Leto II.
TRST, .-eda 29. april» 1891._____Jfijjfe
DELAVSKI
I SI T


Uredništvo in uprav-
ništve Via Avalla it. 7-5. Uhaja vsako drugo in četrto sredo v mesecu. oféwi in »a?, »a u il a se rarnnijo po ,"» kr petitna vrsta.


<§>---------------■<§>•
„Zor»" velj»: ia cel« leto 1.20 „ pol let»—.60 . . fetrt , -30 posamezne številke 4 ki.
<§>' 0
Časopis za interese slovenskega delavstva.
1111 ''lyp1* -
Sodrugi! Delavci skrbite vedno za razširjanje in podporo delavskega lista.
T-
! ! Prvi T/joj ja daluwsìd prasnili? ! !
V oshanenje terjatev: 03emurni delavni čas In splošna Jednafea volilna pravica!
i- • • »<• ' " .
LC__' i_______XJ_________________________—---

Številko 12. našega lista o<i 23. april*. t. 1. x dodanim imenom „Zora" zasačilo dr/avn/) pravdni&tvo zaradi t podlistku „Devetnajsto stt>-
jafav
/ Vi moramo izreki da te zaplene sedaj ne moramo zapopasti z našim podložnem umom. kajti ta članek je bil t štev. 10. od 20. februvarja natisnjen ia ga takrat državno pravdništvo ni italo za nevarnega. To nam je pač riča — in državnemu pravdništvu
•tìz'éga misliti — da se sploh zapleni da je zaplenjeno, ila bi se list mate-rijelno uničil, ker lista, katero je vednu zaplenjen, nobeden rud ne naroči zato ker ga nikoli ne dolu'.
Sploh pa bomo zoper to zaplenjene naredili pritožbo, m ako bo treba tudi na najvišjo instanco, ker zasačeni članek je preveden iz nemškega, kateri je bil ▼ Gradcu izhojočem listu „Arbeiterwille" brei o virov objavljen. ìli mislimo kar » Óridcu ni nevarno tudi v Trstu ne morè biti in za Trst veljajo ravno tiste postave kakor za Grader.
Dokaz je temu le, pod kako težkimi razmerami se moramo bojevati ter da se mora vsak posamezni z nami vred žrtovati, ako se boče da bode tudi mej slovenskimi delavci moguće razširjati zavednost.
Omeniti moramo tudi, da ima list premalo naročnikov, da bi zaroogel vsem zahtevam zadostiti ; vsaj se enkrat Joliko
ako bi >è
bi jih moralo biti, in ako bi sé zavedni slovenski delayft~1i5fli tiotr^Trh^jHjjT to hitro" doseglo, samo pozrtovauja_je treba nfolraino izreči da naj n^m,:jjlfc to nep ro«taneg^, v»ak naročnik naj * ' o se tako izrazimo, kpr vsaj' Se enega pridobi in obstanek lista opanjft' šl ito' (»oremo J»'Mfjpjtovtjet», ter IwUuu samogti bolj natačno ustreči zahtevam.
Sodrugi! Čitatelj
Mi stopimo po kratkem prenehanju zopet v javnost, pred vas. kateri ste »t- z nami borili in 7. nami žrtovali za obstanek slovenskega delavskega lista, kateri je potreben kakor vsakdanji kruh. toda z obžalovanjem moramo izreči, da večina slovenskih delavcev tega noče spoznati.
Najbolj nas pa žali to, da moramo slišati še obrekovanje /.a naš trud. namreč, da so naročtrk i- malo listov dobili, kakor da In bila to naša krivdu: ako je bil list za-ačert. p jasno da u'ii nismo mogli nobenemu poslati. podpore pa nismo Iili' li tolik", da i'i bili inou'li dati
naročnikom odškodnino - i.i il<»ir:uni.
Mi smo že takoj, ko smo začeli izdajati list, v prvi številki, izrekli da smo si popolnoma zvesti naše skromnosti in je tudi res pri listu še veliko poman-kljiveira.
To j a je mogoče le znoljsati. ako je vi ,'• naročnikov in podpore, da se lahko pridobijo zmožne mori.
Zatoraj naprej slovenski delavci, povsod se delavci vzdigujejo in združujejo ter izobražujejo, da j itn bo enkrat mogoče priboriti boljše razmere ter preprečiti trpinčenje delavskega ljudstva.
Poglejmo si naše slovanske brate, češke delavce. kako nupreìTiijijo ; imaj obilo delavske literature .~kliji». spinov in čaši"i iTčT i y_ v se lj_st r okiiiv.»evi • 11 a tam tudi delujejo z navdušenostjo ju sc nelioje injll llill žl lev.
Posnemajino jih toraj: napočil nam je tudi že dun in Zora bode razsvetljevala pot, da ne zaidemo v temo. ali napačni kraj
Kdor je ziipi'i Zoro. 11 > 11 je za telim, za noč. Kdor je /a temo, ii>ii nima po-štcinh misli m deluje nam /a hrbtom Z"pi-r iiileresi- delavstva.
Slovenski delavci poijpir.ijt'' m naročite -i delavski list „Zora"
Izdavatelji
Delavcem
katerim je mogoče na dan 1. maja napraviti shode priporočamo sledečo resolucijo :
Prosti delavski shod 1. maja v......
izreka: I. Zboljšanje varovanja delavcev, posebno postavno »mejeni delavni dan do nsjveč osem ur na dun, je zdravstvena (hvgijeničaa). gospodarstvena in kulturna potreba. Mi se torej popolnoma strinjamo z sklepi mejna-rodnega kongresa v Parizu 1. 1389. Za nas v Avstriji »o z» izvzeti sledeče najbližne terjatve :
I.	Revizija obrtnega reda : znižanje maximalnega «Wa'V-ja '-.va •'	uj'-tn na male obrti : odstranjene in-potrebnih duločb : strniti dolučbo in izpeljavo ii». urnega nedeljskega počiiks.
Zag-tovljenje združevalne pravic*- z odstranjen j> m v današnjih postavah za druitva in shode d m h ovirov
Ila bude prizadevanje te t.riarvf doseči, vspesiio, mora delavski razreo pred vstui zadubiti zastopništvo v vseh p »st ivoJajnih skupščinah in se mora odstraniti vse zaviranje izražanj» misli z besedo in spisih.
II.	Današnji shod protestira odločno zoper iiključenje delavskega razreda od političnih prav e, posebno volilne pravice, katero danes le tretji del ljudstva izvršuje. Shod protestira zoper mnenje, da je delavstvo politično uienj sposobnu aii zrela nego drugi razredi družbe. Protestira posebno z.'per to, da je volilna pravic« od direktnega davka odvisna in da se zadržuje delavstvo, ka'ero je težko obloženo z indireklnimi d»vki, katero nosi krvni d»vk in katero plačuje posredno tudi glavni de! direktnih davkov.
1 lanašuii sb..U zahteva ..Jstranje političnih predpruvi. vs.li privihguat.ih delov
družbe m splošno enako in direktno volilno pravico .»	državljane bnz razločka
spola od,-? i leta naprej-
! .Alarci in delavke na Statela.
I,c	loči od znamriii-
i lega dneva za \«t .ì. 'hvsK" ljuò-!v. na zea>
K H. tcčki predlaga p. Kandollnl 1. maj pripcznati za delavski praznik ter skrbeti zato, d« se ta dan kolikor mogoče sijajno obhaja ; naloga vseh delavcev je na dan 1. maja pustiti delo počivati in s tem pokazati da terjamo osemurni delavni las in^splolno rollino pravirc Tudi ta predlog se je naudtv-seno in jednoglasno sprejel •
t ioVi«; ili so poletu še gg. Zadnik, Kle-meučič. Krečič in Kainlolini zaradi •i'elav-skega lista-, namreč, da bi bila dolžnost delav. ev istega bolj podpirati nego do sedaj, naj ne slušajo na lažnjvo obrekovanje s katerim se lioče samostojno delavsko giba- je preprečiti, ti Kandolini je posebno krepko poudarjal potrebo da delavci podpirajo in razširjajo Delavski lin, ker le ta list kateri je pisan od delavcev zamore delavstvo prav podučiti in pokazali pravo pot v dosego svojih pravi,-.
Predsedi ik zaključi potem sltod s trikratnim živio na socijalno demokratijo. litico.
Prosti delavski shod
je bil dne 19. aprila pop ob •">. nri, v restavracijo iLeon D'Oro» ssled. dnevnm redom : t. Namen in korist delav. društev. Hazgovarja-njejo združenji in postopanju slov delav 3 Volitev iz verše valnega odbora. 4 Korist skra;-šanja delavnega Časa na postavnem pot i Sodrug Krečič je odprl shod, razložil namen leg»/shoda ter opominjal da bi se veršil v miru.
V predsedništvo so bili voljeni g. Krečič predsednikom, g. l-clšak podpredsednikom, gg. Stmnovr tu L'ršič tajnikom.
Predsednik previstavi potem vlad-rtega namestnika g Vidita.
Navzočih je bil-• čez 4m osob K pervi točki govoril je v pervi vrsti g. Zadnik ter razložil namen in korist delavskih društev, namreč da je mogoče gojiti mej delavstvom vedo in omiko kar si posamezni ie v redko srečnih slučajih zamore pridobiti. V društvah se priuče del vi i tndi boljšega obnašanja v dri-žbinskem življenje, da se vejo vesti v vsakei družbi, da i iti itn -rajo spoštovati ludi drugi stanovi. Z poukom vsake vrste si zadobe izobraienje da zimo-rejo tudi potem v vsakem slučaju vstopili za svoje pravi, e akn se jim hočejo kratili, kar se dandanes le pregosto zgodi
Posebno smo mi slovenski delavci v tem c zir i št zelo zaostali, ker tudi nimamo nobenih t-pisov ali knj-g t slove, skem jeziku katere bi bile pisane le v korist delavstva tudi nimamo slovens-ih učenjakov, kateri bi se Žrtvovali podučiti delavi e kakor jih je potreba. Neobhodno potrebno je torej, il. si ustanovimo društvc. kier se i odemo skupno poduče vali in pridobili tudi zmožnih moči v to svrho.
Sploh i a moramo slovenski delavci glodati da pridemo v oztr na omiko na stališč« delavi ev družili narodov, ker je pa slovenski narod premajhen da bi zadobili kar je dandanes delavstvu potreba le izredno slovensko, torej moramo posnemali nauke dr' zilt narodov kateri stoje za rud i tega kei so večji in imaio več zmožnih moči višje v kulturi i ego mi Namen in korist delavskih društev je torej da se -delavci povzdignejo do izobrižei osti katera jim dandanes pristoja ter da p<>siaiiejo zmožni svoje interese sami zastopati	(Koue. prili)
POLITIČ NI HAZGLEI).
lir velela at-ila .-e je odprl avstrijski di zavili zl»»r. Za na- detuwvo u. ni posel -iio ažnega »er unimmo uobene^n p.sliitva. Izdinult-lj Joži- Simulile
kateri *bi nas tu zastopal, zato pa tudi né
firičakujemo zboljšanja za nas od tega par-amenta. Važna znaio biti za nas te razpravljanja da bodemo videli, kako bodo poslanci držali besedo svojim volilcem.
Danska. Vlada je od t. aprila naprej vpeljal» v vsih drlavnih rudo tri premogo-kopth osemurni delavni ča-t.
Battila. Dela skl kongres v Brnselju je sklenil začeti 20. maja splošni štrajk, ako en traini odbor državnega zbora zavrže -predlog za upeljavo splošne volilne pravice
Aairika Zbor reprezeutantov združenih držav je izdal postavo osemurnega de lav čaSk za vse delavce kateri so ali direktno ali indirektno v državni službi.
Osem ur traja delavni dan za vse dninarje, delavce ali rokodelce. Izjema se sme narediti le v posebnih potrebah, v slučaju vojske» uli kadar je življenje hudi v nevarnosti. Kdor samovoljno to določbo prelomi bo kaznova-i z globo od 5u do louu (Tolarjev ali z zaporom do ti mesecev ali tudi z obojnim. Pa seveda Amerika je divja dežela — samo toliko vemo da tudi tam ne vladajo anarhisti.
Trst, 21 mana je bilo tukaj razpu-ščeno društvo Delavska zveza (Confederazione Operaia) ker se je udeležilo volilnega gibanja, po pravilih pa ni imelo pravice zato ker ni bilo politično drnllvo.
Delavska zveza je imela 3 oddelke, la-kega, slovenskega in nemškega. Pričakovati je da bodo i.spravili tržaški delavci nova združenja.
KAZNE VESTI.
Naie stallie. Ker smo bili od večih »treni napadeni saradi.Delalikega lista* Ma •t je s njim agitiralo z^ jfauroneria moramo izreči da li«t ni oitf jut ne besede prinesel za Maarontrja, raz un poročilo o «bodo ko •e je «Menilo ia njega agitirati. To ae pa vendar ne mora vieti ia agitacijo. Vse drugo ja domiiljija.
Sploh pa moramo tudi omeniti da amo bili principijelno »oper ovu agitacijo, ker g. Mauronerja premalo poznamo.
še nekaj. Neki gospodje narodnjaki v Barkovljah ao vzelo priliki volilne agitacije jednemu » «ilo 30 do 40 , Delav»kih luto»*, katere je bil namenjen razdeliti uiej delavce, nesli «o jih žandarmariji ter naznanili da »e raziirja prepovedana tiskovina.
Urednik je bil klican potem na llagi-•trat v Trstu da bi «e zagovarjal o «tračnem zlučinu pa seveda je bilo vie ničla.
V prvi vriti ohlalujemo take »tratilo rarbnrjenost tistih gospodov, drugič pi da so igrili ulogo bričei to pač ni nmeatoo sredstvo zoper političnega nasprotnika.
Bodite edini!! Ako ite edini in ostane» ta dan vii doma, potem se taui ue more ltié sgodici. V soboto 2. maja greste sope» mirno v delo in vse je opravljen».
Nati nasprotniki p» so osmeieni.
Sodruge v vseh krajih prosimo, da nam poročajo kako je bilo 1. maja, ali so delavci praznovali in koliko, ali so bili shodi in zabave.
K praznovanju prvega naja.
je vlada tako kakor lani objavila razglas, namreč ila nim i povoda v d>lavnih podjetjih na ta dan ustaviti delo, ker ni ne praznik ne nedelja, ter da imajo predstojniki delavca opozarjati na to da bi imeli, ako bi samostojno delo vstavili, odgovornost sami nositi Kar se pa privatnih podjetij tiče pa se pozivljejo namesti.išlva posami ih dežel da se ojstro rabijo postave, javnih sprevodov ne dopustiti, ter ako treba s posebnim razglasom delavce svariti pred samovoljnim in nepo-stavnim počivanjem.
Za delavi e je toraj jasno kako se imajo zadržati, v državnih podjetjih se bode le tam praznovalo kjer so vsi delavci edini in združeni da bodo lahko odgovornost sam nase prevzeli.
Delavci privatnih podjetij pa se imajo sporazumeti z njihovimi gospodarji, potem pa varovati se tisti dan nemirov prepira io razsajanja, vsak delavec naj bo zase redar vsaka brezumno*! naj se povsod taktjjzavui -' Kakor se čnje j« veliko potUtlnikovV,. ^ že prostovoljno Izreklo da postijo "t. tnal ^ prost in gotovo bode to storila večina.
Tako je tudi ravnateljstvo železnice Orai -Hcllai h pustilo l'ito delavcem prosto praznovali
Po v-em bode I. maj • bil no število ljudi praztK'\alo.
Shodi na !a dati od vlade niso zabranjeni samo pravočasno se imajo p-jstavno naznaniti policiji, skrbeti za primeren prostor kakor za red in mir. —, kakor se skrbi na Dunaju. kjer je ai)C« dela* * ratòj* ta t. maj. - ■• '—v- i ' r_
Popravek-V štev. II. Detkvsk. Ibta
so v poročilu za podporni fotxj napake, k eri Ml Dunaju Je izlet kramo izdelan alev- bi jmele bitj i|te _ ^ 5teTilko_ uko pride
nostni spi. 1. Maj 1800.
Ta sips priporočamo vat» sod rogo m da si ga omfslija. 8krbqo in anelito delo tega spisa je gotovo v čast itdijtUlJsm; Kfc. teri sn : Dr. ▼. Adler, A. Hsttaann la R. Pokurni, uredovan od R Ilinser-ji'.
Vsakemu delavcu naj bode ta slavnostni spi« atalni spomin boja sa oiemurni delavni čas ia »piotai volilne pravice. Ceoa je 15 kr. a poitnino 17 kr. Naroči aa pri: A. lleiman (Volkipresse) Dunaj, VII Kaiser-strasse Nr. 117, ili pri L. Bretschneider tArbeiter Zeitung) Dunaj VI, Oumpendorfer-strasse Nr. 60.
Delavci praznujte prvega maja dan.
ker to je edino naše «redi: t o v Tr.tu cin ;
litikaftcnin ds teriaino /holtKHiiju.
Ti.-k:irii>i l'iil. ij> li-i
v računu velikansk raaioček : namesto tOkr.
bi bilo IO gld. In ntunèeto 50 kr. '- 0 gld.
Za pođporoifet* ji dòti o:
Zaver. namesto sv.očetu v Rimu. Delavskemu lt-tu v pnrtp irn iu. Delav. i vsdi dežela z druži aio sešito Piililltigr DiHtJ IH. Nabrano od podzemskih delavcev za l»eUv list. Ko-senthal H.">t Celje in Sarhsenfehl nabrano od Kr. \V e nk. pl , Nabrano v Arsenalu Lloyd od g. Siiideršič-a 6 gld :<u kr. za podporo lista Za želeti bi bilo ila tildi drugi slnv delavci tako ravnajo naj si v Arsenalu alt drugei. ker potem bi bilo mogoče delav. listu vsem zadostovati.
Prihodnja številka izide dne 13. maja.
.	n : : .11. k l.jitdent /ailmk
prednje, deluje »e povsod z energijo na to toda napravljena »e ni. —
Angleški, nemški, francoski in austrij-•ki poslanci so »i bili edini da je tnejna-rodna izpeljavi, sklepa za splošni štr:ijk ne mogoča
Tako so se pustili tudi belgiškt poslanci prepričati in jednoglasno so se vaprejeli sklepi iz katerih hočemo tukaj glavne stavke izuzeti : prvič se je volil odbor, kateri iuia nalogo napraviti načrt za mtjuaroiÌHO združenje podzemskih delavcev, ta načrt se ima poslati rasnim narodom v prevdarjenje.
Drugič je izre!:el kongres mnenje da ako zna biti sp'.osni štrajk podzemskih delavcev na angleškem, francoskem, nemškem austro-ogerskem in belgiji potreben t dosego osem-urnega delavnega časa-
Vabi kongres, predno bi se poprijelo za to skrajno sredstvo, vlade in postavodajne skspsčine teh detel, da bi se zediniie in sklenile mejoarodno pogodbo, da bi se napravila posebna postava katera bi se na podzemske delavce razširila.
Ta pogodba katera naj bi bda enaka določbam o poèti, brzojavu in brodovji, ter bi imela ramen da se postavno upelje osem-urni delavni čas v vseh naj si bo privatnih ali državnih jamah -
Tretjič je sklenil kongres da je. t ozirtt aa mejoarodno solidarnost knapov njihna dolžnost, po zahtevanju belgijskih poslancev, da bi t belgiji prišlo do splošnega štrajka, ja podpirajo podzemski delavci vsih zjedi-njenih dežel z vsemi močmi podzm. delavce ▼ Belgiji. Ti sklepi so gotovo le za pozdraviti.
Seveda meščansko časnikarstvo (Beur-goisipresse) je slikalo prej knape kut divjake, potem pa jih je zopet zasmehovalo kot strahopetneže zato morebiti ker niso sklepali brezumnih »kiepov temveč so dobro prev danti kaj bodo storili da jim ne škoduje.
kapitalistom bi bilo morebiti IjubSi ko bi knapi kakoino neumnost naredili da bi jih povodom temn ložje ugonobili, toda delavci so že spoinali da jim je treba združenja in ct ljazavednega postopanja ako hočejo kaj doseči.
Mejnarodnemu združenju podzemskih delavcev pa kličemo krepki : .Naprej» !
K duševnem izobraževanju žensk.
Poslov. R. D —k.
V sedajnem času opazuje se velik preobrat med svotom. Prizadevanje za jasnost in luč je vedno očitnejše in prodira zatiraj dalje v ljudstvo, katero je dosedaj v duševni te-moti tičalo, in zahteva tudi svoj del na kulturne ir. znanstvene uspehe. In kako krasni ao ti v istini velikanski vspehi! To kar bi se bilo v prejšnih čssih le v pravljicah pripovedovati zamoglo je danes resnica postala. Moči narave si je človek podvrgel : on je par (Dampf)	težko obložene vozove
DELAVSKI LIST .ZORA'
upregel a katerimi,, ga cele dežele predirjati
sili. Koliko krasnih izdelkov napredka bi se da|o navesti ! Toda so li pa tudi vsi ti izdelki in uspehi vsem v korist ? Je li vednost vseh lastnina ? Ne mi vemo, da to vse ni lastnina vseh ljudij ampak je le monopol enega razreda. Toda obrnimo se od tega, in pustimo razrede in stanove na strani in obr-nimo se h spolu, kateri je tega članka predaiet, kajti tudi lukaj vidimo v oziru glede duševne izobrazbe znaten razloček. Že od temnega srednjega veka vidimo, da se pred vsem ženski spol v pogledu na duševno izobrazbo zanemarja. in da se mu hoče znanost pridržati.
V	etaretn veku bilo je to deloma drugače.
V	starem veku uživale so ženske dostikrat velike prednosti. Žena bila je cenjena in spoštovana, in večjega liudcdeljatva ni bilo kakor od žene storjenega. Ne redko najdemo jo kot svetoralko v važnih zadevah pri starodavnih ljudstvih važno ulogo igrati. Se Ie v srednjem veku vidimo ženo kot ponižano in pri vseh njenih pravicah prikrajšano ter ravno tako v duševnej izobrazbi do današnjega dneva zaoatalo.
Od arednjega veka pa do našega toliko hvalisanega novega časa se je ženskam z nekim strahom vsa zns.nstvena omika odtegovala. Strašili se celo niso povdarjati, da žena uže od narave ni s takimi duševnimi zmožnostmi obdarovana kakor je mož. Če se govori dandanes od boljše ženske duševno izobražene ; tedaj vidi kak filister s strahom v tem konec vsega ženskega, in če se zahteva jednakost žene z moiem^ tedaj že pa imsmo vso filistersko sovraštvo na vratu kateri razkačen upije, da bi ženska s tem svoje družbinske dolžnosti zanemarjala ako bT mnopovedična bila. Res je da se dandanes mnogo takih izgaja sli gospod tilis'cr bi naj s svojim mnenjem h onemu rarv ji. šel kjer se še dobre navade meniji i ajti in kjer je odgoja .odlična* gliinzende) in kjer ae gospodična hči za tako Imenovano „svetevno damo* odgoja. Kakor je tam navzlic vsemu lesku in krasoti nravnost (Morali gnjila in vzgoja malo vredna tako tudi to kar »e za hčere znanstvena omika in odgoja imenuje ni nič dru-zega kakor navidezna olikauoat, in netrajna zaostalost ter prizadevanje svojej nečimerno-sti zadostiti. Ponoana na zunajne prednoati meni nežna svetovna dsms vse znati in razvajeni ženski učenjak (Blaustrumpfì je gotov. Ni taka vzgoja katero mi za ženske zahtevamo ampak mi in vsak pameten človek bode tako odgojo le zevergel. Ravno tako absurdno je ako se s toliko imenovanem izrekom: „Dolgi lasje kratka pamet* meni emancipiranem prizadevanju žensk katero zadati, kajti dokazi so kateri proti temu izreku govoré. Mi nahajamo med ženskim spolom mnogo visokoomikanih žen katere so v vseh literarnih strokih s možmi vred delavne Resnica je, da je ženska v telesni moči mnogo za možkim ali duševne zmožnosti so ženski ravno tako lastne kot možkem.
Samo na odgojo — na ta važni faktor — se pri ženskem spolu navadno veliko
manj gleda kakor pa pri možkem. Celo pri delavcih kjer je odgoja že tako pomanjkljiva se nato še veliko raanj gleda če je otrok d,eklica. „Saj je le deklica !* se »tariši navadno izgovarjajo.
Toda ravno z.a dekMco je znanstvena odgoja nujno potrebna, kajti če kdaj mati postane, je ona prva katera da otroku prvo potrebno omiko, in zatoraj je tudi potreba da je sama omikan». Žena mor» rayjio_taku omikana biti ko mož ~To~Wcnin kdaj ni-čelo : .TJJnatfS—dolžnosti ednake Jiravice* ma dòtiBostTirna tudi pra-ima dandanes v mnogem
vresničiti. KtT vice, in dolžnosti
oziru žena večje ko mož.
Opazuj mo delavčevo ženo kako je dostikrat prisiljena dan na dan v zaduhlin tovarnah delati in s možem vred za to »t-romašuo življenje skerbeti, in zvečer ko v svoje uboge stanovanje atopi, mora še po vrhu tega svoja domača dela opraviti, ali pa vzemimo da dobi žena v soboto 3 gld. in njej pripade naloga s tem siromašnim zneskom njeno kubinjo za celi teden s potrebnim preskerbeti. To ni nikakov lahek računski eksempel in tako nalogo rešiti je večje delo kakor marsikatero drugo naših državnih modrijanov, kateri bi s svojimi narobe zdravili socijalno uboštvo radi odstranili. Žena je v
vsakem "li^jl "d goapndarstvenega nasilja boli potlačena kakor je mož, in konečno je tudi potrebno, Ja pride h spoznanju sviye odvisnosti in da kot bojna sodruga v naše vrste »topi združ no se z nuinTza boljšo prihodnost bojevat. Žatoraj je dolžnost vsakega sodruga naše stranke svojej ženi ali hčeri pot» in sredstva kazati po katerih »e k pravemu človeštvu dospe, kajti » tem bode naše gibanje mnogo pridobilo. Kajti tam kjer ne le nam-i mož &mpak tudi r njim »družena žena za edeu cilj delujeta bode tisti cilj toliko prej dosežen. Kogar vezi težijo ta naj se po-tavi v boj. Naj bi žensko gibanje raslo, naj bi ženske videti in~"špoznavali se^
učile tedaj bi tudi mi naš cilj prej dosegli, kateri Ti bil v tem dosežen da bi vsi ljudje
posla in spola
ez_ratloČka v človeka vredno življenje uživali proato rev-ščini in skrbij.
O društvih in shodih.
Ljudmi «hod « Hotel Earapa
Potem so govorili gg. Klemenčič, Kan-dolini. Hvastja in Krečič, g. Zaditik je predložil k II. točki sledečo resolucijo :
ljudski shod na dan t. marca 1*91. popoldne ob S. url, v dvorani sHotel Eu-rvpa» v Trstu, pripozna 'program social-demokratične delavske stranke vspesen /a interese delavskega ljudstva, protestira zoper današnji volilni sistem, kateri je v nasprotju z svobodo in napredkom, ter izreka da tudi slovensko delavstvo ne bode prej mirovat-in vse postavne pote izrabili» da dosefe splošno ili enako Vidiluo pravico za v>e z.istope. Ta resolucija se je z tianduJenjein m ifiliinglaMio sprejela
DELAVSKI LIST .ZORA*
lji, brei razločka naroda ali dežele. Ta dan
je 1. maj. Akoravno je še mulo razjasnenja o tem prazniku prišlo mej slovenske delavce, vender upamo, da delavstvo na Slovenskem ne bode popolnoma brezbrižno ostalo pri tako vaine j stvari.
In zakaj je to važna stvar? Zato, ker na ta dan praznujejo vsi zavedni delavci, da stem resno pokažejo, da so današne razmere v človeškej družbi za dalje neznosne ter da se morajo razmere, v oziru na delavni čas in pravice za delavstvo, ravno tako predru-sračiti, kakor so se predrugačile razmere v splošnem življenju: 1. maj je takorekoč začetek nove dobe v razvoju človeštva.
Kakor je razvoj sredstev izdelovanja in primoékov za človeiko življenje, namreč mehanizma, parnih strojev, železnic i. t. d. prišel do višine, katero človek komaj zapo-
pade, tako se je tudi 'Ì1IIÙH|3hHÓÌ' Ji.ll*'1 lahko se reče strasno nazdravi odnašaj. N» | sprotstvo mej kapitalom jjdelom je priki-| pelo " dò'*f"èrfiunca, kapitalizetjt
i večjide! do skrajne meje v izrab^tiPjtt, jpej^ ^ali postavila 1.
Ì tem ko" fe (Tefavstvo*tne^je v^zmoir praznik kateri
noeti za defo, kér pri.jja^il^ plačah (kakor j nemee pt-svi flungeralohne) nemore privoščiti hrane da bi zamoglo uadótbestiti moč katero porabi, (ri delu, in tak« J^j^fdjjpo in I phviično propada, ter bo popolnoma propadYo ako v njegovem socialnem poloiija^n« nastopi ngodno predrugačonje. — V teoretičnem nrzrtSjtl socialnega življenja se je zato-raj že skoraj napravil prehod, kateri se izraža v terjatvi za osemurni normalni delavni - dan.
Splošno terjanje skrajšanja delavnega časa. s katerim je tesno zvezano tudi žiTo zahtevanje bolj človakih pogojev za življenje in več duševnih prostosti, je evetuvnn zgo dovinske važnosti.
Da je to resnica je dokaz *ko pomislimo kako ugodne posledice bi imelo skrajšanje delavnega časa.
Ta splošna terjatev mejmt(odnega in ciljaiavednega delavstva je v socijalni zgodovini oni trenutek, v katerem se začne konec kapitalistične dobe da se zadobi prostega polja za razvoj moči, sledeče dobe socializma.
Naravna postava je da nemore vedno ena reč obstati, temveč da se spremeni ali mora drugej prostor napraviti, in tako je tndi s človeiko družbo, dandanes imamo kapitalistično družbo, in ta bo morala ludi drugej prostor narediti posebno pa že zato ker je zoper princip človečanstva.
To se pa seveda ne bode zgodilo čez aoč temveč korak za korakom se bode eno za drugim spremenilo. Zgodilo se pa tudi ne bo samo od sebe, temveč bode moral sleherni, kateri čuti da mora drugače biti, pomagati.
Prvi korak je postavno določeni osemurni dt.avni čas za vse delavce v vsih strokih in podjetih.
1'godne posledice te določbe za delavce naobširno razpravljali. Prvo je da bode^T^fctdelavski razred višjo samozaved-
nost okrepčano .f čutom da se je moralo pra-
ri hi rm it zBhtevanju na jiruttarnrni potu zadostiti.
Drugo je da bode delavstvo prišlo do viije izobraženosti, ker bo imelo več časa za pouk.
Tretje pa je da se bode zmanjšalo število brezposelnih, vsled tega se bode tudi plača zvišala, ker jih ne bode toliko kakor daneB kateri bi delali za vsako ceno. samo da si lakoto malo utolaže.
Vsakemu mora toraj jasna biti potreba skrajšanja delavnega časa.
Osemurni delavni čas tudi ne bo prišel ako ne bodemo tsì z vso močjo za to vstopili.
Naša moč pa obstoji v tem ako vsi, ntmreč delavci v vsih deželah, naenkrat eden in isti dan povzdignemo naš glas in povemo kaj nam najbolj potrebno. Zato je mejna-rodna socijalna demokratija prva sprožila velikansko misel napraviti dostojno demonstracije za osemurni delavni dan. ter je izrekla maj za mejnarodni delavski naj bode ob enem svet pretresajoči klic za pravico brez posclnih ter trpinčeno in lačno človeštvo.
Nikakor pi se ni mislilo da bi se imelo to veršiti na nepostavni poti ali s silo.
Sklep na mejnarodnem socialističnem shodu (kongresi v Parizu od 14. do 21. Julija 1889 je zelo priproBt, isti določi: 1. mai naj se kolikor dopuìfnjo rntmrrr za delavski praznik drži in praznuje, ter da je prazno-venje 1. maja demonstracija za osemurni delavni čas, v toliko da se opominja postavo-dajni razred ter da mora spoznati na tem, ko se mejnarodno delavstvo zjedinjeno v ve-likej množici udeleži tega praznovanja, da ni nič druzepa nego iz miljonov sere prihajoča želja za nsrin urni fidami cas.
Torej kolikor dopuščajo razmere, mi vemo da smo v Acntriji. ravnati se moramo po tukajšnih razmerah.
Po tukajšnih postavah se nam ne dopuščajo demonstracije, to je s zastavami in godbo iti po ulicah ali sploh v množici okoli hoditi se nam ne dovoli.
Praznovanje tega dne, namreč da bi na prvega msjnika dan ne delali, tega se nam nemore zabraniti, ravno tako kakor mi ne moremo nobenega siliti da naj praznuje. Kjer so zavedni delavci bode počivalo delo, katero ni neobhodno pot.-ebno, kajti mi nismo tnko brezpametni da bi hoteli da se vstavi vsako opravilo.
('parno da bodejo tudi slovenski delavci ravnali po sklepu skupnega austrijskega delavstva, ker v austriji imamo še posebno važni povod praznovati prvi majnik, ker stem je tudi pokazati da terjamo splošno in enako volilno pravico. **-
Opominjamo še vse na to da kjer se bode praznovalo de se to zgodi mirno in dostojno, povsod naj se pasi da se ne pride t postavami v nasprotje, povsod naj delavci svojim gospodarjem ali podjetnikom vanj par dni pred naznanijo da bodo praznovali, da se zadosti postavnim določbam. Ni pustite
se nikjer hujskati k nepremišljenim činom ker vsaka nedostojnoj! stvari škoduje, ne pustite Be pa tudi nikjer strašiti.
Kjer je mogoče naj se skličejo na dan 1. majnika shodi kateri se pristojno naznanijo policiji, pri katerih se potem razjasnijo naše terjatve.
Opozarjati pa moramo pri te priložnosti oblastnije na to da naj delavcem nikjer ne zavirajo postavnega postopanja, ter naj se vzdržavanje redu prepusti delavcem samim.
Mislimo da je zadostno dokazano da zavednemu delavstvu ni za prekucijo za nemir ali zločine temveč le zato da izrabi btojo pravico da izrazi svoje minenje, pred zavednim delavstvom se ni treba nikomur bati, kakor so ono nima bati pred nikomur:
Živijo 1. majnik! Živijo osemurni de^ lavni čas ! Živijo splošna volilna privica.
Mejnarodni shod
(kongres) podzemaljskih delalcev v Parizu.
Velikansk je utis katerega je napravil ta kongres. To je zopet nov in živ dokaz kako neprestano napreduje združenje proletarijata*. Razvoj kaže vstrajnost in logiko, kar prese-neči vedno zopet tudi najbolj naudu$ene boritele proletaričnega gibanja. Važni korak se je storil stem kongresom v Parizu kateri je zastopnike od devetsto tisoč podzemeljskih delavcev združil. (Z Avstro ogersko je zastopal 1 poslane 100.000 delavcev).
Glavne točke razpravljanja na kongresu je bil boj za osemurni dan in mejnarodno združenje.
To 80 uprašanja za katera ae giblje vse delavstvo in katera bodejo po vsih znamenjih najprej od podzemeljskih delavcev rešena.
Skoraj je bila neka bojazen ali skrb umeatno zaradi sklepov tega kongresa, katera bi znala pretirana biti.
V Belgiji se je v zadnjem času veliko govorilo o splošnem štrajku (Generalstreick)
Pričakovati je bilo torej da belgiiki poslane: nameravajo kongresu predlagati da se izpelje splošni štrajk. Na nemškem bi bil za sedaj tak štrajk za knape pogubonosen, podjetniki bi bili seveda to radi vidili, ker bi bili tako lahko zadušili energično gibanje podzm. delalcev.
Socijalni demokrati na nemškem ao tudi svarili knape zaradi tega in sta sdrg. Auer in Singer nalašč potovala okoli premokogo-kopov da sta pojasnila slabi položaj v trgovini za premog.
Tode skrb je bile odveč, poslanci na kongresu ao dobro spoznali da je treba k mejnarodnemu štrajku mejnarodnega zdru-ženja, da »e pa zamore tnrjnarodtio idn,!,. nit le na podlagi iitrirnrpa narmintgu -■h'"-iiHi.1 vzdigniti. Narodno združenje pa tiči v največ krajih še v primitivnem začetku, posebno kar >e tiče auatrije. Sicer hitro na-
•) Proletarijat, al, nemani.,, Utorom ,„ „,,, TKI tisti kateri nimajo Jru/opi posestva nei;,, rok, lo je tlrluvtto m.»
za fcttmc KìcTMSavg- d , ga Ijudstra.
Vrsdtiitv» U l|ii»liit. js vin .Vnalln V in
bhij» mi pni h tretji pitik mawcs. V«1J« u «lo trto 1 jM. ..r za pol ino wi hr., u f.tn late S» ki. — Paaaaez» «avfljts 4 ki.
ljudstvo in ona tu) Ml* gams, <
Leta 1880.
t h (I M fr'O&V
Ipd (Muél'ri
hO« j* ** ddevsko gibanje jako znamenito ia hočemo se te dòbe, t istini dobro izrabljane d4b* danes na kratko spominjati in ae ozreti
P° «Vfr	. . .. . ., .
Znano nam je, da »o n.-ui nemški eodrugl
T taj dftbi siiajna zmagali pri volitvah V it-lami zbor * ter atem dinom Binmarka ia Pattkamerja neumorno osmešili, pa n« le |o še celo nezmožne storili, da sedaj le edino premišljujeta t .zasluženem' (?I) pokoj« kedaj se tudi njima enkrat odpre žrolo zemlje in ju po/ama, kakor je uže marsikaterega . tirane. Šla j? minolo leto tudi zloglasna, krivična, človeške pravice tep tajoča ia ranogo žrtev zahtevajoča izjemna postava o kraj, kjer muh nt; pustila je sledi, ali kakšna? Krepln. cvetočo, edin» iti nikogar se boj<čo aocijuluo demokratično stranko, katera a velikanskimi koraki hiti naprej. 3 " to stranka
iiričeli so rn'uaati uže izvrstni politiki ia celo edfeijemo !
—■ •----- - •—-
""-1-----aa
tei
vzdr-
^ttraajr
do- ia premogokopih, kjer so si podzemefj-" wl4 § pomočjo štrajka skušali zbolji eh« »tanjoj dosegli so nekoliko, It urno raz bogato obloiene gibanje zahtevalo je žrtev in čevljev pod zemljo ; spiovilo j< ' doma izdelano orožje in tudi jih je omislil ter jih še o toda resnično I	,
noni je tudi organizacijskih zborovanj liže koncem leta in sicer : piillzenielj-skih delavcevk idelovalcev kovin in železa in alitida pekov. Vse tako započele kaže, da s« delavstvo zaveda naravnih pravi« i« rnsccnj« j« probujenj,e čustva. Ko/»k ja storco toda naprej A Organiznimo /e ! 3n naa nati sovražniki W ìajdsjs ttčpripravljone. temveč edine, stolu« in da vžr./ nanad lahko
k
retiti- •»-<
-^psawitje,
na duri. seveda se ic ediuo
tiha aspsimhu
Kc
išieio vse droga sredstva,' pr-ra in po naravi u;un daoa ne. Da, bojazen imajo prod itami, }ffir .nc morejo' ■ dragane misliti, kaku bi ut^geT^nt ofisWi, da bi m-mM l^atšcubtalp» rmoapanih
De.
ónuiìti se moramo tnđi v«icega shoda voditeljev socijal-demokratične stranke v Halle, kjer je bilo zbranih nad 400 možakov in to ne le delavskega stana. Kako izvrstno in preudarjeno se je tam razvijal program te -strank« in koliko u ovih časopisov, celo dnevnikov s« ustanovili kjer imajo eni na sto tisoč naročnikov. Vse to delovanje in postopanje pa dnje pogum radi (ielavecm po drugih deželah in radi tega bilo je minolo leto delavsko gibanje izvanredno živahno tudi po naii Siiji domovini Avstriji in pa nekoliko tudi t nati ožji uomovinL
Poglejmo le nazaj 1. naj, delavski praz Lik. praznoval »e je tudi pri naa v Ljohljani, postimo pa po večjih mestih kakor na Du-najt in krajih kjor industrija biva. Praznoval se je 1. maj pravimo, dasi je vsa na aa* preialo. češ t« dan hočemo sret s tira spra ■ iti, uli glediia je Umu pružanju blamaža! Vedeti morajo noši nasprotniki, da mi D« s'a lilo . .U io s bilo tndi nič pridobiti ne flft-meravamo ia tudi ne bodemo; mi ho'emii In ' denj' «idi le pametnim potom in oii po-
tura dani podlagi prišli do našega salel» nega cita, seveda ne dane*, tudi jutri na; tuiH «v. .. ..... ttajall v enem dnevu.
Klo^pTl»-
'oMbn* živahno
U itavka fodftn m| bdt a uitrajneg» U tapehtja Jek 'j
sttSšr**^**
Nàie stanje!
•MMMMbs
Sega clasilr. ali'.tì,» 1 a a/k e g a lista*. Kako tužait Lil je portai tagn Itsut hočemo Vam, dra„-i sodrugi ob l^atkerr povedati Podpisani uredoik tega Osta nameraval je izdajati list v Ljubljani, » deželna gosposka zsbranila je nameravano / podjetje z jalovim izgororbm, da urednik rj sjiosouen zu ta posel. Pročitali smo ve» tiskovni iskon enkrat, dvakrat in večkrat, pa nikjer ài najti besedice o «možnosti in zmožnortnem sjiričovalu. Vemo pa predobro, kaki ljydj» so podpisani bili in so še. pri dnevnikih/in celò pri dvakrat na dan izhajajočih, pa kaj hočcrao\: ena postava na velja za vse, s/mislijo. dasi, pa dolžnosti. V Trstu poarečilo/se nam je si^er ustanoviti list, toda reči j-u/ moramo, da se\ tudi tu nns ne objeme z roLhvu:inii ter nam\ u» dovoli nikdar druga izdaja, ako jo prva zaplenjena, dasi se to italuanskim, nemškim jn češkim listom dovoljuje, za nos pa je iupet i j e m a. Popnfeerali bodemo zioer ila vifj'ej ištanoi (v dnavnem zboru») zakaj dà m postara drugače rabi na Adriji, drugaSp zopet na Dnnuji,/Pragi, Brnu itd. »	\
S' tritiko rtfriHO/ist*MO intimorii naìh u/» dul*rj Badilate in soloriìt* zaiiaMi ir nam pa/ j» It m drajt nam tod> op, c/Ja nuj liti pt>/mogoUaiti podpirajo, tanj ot WitniA j r ril i litih in porodih nabirajo, agitujrjo pa, yi>-t.tibiak i» Ictiitnuih t naroči».; rti." tr;«Wjo ni)/ga por»odi, kirr M hodijo mtj IJuJstr krf kti "»'> C« l/mhlrn, postino za :ihoqo
! HI . . .na it., bi >o »kili lili potbuct lis M ( i.*., «i. i "in • 'l'i... i -lavn^kefni t Tf<*
Sto
naiega < namovana a «kemik lista panje n aspra dobro znano, stanja t tej T.jnbljani ia da te spada tao moremo t nsi'm postopanja naže konfiskacije ,nem Usta, mi pp
niki.tnr no / "o n rt
v*»
znr
M ne presi bi seveda navadni vati periodičnega /ista ska drfelnavlada,' kar stavno vprzvičand, ker komaj it izuijsfa državni jezikov n|vosob n
daleč nazaj Indi od
ki*
v» poln ako postavni
stopimo t Shgt Betti Ma
Pot za nanji je dotre zaz-kater» qbbenema Mn-posto-
tiskovini v/ aust/Sji nam je tadi karaklfriznje politično todo ftr spo doživeli t I skoraj dvomili postave; mi no. umom stap opasti teb krajih potrdilo 'izjavil v laškem «ra.l-raztimemo Isrk! t-T'JJ ■
kri r<:r Bn " n
z «n apro; veđeu varo-posUtv. Ka ta način ne ncugel jredo-kor sodi Ljubljan-nikakor ni povsem tem bi bil ara-. diLt zpi^žon hrednika. ' Tako
veuder h os ob neče' im ker Imami
imajo 1 nos zahteva . kar tudi na
oblasi
uio vet. ji j biti odvijL'ì vender posta-pe stopati.
itopamo na vsak način hoče-
mo, tore nasproti
da se boi Trn
tudi mi zahtevamo\ da se tiirr ipolnujejo postavne določbe Upamo tej zadavi baše sttnlo zbo j-ai di'ugih zadevah sta\ stopili z
zanpnoifjo v novo leto, akeravno sko delavstvo še navdano z starodr. sodki /današne okonomjčnc kakor raztne/e morajo tudT' n|i slovenskem prepnčauje da delavstvu ha more k boriti le za neodvisnost naroda, teuiVeč t peryi versti zn neodvisnost del«\-skt'r'ii ra. rodil in zoper izral.ljenje kapital;.zma,\ te ka I I ar bo delavsko ljudstvo osvobojcno\ se bt/de zumogla narodnost Jo lo popolno viditi.
Število naših pristale« bode g« /vočji, tako ludi tmrmtikov katerih uaraša polagoma o.l dne do d» jemo sc torej v<:m za podporo in nje, posebno pa koroškim iu št • -s:i:a ;„- \ drug< m za agita.-ijo.	\
' t - r V	v«