja), Grega Benko, Urban Dajcman, Manja Mozetic, Katja Rutnik, Eva Stare, Katarina Šoln, Gregor Špalir, Mojca Vek. Skupina za ptice: Tomaž Berce (vodja), Mateja Deržic, Eva Vide, Tjaša Zagoršek, Eva Horvat. Skupina za velike zveri: Jasna Mladenovic (vodja), Matej Domevšcik, Andreja Fegeš, Ana Kerin, Sebastijan Lamut, Hana Mori, Tadeja Rome, Janez Šemrov. Skupina za netopirje: Simon Zidar (vodja), Maja Hodžic, Klavdija Zupancic, Katarina Kanduc, Petra Modic, Jaka Kregar, Rok Krampl, Neža Kocjan. Skupina za jamsko favno: Teo Delic (vodja), Miro Šumanovic (sovodja), Špela Borko, Armin Krivec, David Škufca, Miro Šumanovic, Nastja Vilfan. PODPORNIKI TABORA