BOLNIŠNICA  V  ANDRIJI  1943
MatejBor
Prvi sosed
Večer mineva. Noč bo motna in plitka. Zdaj vse bo pozasipalo, tu pa bo ob meni še divjala mora bitka za neko revno, zdelano telo. Smrt in življenje, že na pol razpalo, v laseh, isi bosta, ko bo ležal vznak. Kdo bo močnejši? In kaj bo tu ostalo, on ali tuj, spočit mrtvak?
Drugi sosed
Kaj delaš, duša uboga, v tej miiiuti, ko bolečine me tepo in tro? Si močna? Če si, upri se muki kruti, če nisi, pa prevarajva telo. Prevaraj va ga in odtod zbeživa, pozabiva čimprej, da sva kedaj bila na tej nesrečni zemlji živa, in pojdiva iskat kak drugi kraj. Kak drugi kraj, ki niana ga v oblfisti demon, ki si izmislil je telo, kjer zdaj ječiva kot v železni pasti ujet kragulj, ustvarjen za ne^bo.
986