v ‘t*. v" : ŽV a g o v o fi ijiibi moji! to Vem, de fte she Veliko od bolesni kolere flifhali govoriti* Sej vfe sdaj od nje govori * gofpod in kmet, vifoki in niški, mladi in flark Pa kdo bi tudi ne go¬ voril , zhe flifhimo > de je she toliko tavshent ljudi umerlo od nje > in de bolesen zhe dalje blisheje prihaja. Kakor fe je bila po Oger- fkim rasfhirila, fo nafli ljubi Zefar hitro ša- žheli fkerbeti , tudi Krajnze in Korofhze te nefrezhe obvarovali; sato je na Hrovafhki granizi veliki foldatov* ki liobeniga zhloveka ne pufte' fkosi; kteri; kakor per kugi ^ ni dvajfet dni na kontumazii perdershan, sato d£ fe sa gotovo ve, de ne bo v’ nafto deshelo bolesni sanefil. Vfa obleka, kar je ima kdo na febi , in vfe blago fe ozhedi in ozhifti, de fe kdo od naf od kaj taziga bolesni ne nalese. To je pazh vfe lepo, ljubi moji, in do- brimu Zefarju moremo prav hvalesbni biti, de tako lepo fkerbe' sa naf. Tode, ljubi moji, to vfak kriftjan ve', de je savoljo tega vender le vfe per Bogu, per njegovi fveti volji, per njegovi nefkonzhni mo- drofti in per njegovi neisrezheni milofti, de fino nefrezhe obvarovani. — Zhlovek ne ve' tega, kar fhe le pride, to je fkrito pred njim, in tako tudi ne ve, zbe ni volja boshja, de morebiti vender od te ali te ftrani bolesen ko¬ lera tudi v’ nafbo deshelo pride. Sato more pravi krifljan na vfe biti per- pravljen, in jes vaf profim, ljubi moji, pred vfern drugim, v' Boga saupajte! kolikor bli- sheji je nadloga , toliko bolj saupajte v'Bo¬ ga l Vfe kar fe sgodi , je njegova volja, in je zhloveku v’ frezho. Saupanje v’tvojiga Bo¬ ga , ti bo ferzhnofl: dajalo, ljubi moj perjatel, kadar nadloga zhes-te pride, in te bo refhiloi De pa tudi pokashete, de v’ Boga saupa- te, morete tudi tako delati, kakor pameten zblovek dela, ne kakor neumna sbivina. — V’tem fe raslozbi zhlovek odshivine, de pre- vdari, kaj bi mu vtegnilo pomagati ali fhkod- vati, in de to (lori, kar mu kaj pomaga, in pufti, kar mu fhkoduje. Vera vam sapoveduje sa fvojo frezho fker- beti. Bodite tedaj pokorni sapovedim Kriftu- fovim, vbogajte, kar vam duhovna in deshel- fka gofpofka fvetuje, vbogajte tifle, ki vam dobro vofhijo. Eden tazih, ki vam dobro vofhijo, fim tudi jeft. Miflil fim, fej bi bilo vender tudi dobro tudi kmetam kaj fvetovati, kako naj fe bolesni kolere varujejo , in kaj naj flor^, kadar pride. To fim-vfe fpifal, in vam, ljubi moji, is prijasniga ferza pcrnefem. Vfe, kar vam povem, je fkufheno v’tiftih deshelah, ti jih. je Gofpod Bog f’ to bolesnijo she obifkal. — Upam de bote radi brali te bukvize , in zhe vam bodo kaj pomagale, fim plazhan sa-nje, ker drusiga plazhila ne sbelim, Le to vaf fhe profim, preden bukvize sazhnem, saupajte v' Boga. PERVI DEL* Od tega , kar morejh Jturiti, de kolere ne bofh. dobil. VpraJ/tanje. Kaj pa je kolera? Odgovor. Kolera je grosovitna kolesen, ki fe je zklovek od zhloveka nale'se, ali pa jo tudi dobi zbe fe tazih rezki dotikuje, ktere fo okuskene. — Kdor kolero doki. more ftrafkne kole. zkine preterpeti, in velikrat ske v’dvek urak, po navadi pa v’ 6, 7, ali 1 2 urak uinerje. To je nar kujfki kuga. Po navadi zklovek ne zkuti dolgo zkafa pred., kadar to kolesen doki, velikokrat fke nizk ne zhuti, tako dolgo, de jo ske ima. Vezki del zklovek malo zkafa pred, pre¬ den kolesen doki, na enkrat oflabi, po glavi fe mu sazhne verteti, v’ fanzek ga tifhi in glava mu tako teskka perhaja, kakor de ki kil safpan. Ozki kidroft sguke', in vfe drugazki gleda, kakor fzer. Okras inu vpade in je kled. Sdaj mu sazkne po ufkelik fkuineti, in kudo flifki, mras po glavi ga fprekaja, lafje sazkno po kunzu ftopati, in kakor fapa mu gre po 8 želim herbtu. Tesbave ga fprebajajo, de fam ne ve, kako mu je. Malo, ali pa tudi zlo nizh ne fpi. Po tem sazbne bolnik kmalo globoko sdi- bovati, v’ perfih mu je vse pretefno , ferze ga boli, in trepezbe , in mu bozhe vtouiti. Sra- ven tega ga vije in vfe trepezbe po njem, sdaj ga se'be, sdaj mu je vrozhe, mersel pot mu po zbelu ftoji, in po želim obrasu. — Tako mu je budo, de mu vfe shive dni ni bilo tako. Na enkrat mu sazhne po trebuhu ropotati in ga klati j shelodez fe napne, in ga sazhne gnati, pa le hujfhi in bujfbi gre od njega. Kar gre' od njega, je kakor voda, in ga pezbe kakor sberjaviza. Pa ga tudi sazhne daviti, in sazbne vodo in shlemo (fhlajme) koslati. To¬ liko pride od fpod in od sgor od njega, de fe ne ve, od kod more vfe to priti; sraven tega smiram bolj flabi, smiram tesbeje fope, ftoka in sdihuje, de fe Bogu fmili, ker ne more fape dobiti, in bi fe fkorej sadufkil. Potem ga sazhne pezhi v' perfih in v’ tre¬ buhu , in ga ftrafhno boli, pa more le nepre- nehama od fpod in od sgor is febe metati. Huda sheja ga pezhe, in smiraj bi pil, pa le smiraj merslo, (pa mu ne finete nizh mcrsliga dati, ampak le gorke is rosb kuhane vode, 9 kolikor je bozbe), jesik je vrozb in vef raspo- kan , ozhi rudezbe, kakor de bi mu bil kakiga prabu vanje natrefil, obras vpade in fe fpre- meni, v’ omedlevzo pada pogofto; roke in noge fo mersle, in terga mu ftrafhno po njih j sbnabli in nobtovi fo plavi, kosba je bleda in vfa gerbafta, pofebno po perftib. Po vfib udib ga sazbne lomiti, pa ga tako prime kerzb po želim sbivotu, de bi miflil, de je sbe mertev. Nizh vezb ne more govoriti, le floka fbe prav neufmiljeno. Shivot mu oterpne, fapa mu po- gofto in smiraj bolj dolgo saftaja, obras fe mu po flrani savije — in mertev je. —- Mertvafbki bleki fe fpurte merlizhu po obrasu in po ze'lim truplu. Taka je bolesen po navadi, velikokrat pa je fbe veliko bujfhij velikokrat pridejo kar omedlevze, kerzb, in fmert je veliko bitreji, zbe fe ne pomaga. Vprafhanje. Ali more v fak dobiti kolero, ali fe je je mogozhe obvarovati? Odgovor . Mogozbe je fe je obvarovati, de fe fbe ne dobi, kdor fe pa ne varuje, jo gotovo dobi. Vprafhanje. Kako fe pa more obvaro¬ vati kolere ? 1U Odgovor. Zhe fe vfe to flori, kar jo sa- dershi, in vfe to pufli in ne fturi, kar jo per- pelje, in zhe fe zhlovek nobene rezhi ne do¬ takne , kar je od te flrafhne bolesni morebiti she okusheniga. Vprafkanje. Pa nam povejte: kako fe mo¬ remo sadersbati? kaj nam je fturiti sjutraj, opoldne, per delu, per jedi, pijazbi, in po nozbi ? Kako fe moremo oblazhiti in kako mo¬ remo per hifhi ravnati, de kolere ne dobimo ? Povejte nam nar pred, kaj sjutraj flurimo? Odgovor. Kakor hitro is poftlje vflanete, fe obležite, in ne odprite ne okna ne vrat, in tudi le ene ftopinje zbes prag ne fiurite, dokler nifte oblezheni, ker od premrasenja ho- lesen na enkrat dobite. Ne bodite toraj sju¬ traj flezbeni ali boli ven, de bi fvojo potrebo opravili, ampak dobro fe obležite. Zbe pa savolj fmradu ali foparize eno ali dva okna od¬ prete, dokler fhe nifie oblezheni, pojdite dc- lezh prezh od oken. Vpraf kanje. Ali fmemo kofiti, in kdaj? Odgovor. Vfak dan morete kofiti, zhe tudi le kaj maliga dobite sa kofilo. Pa morete kmalo ali pa prezej kofiti, de fle le oblezheni, ia ne finetc nikoli f’ tcfh sbclodzam is bifbo 11 hoditi. Zhe imate kat poshirk shganja, je do¬ bro de ga poshrete, preden grefte is hifhe, Vprafkanje. Kaj fmemo kofiti? Odgovor . En poshirk ali dva shganja , po-? febno Lrinovza, pa malo dobro sapezheniga kruha je nar bolj sdravo kofilo, pofebno zhe miflite med ljudi iti. — Shganze s’ gorkim mle¬ karn fmete tudi kofiti, tudi kuhan krompir, pa glejte de ne bo fhe nesrel ali pa fpriden in gnjil. Pa vender tudi sdravig2 krompirja ne fmete prevezh jedi, in dobro je de ga vfelej folite. Mozhnika (foka, podmeta) ali kafhe fme'te jefti kolikor liozhete. Vfelej pa morete ali kaj mozhniga ali pa kaj gorkiga kofiti. Prav dobro je, zhe pifkerz kamilzhnjga, melifniga ali metniga te fpijete, tega fi vfak fhe tako rdvcn kmet napravi. Te fe pa tako le naredi: Vsemite toliko kamiliz, melife ali pa mete, kolikor fe je f’ petimi perftmi prime. Denite to v’ majhin pi¬ fkerz poln vode, in naj kake dvakrat per ognju savre. Potem poftavite malo od ognja, de fe poftoji. Potlej pa gorko vodo v’ drug pifker- zhek odlite in jo pite. Temu fe pravi te. Sku¬ hane kamilize, melifo ali meto morete odvro^ zhi, in drug dan novo vseli. 12 Kifliga selja pa, vohrovta in druge *e-P € lenjave ne fmete kdfiti, tudi ne kifliga mleka m in fadja, kar nekteri radi dure'. de Varujte de otrozi ne bodo fadja in pa na tefh sbelodez jedli. z ^ Vprafhanje. Kaj morem per otrozih in poflih fbe fkerbeti? Odgovor. Pufti otroke, zbe fo fbe majhni ^ malo dalj \ poftelji, to jim je dobro. Zhe pa vflancjo, jih hitro obleži, in jih ne pufti v’ fa- mi frajzhizi ali bofeh is hifhe, ali pa pred ve- r£ sho fkakati; Bogu bofh odgovor dajal sa otro¬ ke. — Na pofle glej, kakor fam na-fe, ne pufti ki jim de bi na pol nagi in bofi is hifhe hodili; te saka j zhe ti pofel sboli, fe žela hifha bolesni v navsame. z ] Vprafhanje. Povejte mi dalej, kako ho- fr zhem F hifho ravnati? v Odgovor. Kadar fte she vfi oblezheni, in g je she dan, vfak dan okna in duri hifhne od- n prite, de sdrava fapa vanjo pride; to morete t tudi v’ nar hujfhi simi vfak dan vezhkrat flu- k riti ; kadar je pa sunaj gorko, kakor po letu, k imajte okna in vrata smiraj odperte. J Veshne vrata pa , fprednje in sadnje,kadar 1 je bolesen she v’ desheli, morete smiraj sa- 1 13 e-perte in sapahnjcne imeti, de kak ptujz, kije t a morebiu she kolesen dobil, v’hifho ne pri¬ de. ia Dobro bi bilo, ko bi tudi na fekret klju- zhavnizo napravil, in kljuzk sa-fe in sa druge l n domazhe v’ hifki imel fpravljeniga. Pred fhterno prav dobriga pfa per- . kleni, n ia Vprajhanje. Ali imam v’ hifhi ali per hifhi fhe kaj gledati in fkerbeti, de fe kole- re obvarujemo ? Odgovor. O fhe !> De kolere ali ka¬ li ke druge nalesljive kuskne bolesni ne dobi- } te,' morefh per fvoji hifhi in per pohifht- i vu gledati in fkerbeti , de bo vfe lepo zhedno. Vfe more zhedno, zhifto , nizh ne * fme' vmasano biti. V’ hifhi, v’ veshi in pred vesho ne fmejo frneti, gnoj ali kaka druga t gnjiloba leshati, Vfe kar prehudo difhi, fe • more is hifhe in is kamre, kjer fpifh, fpravi- ti; pofebno ne fme biti v’hifhi ne fadje, ne kaka kiflina, ne kaj drusiga taziga ; pa tudi ne kakfhna obleka , ktera je slo potna in od pota ptemozkena. Tudi fe ne fme mokro perilo v hifhi ob e f ha ti}, ali kokufhi in druga perut¬ nina terpeti. 14 Gnoj in blato fpred hifhe in s’ dvorifha pofpravij sakaj gnjiloba in budi duh od lush, ki fo pogofto pred hifho ali sa hifho, je fbkod- Ijivo, Lushe in gnojnizo morete zhifto istre- biti in pofufbiti , in gnoj dalezh od hifhe na kup slosbiti, ne pa le do polovize iskidati, sakaj gnojnize ki nifo prav polne fo fhe bolj nesdrave kakor tifte $ ki fo prav polne. Sadnjizh, nikar ne posabite , po simi /ti* fhe nikar prehudo ne sakurite. Vprajhanje. Kakfhna more biti nafba obleka? Odgovor. Vafha obleka ne fme pregorka biti, vender more sbivot vef sakrit bitij na to morete farni per febi, in per fvojih otro- zih, pa tudi per zeli dersbini morete gledati na to. Nar bolj potrebno je pa, de imate trebuh in noge gorke. Kdor ima zhevlje in fhtumfe, ali fbkorne (fbtibale) naj jih srni- raj nofi, ali zhe jih ne more ylak dan nofiti, naj jih faj nofi kadar je mokro vreme , ali kadar mu ni kaj dobro. Ne le v’ nedeljo , . ampak vfak dan (e lepo in dobro obujte. Po simi denite kaj gorziga, shime , ali fukna, ali pa fena v’ zhevlje, de bodo noge fuhe' in gork& 15 Shivot imejte zheden j umite fi vezhkrat zel shivot, ne le obrasa in rok, s’vodo ali pa s’ gorkim jefiham , to je fhe bolji. Vezh- krat perilo preoblezite in rjuhe fpremenite. Nobeden ne verjame kako to , zbe je shivot umit in zheden, bolesni varuje, in kako nezhed- noft in umasanje flori, de kdo hitreje bolesen dobi. Sdaj pa poflufhajte, kaj vam povem! Neufmiljena bolesen ki le ji kolera pravi, je po Rufovfkim flrafhno divjala. Od tam je v* blishnje Polfko kraljeflvo perfhla. Pa zhudno je to! Na Polfkim jih je proti drugim deshe- lam le malo sbolelo od kolere. Pa kaj fo fiu- rili Polzi, de bi fe kolere obvarovali? Shiro 1 - ke ufnjale ali pa fuknjene pafove fo fi nare¬ dili, is flanele ali is kakiga drusiga fukna, in fo te pafi pod obleko na golim trebuhu nofili. Naredite fi tedaj in nofite take pafi, ali zhe nimate tazih ufnjatih ali flanelaflih, nofite fvo- je navadne pafize (pinte) na golim shivotu. Kdo bi ne ftoril kaj tako lahkiga, de bi fe bolesni obvaroval, kakor fo fe drugi obvarovali. Vprapianje . Kako fe moremo per delti sadershati? kako pofebno per polfkim delu? kako per delu v 1 borfhtu ? 16 Odgovor. Ne bodite toshljivi, ampak pri¬ dno delajte, to vaf bo obranilo sdrave in ve- felej tudi po simi je fbkodljivo sa pezkjo bres dela fedeti. Pa vender fe per tcshkim delu ne prefilite, nikar fe prevezk ne vpehajte, in pervofhite fi tudi potreben odlog in pozbitik, Zhe nozbete bolesni dobiti, morete srniraj sdra- vi in nrozbni oftati. Nizb ne fmete fluriti, kar vaf flabi, ali pobije, ali dalj zbafa upeba. Te- dej ne fmete ne pre teshko, ne pre dolgo de¬ lati. Dokler fte per delu vrozbi, ne finete piti, sakaj zhe fe le nekoliko prehladite , bi utegnili kolero dobiti, kadar je sbe v’desbeli. Zhe na polji ali v’ borfhtu (gojsdu) de¬ late , fe ne vlesite nikoli na mokro travo na tla, ampak pojdite rajfhi pod pokrite kosovze, ali drugam pod ilreho, in na kake brune fe vfedite. Po nozhi nikoli pod farnim nebesam ne delajte. Tole pofebno sainirkajte : Zhe komu ismed vaf per delu na enkrat ni dobro v’ shivotu, zhe ga sazhne po nevedama glava bo¬ leti in fe mu verteti, zbe roke in noge sazhno mersle poftajati, in fe nozbejo od dela ogreti, naj kar na naglim delo pufti, zhe bi bilo fhe tako potrebno in filno, naj hitro dornu gre in 17 fe v’ pofleljo vleshe, in naj flori, tat Vafti bom sa to posneje povedal, Zhe gre prezej od dela prežh, fe v’ po- fieljo vleshe, in fturi, kar bom potlej pove¬ dal, ga kolera ne bo prijela, zbe pa fvojo- glavho pef deli otlane , in perVo uro ne fkerbi , bo gerda bolesen , ko bi s’ ozh- tai trenil, po njem , jo bo gotovo dobil, in bo fhe vaf okush.il, Zhe bi f’ kofham ha berbtu v } Vodo padel, ga hitro od febe Ver- šhefh , de fe losheje is vode pomagafh , kdo bo tedej tako neumen, de bi savoljo eniga dela Vezh v’ ftrafbhi koleri fvojo shivljenje SgubiK Vprajhatije. Sdaj fmo dobro flifhali na kaj moremo per delu gledati; povejte nam sdaj fhe ; kakfhna more opoldne nafha jiishi- na biti ? kaj fmemo jushinati, kaj ne, de ko- lere ne dobimo ? Odgovof. Prezej po delil, fhe Vil potni he fmete jefti, in fe tudi per jedi ne po tleh vlezhi, Rajsh, gris j jefhprenžhik , jefhprenj, ri~ zhet, kafho, dober krompir, kafhtrunovo, koslovo , (bravino), telezhje mefo , pelutnino in govedino, to vfe fmete bres fbkode jefti, 2 zhe le imate. Rizhct in krompir more biti prav mehko kuhan. Tudi fvinfko mefo fmete jefti, dokler fte fhe terdni in sdravi, pa ne veliko , in premaftno tudi ne ime biti. Kruh, sbganzi, mozhnik (fok, podmet) in vfe mozhnato je dobro, ni nesdravo , tode moka more is dobriga shita, ne is flabiga, fnetjaviga ali s’ luliko smefhaniga biti ftorjena. Jedi ne fmejo premaftne ( pretolfte ) biti. Selja pa in repe morete malo jefti, dokler je bo- lesen v’ desheli, pa tudi nikoli ne famiga, ampak f’ kako drugo bolj tezhno jedjo , po« ftavim s’ rnefam. Vfe, kar jefte, naj bo do-! bro ofoljeno , ne pljivko ( neflano ) ; tudi bo dobro , zhe malo kumne ( kimeljna ) janesha , zhebule ali popra ( fhtupe ) vmef denete. Ne fmete pa jefti, kadar je kolera v’ de¬ sheli , temuzh fe varovati pinjeniga mleka, nesreliga, seleniga fadja, ohrovta, kolorab , kumar in dinj ( melon ) kifliga mleka , in vfih rezhi, ktere fo kifle in vodene , in ktere she- lodez prehlade. Tudi sreliga fadja morete manj jefti , kakor fzer. Kjer vino rafte, ne fmejo veliko grojsdja jefti. Sploh pa morete samirkati: malo mefa, zhe ni ftaro ali fmerd- ljkvo, je, kadar kolera v’deshelo pride , veli- 19 ko bolj sdravo in boljfhi kakor mozhnate jedi, in pofebno boljfhi, kakor veliko povertnine in selenjave. Ne belite pa tudi f’ ftafim in skavtovim tnaflam , llarim oljarn ali ftarim putram. Sdaj vam morem fke nekaj povedali j ka^ dar zbaf pride, de shivino koljete, ne fmete frifhniga mefa dan na dan in nesmafno jefli, ali tako neumni biti, de bi fvoje majhine otroke f’ klobafami in s’mefam pitali, to jim gotovo fhkoduje. Hranite rajfhi mefo, dok¬ ler ga morete, de ga bote dalj imeli , iri šverftite in sdelite ga med druge jedi, jSamo kervave klobafe morete prezej, dokler fo no¬ ve , pojefti, in ne puiliti, de bi bile preflare, ker fe jih ftrup prime , zhe leshe' > in fhko- dujejo , zhe fo ftare. Ni dolgo tega j kar fo fhtirje od ftarik kervavih klobaf umerli. Tu¬ di merslih maflnih klobaf ne jejtei Ne jejte ne prevežh ■, he premalo, žhe itozhete koleri oditi, ampak ravno toliko, de bote fiti. Per Vezherji she pofebno ne fmete prevezh jeftu Sadnjizli saniirkajte dobro: prezej po jedi taoreta vfelej malo požhiti, in ne prezej de« 2 * 20 l^ti j ali pa morete le kaj lahkiga fturiti, pre» den kako teshko delo sazhnete $ sakaj prež po jedi teshko delati sheiodez obteshi in je sa vfaziga fhkodljivo. Vprafkanje. Kaj pa moremo piti? Odgovor. VTe to fmete piti, kar drugi¬ krat pijete, vodo, mleko, mofht is fadja, vol , vino in shganje , zhe le prevezh ne pije* te , in zhe pijazha ni preflaba. Pa vrozhi ne fmete piti. Varujte fe pa vender noviga vina , ki fe fhe ni fkifalo, tega fmete le malo piti. Od vode je ftudenez nar bolji* kakor fa* mi vefte ; zhe pa nimate ftndenza, in vodo is fhterne sajemate j morete is fhterne blato is- trebiti, zhe je she let’ in dan , kar je nifte trebili. Per tem je dobro , zhe fhterno is» trebite, de dva ali tri funte foli vanjo ver- shete. Prav sdravo in dobro sa kolero je pa glashek vina , pofebno per jedi. Ravno [tako sa m os h a , kteri terdo dela , nizh ni boljiga , kakor kak glashek zhiftiga, dobriga shganja > ali shganja na pol s'vodo smefhaniga. 21 Tode dobro samirkajte, ljubi moji! k a* dar je kolera v’ desheli, ni nizh bolj fhkod- Ijiviga, kakor pijanoft. Nizh hilrejfhi zhlove- ku bolesni ne pernefe, kakor pijanoft. Pijanez kolero gotovo dobi, zhe v’de- sbelo pride, in on le fhe smiraj pije ; to fe je povfod vidilo, kjer je bila fhe kolera. Pro- firn vaf toraj , zhe vam je shivljenje ljubo, in zhe nozhete flrafhnih bolezhin kolere ter- peti, varujte fe pijanofti, kadar bolcsen v’de- shelo pride, Vprafhanje , Ker fte nam povedali kako fe moremo zel dan sadershati, de sdravi oftanemo, povejte nam fhe, kaj moremo sve¬ zher in po nozhi gledati de fturimo? Odgovor. Kadar svezher od dela pride¬ te, in je she semlja in srak (ljuft) moker, fe nikar v’ travo ne vlesite, ker fe prehitro f-hladite , bres de bi miflili, Posno svezher in po nozhi nikar sunaj ne hodite , de kolere ne dobite ; kdor po no¬ zhi okoli hodi , kolero pofebno rad dobi. Svezher shelodza nikar ne preobloshite. Ni¬ koli in nikakor sunaj pod golim nehesam ne fpite. Zhe na fenu (pod ftreho ) fpifh , vfe 22 line sapri; in ne vlesi fe poveril, ampak ja-? mo fi naredi v' feno. Poftelje morete imeti zhcdne, naj ne bo¬ do umasane , in v’kamri, ali v’ hifhi naj vaf ne leski prevezh vkupej. Take rezhi, ktere hudo difhe, ne fmejo v 5 hifhi kili , kjer fpite. Tudi po nozhi ne fmete bofi, ali flezheni ven hoditi potrebo opravljat, ampak vfelej fe morete gorko okle- zhi. Kdor more, naj smiraj v’ frajzi leshi. Svezher ne fmete kuriti v’ hifho, kjer fpite, in nikar fe pretesbko ne odevajte, sa- kaj to vam fhkoduje , vaf flabi , in duri, de kolesen losheje dobite, zhe fe fpotite in pre¬ hladite. Po nozhi ne pufhajte nobeniga okna pdpertiga, Vprafhanje. Imamo fhe fzer kaj fturiti ali opuftiti, de flrafhne bolesni ne dobimo? Odgovor. £ She marfikaj vam imam pove¬ dati. Zhe hozhete, de kolere ne dobite, fe ne fmete bati, ne shaloftni biti, to nizh ne pomaga. — Kdor fe te bolesni slo boji, in pre- Vezh shaluje, jo veliko losheje dobi. Vefeli toraj bodite, in miflite de je gotove ne bote dobili, zhe bote varni in fkerbni. Saupajte v’Boga, to bo vafho dufho bolj potrofhtalo in poterdilo, kakor vfe drugo, in bo veliko bojezhnoft od vaf odvernilo, ktera bi vam vtegnila fhkodvati. Premiflite! Bog je pOmozh fhe pred nefrezbo poflul, ker vam je pamet dal, de fe morete obvarovati, in ker je pomozhke vltvaril, kteri vaf samorejo osdra- viti. Varovati fe morete tedaj, zhe pa ven- der po nefrezhi bolesen dobite, morete pre- zej pomozhke nuzali (rabiti), kteri fo sa to bo¬ lesen vftvarjeni, zhe hozhete biti milofli boshje vredni. Pi^egrefhno in ajdovfko bi bilo upati, de bo Bog savolj vafhe lenobe zhudesh buril, in de vaf bo bolesni obvaroval in osdravil, zhe pameti in pomozhkov, ktere nam je v’ fvoji modrofti sa bolesen dal, pridno in s’ sa* upanjam ne bote rabili (nuzali). Pa morete tudi fpofhteno in lepo shiveti, in fvoje pre¬ grehe sapuftiti, sakaj hudobnim pravizhni Bog ne bo pomagal, Pofebno fe varujte jese, ona tiar bolj fbkoduje. Kdor fe rad jesi, bolesen veliko hitreji dobi, kakor drugi. Profim vaf toraj, ne jesite fe, pa tudi drugim ljudem ne delajte jese in nejevolje. 24 Zbe fe pa kdo is vaf po nefrezhi prav ras/esi, naj na jeso prezej nikar nizh ne je , in nikar vina ali kaj drusiga taziga ne pije; to hi Lilo flrup. Rajfhi mu bom jes kaj drusiga fvetoval, kar ho ftorilo , de mu ho jesa veli-* ko manj fhkodvala, in kmalo prefhla, — Naj vsarne kupizo (glasb) ali pa pifkerz; mersle vode, in naj malo foli vanjo dene, in pozha-! ka de fe fol raspufti. To vodo naj pozhafi, poshirk sa poshirkam vfo fpije, Sploh naj vfak kmalo po jesi, kadar vezh ni vrozh, zel dan veliko vode pije, in jesa mu ho veliko manj fhkodvala, She vam morem povedati, sdaj, kader kolera pride , nikar nizh ne delajte, kar vaf prevezh flabi. ( Se nefmete prevezh potiti, ne kervi pufhati, zhe ni treba, ne prevezh tre-* buha prasniti, ne zelo nozh po konzu biti, ne prevezh hoditi, ne prehudo delati, ker Vaf to vfe prevezh flabi in trudi. Kdor tobak pije, naj ga tudi sdaj pije, mu bo dobro fturil. Kdor ga pa ne pije , naj fe ga tudi sdaj ne vadi. Kadar je kolera tu^ kaj, nikakor po nepotrebnim med ljudi ne hodite, tudi ne v’ ofhtarije, in fploh nika« 25 mor, kjer je veliko ljudi vkupej. Kjer je ve¬ liko ljudi, ftokrat losbfje kolesen dobite, ker fe tukaj veliko drusih dotaknete. Kadar kolera pride , je vfak gofpodar dol- shen, in ima na fvoji vefti, de fkerbi, de njegova shena , njegovi otrozi in dershina po vafi ne letajo, ampak doma oftanejo, in de fo bifbne in veskne vrata smiraj saperte. t She nekaj poflufbajte! Nekteri fo , kteri fo sbledli, in pravijo, de shenfkih in otrok kolera ne prime. To je slegano, vfak jo dobi, mofhki , shenska, mlad, flar, velik, majhin, otrozi, tri tedne flari, fo jo sbe dobili. Vfak dobi kolero, kteri ne flori tega, kar jo sadersbi, in tega ne opufli, kar jo perpelje; vfak jo dobi, kteri ne flori, kar jefl rezhem. Kdor fe sa to is vaf norza dela, de me¬ ne poflufhate in de previdno fkerbite, temu nizk ne verjemite, ali je neumen, ali pa je hudoben, in morebiti njemu nekaj maliga fbko- duje , zbe fe vi varujete, ali pa ima kaj do- hizbka, zbe fle vi nefkerbni. 26 She vaf opominjam, kakor ozhe, refnizhno vaf opominjam, vbogajte Tvojo duhovno in de- shelfko gofpofko, pomagajti ji, kar vam sa- povd in fvetuje, de fe ftrafhna nefrezha med vaf ne rasfhiri, gofpofka fpofhteno in dobro miHi, sakaj nevarnoft je sa-njo ravno taka, kakor sa vaf, DRUGI DEL* Od tega , kar morefh Jturili, Tiadar je ko¬ lera she v' tvojim kraji, ali zhe imafh ko¬ lesen morebiti she jam. Vprafhanje. Kaj naj ftorim, kadar je flrafhna bolesen sbe v’ moji vafi? Odgovor. Kadar je kolera sbe v’ tvoji vafi, ali pa ne delezh prezh, dobro pomni: Vfe je le per tebi famimu, de jo tudi ti do- bifh, ali pa ne. Zhe je tudi bolesen sbe v’ tvoji vafi, je ne bofh dobil, zbe fe prav fker- bno varujefb. In zbe fe vfi v' vafbi vafi prav varujejo, in flure, kar vam 'rezhem, bo flrafhna bole? sen per vaf kmalo nehala. Zhe je kolera sbe v' vafhi vafi, morete enkrat vfe, kar fim vam sbe povedal, prav na tanko in svejto fiurili, pofebno pa nio- rete pervizb fvoje bifhe, hleve, fekre'te, po^ de in fhupe f’ kljuzhavnizo saklepati, de no¬ ben ptujzblovek, ki je she morebiti okushen, Vanje ne pride. Tudi fe ne fmete nobcniga 28 ptujiga zhloveka, in nobene pluje rezbi po nepotrebnim dotikvati, ker je she morebiti okushena; sakaj to fe ne more hitro vedjti. —* S’ ljudmi, kteri is kakiga drusiga kraja prh dejo, morete varno ravnati, in jih ne hitro v’ hifbo jemati. Eno pergodho vam bom povedal, is ktere hote vidili , kako lahko fe bolesen nalese. Is ne'kiga kraja na Polfkim, ki je bil fhe popolnama sdrav , je bilo eno deklize v’ me- flu , kjer je bila pa she kolera. Deklize fe na^ pravi v’ fvoj kraj k’ ftarfham, in je novo ruto (fazanetel) f’ feboj pernefla, ki jo je bila v' nieflu kupila. Dekle je bila vfa sdrava. Pa fhe tifli dan fo flarifhi flrafhno kolero dobili, in drugi dan fo bili vfi is tifle hifhe, ozhe , mati in fefire', ofem ljudi, in tudi deklize, mertvi. Pa tudi njih snanzi, ki nifo bili is ti¬ fle hifhe, ampak is dveh drusih hifh, kteri fo pa tudi ruto gledali, fo kolero dobili. V’ vali je bilo kmalo 10 hifh okushenih, savolj rute. Drugizh vam povem, zhe je kolera v’ va- fhim kraji, ali pa ne delezh prezh, morete prav m«/okiflih, vodenih, in tazih rezhi je- fli, ktere shelodez prehlade', kifliga mleka pa, 29 kumar, dinj, in grojsdja ne fmete nikakor Je/ti. Tudi ne fmete vola (pira) piti, pofebno ne fmete piti mersliga, zhe fte le nekoliko gorki ali vrozhi, fzer kar na enkrat vtegnete kolero dobiti. Tretjiz.li vam fhe enkrat povem, nikar flezheni in boli ne hodite, temuzh vfak, zhe je fhe tako rastergan, naj bo smiraj od nog do glave oblezhen, tako tudi otrozi. — Skivot pa im ijte smiraj zhedniga in umitiga , vezhkrat fe po želim shivotu umite, in zhe morete vlak dan s’ jefiham. Vfak dan okna odprite, de bo Smiraj do¬ bra in sdrava fapa v’ kifkh — Sraven tega pa, zhe je tudi kolera she v’ vafhim kraji j ne fmete preilrafhni in pre- hojezhi, ampak smiraj ferzhni in pa sraven fkerbni biti, in mifliti, de, zhe je kolera tu¬ di okoli in okoli, vi sdravi oftanete, zhe me vbogale in fe varujete. Kdor fe pa hudo boji, dobi bolesen Veliko losheje. VpraJ'kanje. Kako fe pa posna bolesen kolera ? Odgovor. To fim Vam she enkrat pove¬ dal, pa vam hozkem fhe enkrat povedali , de hote bolj samerkali, in ker pofebno veliko na 50 to pride, de fe per koleri prezej od sazhetkd pomaga. Nar perve snamnja kolere fo: zhe vaf, de farni ne vefte saka;, slo glava boli, fe v* glavi verti, de je vfa neumna 3 zhe vaf tudi shelodez tifhi, in teshko fopete, zhe vam je Inras , in je kosha fuha in mersla, udje pa flabi in kakor pobiti. K’ tem pride tudi ve- žhi del grisha. Vprafhanje. Ali hozhemo tukej she kaj nuzati, ali hozhemo morebiti zhakati, zhe nam ne bo bolji* Odgovor. Sa boshjo voljo vaf profim, zhe vam je tako hudo, pufiite prezej vfe de¬ lo, in le miflite, de fvoje shivljenje refhite ; prezej fe vlesite v’ pofteljo in fe odenite* Vafhih domazhih kdo naj vam hitro da majhen pifkerz prav gorziga kamilzhniga, me- lifniga ali pa me'tniga tč. — Tega te morete Vfelej prav gorkiga vfako zhetert (firtelz) ure eno majhino fhkedelizo, to je kake 3 ali 4 poshirke piti, sa premenjo fmete tudi malo Vrozhe zhifte shupe vseti. Zhe pa ravno ni¬ mate nobeniga te, in tudi shupe ne per hi- fhi, pa pite vfako zhetertino ure, pa ven in Ven * majhin pifkerzhek, to je 4 ali pet po- 31 shirkov kropa, tako dolgo de vam po želim shivotu pot pertezhe. Olj enim morete pa tudi vrozhe rute okoli shivota pokladati; v’rute lahko fuhe gorke otrobi, ali pa gorek pepel denete, de dalej prav gorke oftanejo. In kadar vaf sazhno udje boleti in po njih tergati, vam morejo roke in noge s’vrozhimi fuknjenimi rutami s’ vfo mozhjo dergniti in ribati. — Vfe to Te more prav hitro sgoditi, sakaj kolera ne zhaka. Per tem pa glava ne fme sakrita bili , ampak more rasodeta in hladna oftati , in kadar v’pot pridete, ne fmete nobeniga perila fpod odeje perkasati, ampak smiraj do¬ bro odeti biti, ker nar manjfhi prehladenje fmert labko perpelje. — Pot je vafha frezhaj kadar enkrat prav dobro sazhnete fe potiti, in fe per tem dobro varujete, rte she dobri in oteli. Pa morete 13 Želih tir tako dobro odeti hiti, potlej fhe le, zhe morete, fmete vrtati} pa ne fmete 2 ali 3 dni, de vam bo prav dobro, nobene ftopnje is hifhe fturiti, in ta zhaf nobene kaplje mersliga piti; zhe ne* vam ho fhe hujfhi, kakor vam je bilo pred, 52 Med tem pa, de tako fkerbite, de bi fe fpotili , pofhljite po sdravnika. Vprafkanje. Kaj pa je flurili, zhe je hujfhi, in sdravnik ne more hitro priti? Odgovor. Zhe je hujfhi , in ima bolnik ref kolero , zhe mu sazhne po trebuhu kru¬ liti in ropotati, zhe ga sazhne kerzh viti, zhe mu je smiraj hujfhi, in od fpod in od sgor is njega gre', zhe fo mu roke mersle , sger- bane in fuhe', ali pa mersel pot po njih ftoji, zhe inu-ozhi oterpnejo in fe vdero, ne mo¬ rete nizh drusiga fturiti, kakor kar fini vam she povedal. t She rasbeljene zegle, ali pa vrozhe kamnjene verzhe dobro j’ rutami ovi¬ le mu pod odejo v’ pofteljo dajte, zhe ho- zhete, in gorek kvaf mu na noge, na pod¬ plate naveshite , in smiraj neprenehama vef shivot s’ vrozhimi rutami ven in ven ddrgni- te , tako dolgo, de sdravnik pride, in pet tem delu ne fmete toshljivi biti. Vpraf kanje. Kaj pa fi urimo , de farni bo lesni ne nale'semo ? Odgovor. De farni Kolesni ne nalesete , morete bolnika prezej od drusih domazhih ljudi odlozbiti, in ga morete famiga v’ eni kamri imeti, in naj nihzhe drug vanjo ne hodi, kakor le tifti, kteri mu ftreshejo. Ti naj mu pa nepreitrafhcni ftreshejo , in ,inaj fe ne ])ojc, in naj le to (ture, kar vam sdaj re- zhem, in ne bodo dobili bolesni. 1) Morejo gledati, de bo V kamri smiraj zhift in s dr a v srak (ljuft). Morejo pogofto lepo okna odpreti, pa ne per portelji, kjer bolnik leshi, in tudi ne fme veter fkosi vle- zhi. Pa naj imajo tudi prav hud jefih per ro¬ kah, in ga v’ pozinjenim pifkru savreti pufte', in ga na fred kamre na tla poflavijo, de fe bo kadilo is njega. To bo srak v’ kamri smi¬ raj sdraviga delalo. She druge pomozhke kako fe srak zhifti, vam bo she sdravnik po¬ vedal. Pa morete tudi vfo obleko , vmasano perilo, zhevlje in druge rezhi vfe is kamre pofpraviti. Kar bolnik is febe da, morete prezej po¬ kriti in ven nefti , pa ne na fekret, ampak v’ globoko jamo , ktero nalafh f kopljite. Pofodo pa , ki jo sa to rabite, morete vfak dan vezhkrat dobro isplakniti, in smiraj na pol s’ vodo nalito imeti. 2) Sjutraj ne fmete f’ tefh shelodzam k’ bol¬ niku hoditi, pa tudi ne fmete iti k’njemu , H kadar fte safpani in trudni, ali pa jesni, ali pa zhe fe kolesni prevezk bojite. Kdor f’ tefh shelodzam, ali kadar mu ni dobro , ali vrozh, ah pijan, ali smersnjen, ali safpan in truden , ali jesen, ali pa prekojezk k’kolniku gre, ki vtegnil kolesen dobiti* Zhe ni treba, ne fmete nikoli kolnika s’golo roko prijemati, in morete tudi okras od njegove fape in od njegove foparize prezh okrazhati. Kadar fte per kolniku, ne fmete fline poshirati , ampak ispljuniti 3 vezhkrat ulla s’vo¬ do isplaknite , kadar fte per kolniku , in ruto pred nofain derskite, ki je v’jefih pomozhe- na , ali pa brinje sokljite , zhe ga imate per rokah, Tokakar naj tobak pije , kadar je per kolniku. V’ kamri , kjer bolnik leski, ne fme¬ te ne jefti, ne piti, pa tudi glejte, de ne kote is tifte sklize jedli, ali is tifte pofode pili, is itere je bolnik pil. 3) Kadar od kolnika pridete , fi morete hitro roke in glavo s’ merslo vodo s’ jefiham smefhano prav dobro umiti, pa uda fi more¬ te tudi isplakniti, in nof istrebiti, in lafe is- zhefati (fkamp)jali) in fhet pa, ali glavnik, delno ismiti. 55 Tudi je dobro, zbe fe preblezhete, in obleko , ki (le jo imeli, kadar fte per bolniku bili, nekaj zhafa na veter obefite. Le dobro glejte, de v’taki pobelji, v’kteri je kak ko- leren bolnik leshal, noben drug zhlovek ne bo leshal , dokler je tako ne iszhibite, kakor vam bo sdravnik povedal. Kar morete fhe buriti, zbe je koleren bolnik per vaf bil, de bolesni ne nale'sete, vam bo slie tudi sdravnik povedal. Sdravnika pa morete vfelej she per per- vib snamnjib bolesni prezej poklizati, in pre¬ den pride, to buriti, kar (im vam povedal, de bolnik sazbne kmalo fe potiti ; sakaj zbe fe per koleri prež od konza ne fkerbi , ni vezh pomagati. In tako berite prav pridno te bukvize; farni jih vezhkrat berite , naj jib vafhi oirozi bero, in fvoji drushini jib berite, de fe hote vfi nauzhili to vfe burili, kar je v’ njih sapi- fano. t Sto od vaf jih ne bo bolesni dobilo, kteri bi jo bili fzer dobili; in bo fe jib bo osdravilo , zbe tudi bolesen dobe. Bog bodi per vaf! UNIUERZITETNfl