481
Politični pregled.
Misijon v Trstu. — Danes je nam omeniti, da je preprečenje misijona v Trstu nekoliko v zvezi z izgredi zaradi napisov v Istri, kar še bolj dokazuje, da tukaj ne gre toliko za versko, kakor za narodno stvar. Lani je bil že slovenski misijon pri sv Jakobu in nikdo ga ni oviral, ravno tako bi letos bilo pri sv. Antonu, kjer se tako vsako nedeljo slovenski propoveduje, da niso baš tačas Italijani tako slavno zmagali vladne oblasti v Istri v zadevi javnih napisov Seveda so še večji pogum imeli Italijani, ko so se spominjali, da se je jim pred tremi leti že tudi udalo cerkveno oblastvo. Kakor hitro se je izvedelo, da bode misijon, so se po mestu začele širiti novice, da bodo veliki škandali Ko je oblastvo se izjavilo, da ne more jamčiti za red, je škofijstvo misijon za sedaj odložilo. Poslanca Klun in Gregorčič sta ostro interpelovala o tej zadevi vlado Ce bodeta ti interpelaciji imeli kaj vec vspeha, nego so interpelacije zaradi napisov v Istri bodemo še le videli Levičarji bodo gotovo zopet podpirali Italijane. Bodi izid kakeršen koli, toliko smo preverjtni, da koalicija zaradi tega ne pride v resno nevarnost, kajti če Lahi in levičarji ne bodo hoteli prijenjati, bodo pa prijenjali desničarji, zato bode že skrbel grof Hohenveart. Poslanci zunaj koalicije pa tako pri sedanjih razmerah nič storiti ne morejo.
Dvojezični napisi v Istri. — Eimski „11 Populo Ecmano" je priobčil mirno in pravično pisan članek, v katerem piše, da je vladna naredba, po kateri so se uveli na Primorskem dvojezični napisi, bila popolnoma utemeljena v XIX. Članu zakonov o občni pravici državljanov Na Primorskem je 348 579 Slovanov in le 284 480 Italijanov. -^Osservatore Eomano" pa odločno naglasa, da se v Istri ima slovanšČina ravno tako spoštovati, kakor italijanščina in svetuje ItaHjanom, da naj se v prvi vrsti brigajo za domače stvari, kjer tudi ni vse v redu, ne pa za Istro
— Nestrpnost. — Po svoji nestrpljivosti proti Slovanom znani so posebno Liberčani. Hudo jih bode češka šola, katero so morali osnovati vzlic vsem pritožbam. Kar so pa po mnogih agitacijah in sitnostih dosegli, da se je število učencev nekoliko pomanjšalo, takoj so vložili prošnjo, da se jeden razred odpravi. S tem so nameravali šolo uničiti. Na-mestništvo in ministerstvo je pa to prošnjo odklonilo. Liberalni mestni zbor je pa sklenil pritožiti se na upravno sodišče. Upanja mestni zastopniki nimajo, da bi zmagali, toda olajšali si bodo vest, da so vse storili, da bi oprali češki madež, s tega ultranemškega mesta. Liberčanje so pa tudi sklenili protest proti nameravani reformi o domovinstvu. Liberčanov pa ne straši toliko skrb pred večjimi mestnimi stroški vsled novega domovinskega zakona, temveč boje se, da potem več Čehov dobi domovinstvo, ki bodo kot domovinci še odločneje zahtevali, da jim nemški magistrat češki dopisuje, kar bi zopet bilo v škodo nemškemu značaju tega mesta. Kaj bi Liberčanje še rekli, ko bi jim vlada vrivala dvojezične ulične napise, kakor jih Ljubljančanom m Pražanom.
Volilna reforma. — Odsek za volilno reformo še ni dosegel nobenega sporazumljenja Poljaki se vjemajo večjidel z levičarji, da se osnuje nova kurija za industrijske delavce in tiste davkoplačevalce, ki še sedaj ne volijo. Ta predlog bode naposled najbrž tudi zmagal, kajti ko bodo drugi predlogi pali, bodo glasovale zanj mnoge stranke, ki se mu sedaj upirajo, posebno o [konservativcih ne pričakujemo, da bi vsi proti njemu glasovali kakor jeden mož. Tudi dunajskim protisemitom je levičarski predlog ljubši, nego bi pa delavci volili v mestni kuriji, kajti na Dunaji bi jim nekaj mandatov odvzeli soci-jalni demokratje. Konservativci hočejo posebne delavske oddelke pri obrtnih zbornicah z volilno pravico Ob jednem naj se pa osnujejo kmetske zbornice, ki bodo volile jednako število poslancev, kakor omenjeni delavski oddelki, da se vpliv delavskih poslancev v zbornici paralizuje To mnenje zagovarjali so Dipauli, Morsej in kanonik Klun, ki je najbolj konfuzno govoril Vlado je prijemal, da ni prišla s svojo predlogo, ko so skoro vse stranke splošno odobrile njena načela, na podlagi katerih bi bila lahko sestavila novo predlogo, kateri bi se malo katera stranka bila upala ugovarjati. Sodili bi bili potem, da se bode izrekel za novo volilno kurijo, kot jo je predlagala vlada, a zašel je ravno v nasprotne zahteve in bil za gori omenjeni predlog. Pri tem je pa menda, da bi popular-nejši postal, še trdil, da bi bil on za občno volilno pravico, ko bi jo bilo moč doseči. Kdo mu bode kaj tacega verjel, ko je on jeden nasprotnikov Taaffejeve volilne predloge, ki je bila vendar občni volilni pravici mnogo bližje, kakor vsi predlogi, ki sedaj izhajajo izmej koalicije.
Odsek za volino reformo. — V tem odseku je dr. Gregorec se izrekel za to, da se dovoli volilna pravica vsem davkoplačevalcem, ki jo sedaj še nimajo, vsem delavcem, zavarovanih pri bolniških blagajnah in pa tistim, ki so si pridobili neko določeno stopinjo omike. Ti novi volilci naj bi pa volili v dosedanjih volilnih skupinah. Odločno je on proti osnovi nove volilne skupine. Odsek je pa volil pododsek. V ta odsek so voljeni samo koaliranci in sicer konservativci: Schwarzenberg, Dipauli in Hohenwart, Poljaki Stadnicki, Pi-ninski in Rutovski, levičarji: Kuenburg, Baernreither in Menger, potem pa grof Coronini, kateri bode predsednik Pri tem je omeniti, da so nekateri konservativci želeli, da bi se v ta pododsek volil kdo izmed poslancev zunaj koalicije, a je od-sekova večina predlog odklonila. Pač slab začetek za konser vativce.
Nova tajna svetnika. — Sekcij ;ka načelnika Kral v pravosodnem in Rittner v učnem ministerstvu imenovana sta tajnima svetnikoma. Sekcijskemu načelniku Vincencu Bailletu de Latour je pa cesar podelil red železne krone II. reda.
Domovinska pravica. — Mesta se oglašajo drugo za drugim proti vladni predlogi o občni volilni pravici Na Dunaji se misli sklicati shod zastopnikov vseh avstrijskih mest, da ugovarjajo proti takemu zakonu. Občno mesta zahtevajo, da bi vsaj petnajst let moral bivati v kakem kraji, kdor bi hotel dobiti domovinsko pravico, če se v to privoli, bi delavci ne imeli prav nobene koristi od reforme domovinske pravice. Pri današnjih negotovih gospodarskih razmerah le redkokedaj kdo ostane petnajst let neprestano v kakem kraji. Poleg tega je pa še pomisliti, da bode to hudo orodje ob kakem strajku proti delavcem. Hitro bodo štrajkavce jodpravljali z odgonom, da se tako pretrga njih neprestano bivanje.
Košut je te dni imel v redutni dvorani v Budimpešti govor pri banketu, katerega je priredila nezavisna stranka njemu na čast. Naglašal je, da ga veseli, da more govoriti kot ogerski državljan. Gojil bode vse ideje njegovega očeta. Po postavnem potu se bode boril za samostojnost Ogerske. Pred vsem se bode potegoval za gospodarsko samostojnost. Zato je potreben samostojen carinski okoliš in pa posebna ogerska banka. Tidi se torej, da bode Košut po moči ruval proti avstro-ogerski pogodbi.  Delal bode za ločitev Ogerske  od Av-
482
strije, kakor je oče njegov. Na tisto naglašaaje postavaosti pri njem ni veliko dati.
Nemčija. — Te dni se je zopet otvodl nemški državni zbor Ko je predsednik Levetzov po otvorjenem govoru zaklical trikratni ,ho(?h*' cesarju, so se vzdignili vsi poslanci in pritrdili klicem, le socijalistiški poslanci so ostentativno ostali mirni na svojih sedežih. Ta nečuven dogodek je obudil veliko ogorčenje ne le v zbornici, marveč tudi po vsej Nemčiji in splošno začudenje tudi v tujini. Predsednik zb)rnični je z ostrimi besedami grajal to postopanje socijalistov in obžaloval, da mu ni nobeno sredstvo dano, da bi to postopanje kaznoval. Socijalistiški poslanec Singer je hotel še opravičevati svojo stranko in je ostro napadal cesarja. — Ta čin socijalistov označuje dobro smer in nevarne ideje socijalistov, pojasnjuje pa tudi prav drastično nezdrave razmere v Nemčiji. — Državno prdvdništvo je prosilo državni zbor za dovoljenje da proti tem socijalistiškim poslancem zaradi razžaljenja cesarja sme sodnijsko postopati. Državni zbor bo morda dal to dovoljenje.
Vatikan. — Papež je izdal napovedano konstitucijo o vzhodnih cerkvah. V njej se najprej spominja, kako je katoliška cerkev vedno ljubila in spoštovala vzhodne obrede, odkar je sveti Peter postavil svoj sedež v svetovnem mestu Rimu. Potem se omenjajo kolegiji, katere so papeži osnovali za vzhod in jih še osnovati misli papež Leon XIII Nauki orijentalskih obredov naj se ohranijo v svoji svežesti, ker kažejo v svoji mnogovrstnosti vendar le jedinstvo dogem katoliške cerkve. Vsak misijonar, ki kacega orijentalca spreobrne v latinski obred, zapade ipso facto suspenziji in zgubi svojo službo. Kolegiji, ki vsprejemajo vzhodne gojence, morajo skrbeti za duhovnike vzhodnih obredov. Brez dovoljenja papeževega se ne sme v orijentu osnovati veČ noben latinski kolegij. Tisti, ki so prestopili od vzhodnega obreda k latinskemu, morejo se v vzhodni povrniti. Mešani zakoni se lahko sklepajo od duhovnikov obeh obredov in žena lahko prestopi k moževemu obredu. Jurisdikacija melhitskega patrijarha se razprostira na Melhite vse turške države.
Italija.   —  Poznavatelj italijanskih politiških razmer poroča, da stališče Crispijevo ni bilo nikdar še tako trdno, kakor ravno zdaj. Ne pa morebiti zato, ker je italijanski ministerski predsednik tako dober načelnik  italijanske vlade, temveč zato, ker v celi Italiji ni nobenega druzega boljšega državnika. Politiki Eudini, Zanardelli, Giolitti, Cavalotti, pred nedolgim časom vphvni državniki so todobno   politično mrtvi     Deloma   jih   je pokopala nesrečna rimska banka,   pri kateri   goljufijah so bili zapleteni,   deloma so   drugače   ob ves vpliv prišli.    Kričačem Imbrijaniju, Barzilaiu in tovarišem pa pripisuje malokdo resno voljo za koristno delovanje. Tako je Crispi gospodar situvacije, kateremu ne more z lepa noben nasprotnik blizu.   Le žal, da Crispijevo delovanje tudi ni povsem koristno in dobro, temveč, da se v celi  njegovi upravi   skriva toli gnjilobe.    Kar je   pa seveda lahko   zaradi tega umevno,   ker se mu   neben ne upa blizu.     —    Na interpelacijo Barzilaievo in Imbrijanovo   glede isterskih dvojezičnih napisov je rekel Crispi,   da ne  more odgovoriti, ker se nikakor ne more   Italija vmešavati v notranje zadeve kake tuje države.