UDK
316.344:711.4(497.12+450.367)
UDC
Laura Bergnach
OBMEJNA MESTA: PRIMER GORICE
IN NOVE GORICE
Nekatera vprašanja ob nastajanju raziskave
V članku želimo nakazati primerjavo med mestoma Gorico in Novo Gorico . Pri
tem izhajamo iz predpostavke, da so obmejna območja dinamične stvarnosti, na-
sičene z dogajanjem, pa tudi z mistifikacijami, s simboli, ki so od subjekta do subjekta
različno konotirani.
Članek ima pretežno opisne smotre, nameravamo torej analizirati različnosti
in/ali podobnosti v zvezi z dinamikami, ki jih povzročajo splošne družbene
spremembe; prinaša pa tudi pragmatične predloge, saj skuša na osnovi prispevka,
ki so ga družbene znanosti dale raziskovanju meja, ugotoviti in torej predlagati
možne raziskovalne teme v zvezi s to urbano obmejno stvarnostjo . Vprašanje, ki
nas je vodilo pri tem razmišljanju, ni kaj je meja, temveč kako se meja oblikuje v
posameznih subjektih?
Je to moteč element ali nasprotno gospodarski in kulturni resurs, ki zmore
ustvarjati socialno strukturo?
Obe mesti, eno seje "rodilo kot obmejno", drugo je "postalo obmejno", imata
podobne strukture in funkcije. Njun odnos označuje medsebojna odvisnost in
komplementarnost, pa tudi konkurenčnost in tekmovalnost. Analiza statističnih
kazalcev v zvezi s prebivalstvom namreč ne kaže toliko na dva momenta istega
razvojnega procesa, kolikor na dva različno členjena procesa : Nova Gorica je
"mlado". dinamično mesto, protagonist, medtem ko se Gorica kaže povsem v fazi
redefiniranja svoje gospodarske in kulturne identitete znotraj pokrajinske in
deželne organizacije teritorija .
Our purpose in this article is to outline roughly a comparison betweem two
towns: Gorica in Italy and Nova Gorica in Yugoslavia . We proceed from the
suppostition that the frontier regions of dynamic reality are filled with happening
as well as with mistifications and symbols wich with different subjects obtain
diferent connotations.
165
The article is predominantely descriptive in character, wich means that we
intend to analyse the differencies ana/or similarities regarding the dynamic caused
by overall social changes ; besides, it brings several purely pragmatic suggestions
by defining and suggesting the possible research themes regarding the urban
frontier reality based on the contribution made by social sciences to the investiga-
tion offrontiers. The motive for the reflections on this issue was not the question,
what the border is, but rather, how it is being shaped in individual subjects . Is it
a disturbing element or on the contrary it represents economic and cultural re-
sources capable of creating a social structure?
Both towns, one "born as a frontier town , while the other "had become a
frontier town , have quite similar structures and perform similar functions . The
relationship between both is characterized by interdependence and complementar-
ity on the one side, on the other however, by compatitive position and rivalry . For,
the analysis of statistic indicators regarding the inhabitants does not reveal two
moments of an identical process of development, but rather two differently struc-
tured processes : Nova Gorica is a 'young" town, a protagonist, while Gorizia
seems to be completely absorbed in the redefinition of its economic and cultural
identity within the provincial and regional organization of the territory .
obmejna mesta, sociološko raziskovanje, interkulturni in interetični odnosi
1 . Uvod
Ta tekst se vklučuje v širši študijski projekt, ki poteka v okviru Slovenskega
raziskovalnega inštituta in obravnava urbano obmejno stvarnost na območju Gorice
in Nove Dorice. Smoter projekta je analiza razvojne dinamike geografsko bližnjih
mest, ki ju upravno loči meddržavna meja . Nameravamo torej rekonstruirati razvojne
težnje družbenih in gospodarskih odnosov ter tako ugotoviti: če je za mesti značilna
identična ali nasprotno različna razvojna usoda . Vprašanji sta v bistvu naslednji :
Kako se razvijajo odnosi medsebojnih izmenjav in sodelovanja? Kakšna je raven
integracije in soodvisnosti?
Obmejna mesta v italijanski družbenoraziskovalni dejavnosti niso, seveda ne v
absolutnem smislu, zbudila tistega zanimanja, ki bi ga zaslužila . To pa se je zgodilo
z obmejnimi mesti v drugih državah ; naj opozorimo na raziskave obmejnih mest na
mejah Mehike in Združenih držav ali Kanade in Združenih držav, ki se razlikujejo po
teoretsko-metodoloških pristopih in nudijo raziskovalcem, zainteresiranim za obmej-
ne problematike in še posebej za problematiko obmejnih mest, gradivo, ki je vsekakor
166
spoznavno zanimivo (S . R. Ross, 1978 ; W. H. Form in W . D.' D'Antonio, 1973 ; J . A .
Price, 1973 ; N. Hausen, 1985) .
Šele proti koncu šestdesetih let vzbudijo tako usmerjene študije zanimanje
družboslovnih strokovnjakov različnih disciplin v Italiji - geografov, zgodovinarjev,
sociologov, urbanistov itd . Posebno intenzivna in zanimiva je v italij anskem okviru
dejavnost skupine raziskovalcev, ki se je glede mednarodnih in obmejnih tematik
naslanjala na sociologa Demarchija; ta je med drugim dal pobudo, da se v Gorici
ustanovi raziskovalni inštitut, katerega glavna naloga naj bi bila predvsem študij
mednarodnih in medetničnih odnosov, miru, itd. Ti so prispevali k realizaciji tistega
ambicioznega načrta, ki ga je zasnoval sam Demarchi in katerega smoter je bil
"izdelati teorijo in metodologijo, ki naj bi čim bolj ustrezala študiju čezmejnih,
mednarodnih, medetničnih obmejnih pojavov" (Demarchi, 1973 :496) .
Prispevek k poznavanju obmejne stvarnosti, mejnih mest in ne nazadnje k teo-
retični obravnavi pojmov meje kot "ločnice" in kot "stičišča" zasluži pozornost in
vsebuje bogate spodbude in izhodišča za razmišljanje .Metodološka rigoroznost dela
je tolikšna, da predstavlja obvezno izhodiščno točko za tovrstne študije v Italiji .
Kaj je meja kot "ločnica" in kaj je meja kot "stičišče"? Kakšno vlogo imajo
obmejna mesta v vsedržavnem in naddržavnem kontekstu? Kakšno funkcionalno
usodo? Kako se razvijajo meddržavni, čezmejni odnosi? Odgovori na ta vprašanja so
argumentirani in podprti s kritično-teoretičnimi utemeljitvami. Vendar se nam zdi, da
teoretični formulaciji ni sledilo njej ustrezno empirično preverjanje, vsaj ne v kon-
tekstu, ki ga tu obravnavamo .
Na tem mestu torej no Mimo razvijati že preverjenih hipotez, ampak ideje, ki
so zrasle iz naših razmišljanj in naše radovednosti in ki jih gre morebiti podvreči
empirično-opisni in kritičnoteoretični analizi .
Mislimo torej, da je prostor za raziskovalno delo na področju stvarnosti Gorica-
Nova Gorica vse prej kot izčrpan in da bi bilo treba nekatere smeri študija (tu mislimo
na Gubertovo raziskavo, 1972) znova "empirično" aktualizirati . Treba bi bilo uvesti
tudi nove smeri študija v zvezi z (neo)lokalizmom versus univerzalizmu oziroma
globalizmu ; v zvezi s subjektivnostjo, različnostjo versus homogenizaciji, torej s
fenomeni, ki označujejo postmoderno družbo kot delno posledico procesov modern-
izacije (o teh tematikah glej npr. Mlinar,1989); dalje v zvezi z odnosom med občut-
kom teritorialne pripadnosti ter družbenimi in ambientalnimi spremembami (glej npr,
rezultate empirične raziskave, ki jo je v Furlaniji opravila skupina raziskovalcev
videmske univerze z namenom, da analizira, v kolikšni meri fizične značilnosti
življenskega okolja prispevajo k oblikovanju občutka teritorialne pripadnosti, občut-
ka regionalne identitete, identifikacije z lokalno skupnostjo : N. Tessarin, R. Strassol-
do, v tisku) .
167
Če izhajamo iz same problematizacije pojma meje, 'se ne sprašujemo, kaj je
meja, temveč kaj predstavlja, kako se oblikuje v subjektih, ki jih to dejstvo zadeva ;
kakšne dinamike, kakšne konflikte, kakšne odnose lahko sproža v različnih družbenih
skupinah. In še : na katerih simbolnih modelih temelji obmejna interakcija, v kolikšni
meri se meja pojavlja kot resurs, ki ga gre ovrednotiti, ali ima torej pozitivno kono-
tacijo in zato lahko aktivira določene procese .
Zanimivo bi bilo tudi spoznati, kot je na nekem nedavnem posvetu ugotavljal
eden od raziskovalcev obmejne problematike, način, kako se je v starejših generaci-
jah, ki nosijo v sebi pretekla, v drugačnih zgodovinskih razmerah dozorela izkustva,
oblikovala sposobnost prilagajanja novi stvarnosti . Kako se torej začrtuje "proces
sprejemanja nove vloge (Delli Zotti, 1989), skozi katere vrednostne konflikte in
katere faze rekonstrukcije identitete ta, proces poteka . Prav tako bi bilo zanimivo
sondirati pripravljenost načrtovalcev in političnih voditeljev obeh mest, da svoje
delovanje usmerijo k ustvarjanju tistega "mesta bodočnosti" ki ga dva avtorja vidita
kot "novo mesto (new town Nova Gorica), kjer se današnje simbolne vrednote vežejo
s prostorskimi simbolnimi vrednotami, ki koreninijo v preteklosti" (zgodovinsko
središče Gorice), kot mesto, kjer se "sožitje, medsebojna obogatitev, skupnostna
ustvarjalnost" (Gasparini, Sussi, 1988 : 261) kažejo kot bistvene vrednote in kjer
srokovno uporabna večjezičnost, to dodajamo mi, predstavlja (spet) resurs, ki ga gre
ovrednotiti in razviti in tako prispevati k okrepitvi teženj, da se premosti politična
meja; in še bi bilo zanimivo preveriti, kakšno realno podlago imajo univerzalistična
čustva, kot je na primer mirno sožitje med obmejnim prebivalstvom, in kako se kažejo
v posameznih družbenih skupinah .
Obmejne in mednarodne tematike niso nikdar postale neaktualne, ugotavlja
R.Strassoldo (1988) . Dinamika in tipologija obmejnih odnosov še vedno zaslužita
pozornost in spoznavno radovednost. Članek opozarja tudi na vrsto dogodkov, ki
prispevajo k aktualizaciji te tematike in k pozitivni stvarnosti obmejnih območij, kot
so na primer v Italiji zdajšnja razpravljanja o zakonu za obmejna območja , morebiten
vstop Avstrije v EGS in dejavnost skupnosti Alpe-Adria, "stvarnosti, ki nastaja, ki je
stkana iz procesov in dogodkov" (B . de Marchi, 1989), stvarnosti, ki se kaže kot zgled
mednarodne dejavnosti, premagovanja političnih meja, ovrednotenja krajevnih resur-
sov (Delli Zotti, De Marchi, 1985) in dodajmo mi, politična razprava o zakonih za
zaščito in ovrednotenje etničnojezikovnih skupnosti v deželi, skupnosti, ki dobijo
posebno družbena, gospodarsko in politično valenco prav na obmejnih območjih ;
nadalje tudi nove in kompleksne stvarnosti v sosednji Jugoslaviji, ki doživlja poli-
tično, družbeno in gospodarsko krizo kot nikdar prej, kar je povzročilo tako hude
konflikte med etničnonarodnimi skupnostmi, da so načeli samo ravnovesje, na kate-
rem je temeljila jugoslovanska federacija, in da se lahko razširijo tudi na periferijo
in torej tudi na obmejno območje .
168
Tudi novejši preobrati v Vzhodni Evropi lahko, če pustimo ob strani vsakršno
retoriko, prispevajo k poživitvi obmejne stvarnosti . V tem delu Evrope se tipologija
odnosov med civilno družbo in politično oblastjo, ki legitimno upravlja družbo samo,
močno razvija, kar spreminja tudi razčlembo in konfiguracijo mednarodnih odnosov .
Prošnja nekaterih držav, da vstopijo v EGS, bogati to dinamiko .
Kakšne učinke bodo ti preobrati povzročili na področju gospodarstva, politike in
kulture? Kakšne preobrazbe - simbolične, kulturne, strukturne - bodo zmogli
sprožiti? Ali bodo sposobni vrniti "težišče družbenih znanosti" (A . Marradi, 1988) iz
Združenih držav v Evropo - in tu bi lahko Gorica odigrala pomembno vlogo s svojimi
znanstvenimi strukturami, ki se gibljejo na področju družbenih znanosti - ter
državam Vzhodne Evrope pomagati, da se izvijejo iz epistemološke in metodološke
obrobnosti?
Obmejna območja se kažejo kot dinamične stvarnosti, polne dogajanja in ne
nazadnje simbolov, mistifikacij, ki imajo od enega subjekta do drugega različne
konotacije . V Gorici in Novi Gorici dobivajo simbolični urbani elementi, ki jih
predstavljajo fizična (spomeniki, trgi itd .) ali družbena dejstva, posebno sociološko
valenco prav zato, ker se filtrirajo skozi mejo .
Spraševati se o obmejnih mestih pomeni torej spraševati se o vlogi, o smislu
mest v odnosu do meje. Ta element se instrumentalno vključuje v njihovo razvojno
usodo. Kaj dve obmejni mesti združuje in v čem se razlikujeta? Kakšen je pomen
meje v tem kontekstu? Je to moteč element, je sistemski šum, ali je nasprotno to
gospodarski in kulturni resurs, ki zmore aktivirati oblike družbene interakcije?
Kakšno vlogo prevzame meja pri definiranju urbanega prostora?
Pomeni pa tudi spraševati se o smislu mest kot takih, o njihovih razvojnih
perspektivah, o njihovi prihodnosti. Kaj je mesto, na katerih simbolnih vrednotah
temelji njegova prostorska identiteta? Kakšno vlogo igra v postindustrijski družbi, ki
jo označujejo globoke gospodarske in tehnološke spremembe, in kakšno v postsocia-
listični družbi? Kakšen vpliv imajo na razvoj mest dejavniki, kot je na primer kvali-
teta življenja? Ali mesto še vedno pomeni kraj, kije nasičen s simboli, miti, vitalnostjo?
2. Gorica, Nova Gorica: ločeno, dvojno mesto
ali mesti dvojčka?
Gorica in Nova Gorica - naj povemo, da slovensko prebivalstvo označuje mesti
z izrazom Stara Gorica in Nova Gorica, ki imata po našem mnenju določnejši,
stvarnosti ustreznejši pomen, saj poudarjata staro in novo, sedanjost v perspektivi
kontinuitete s preteklostjo - sta mesti "dvojčka", označujeta se kot "obmejna konur-
169
bacija" .Vendar je prva mesto, "ki je postalo obmejno in kjer lahko proces homologa-
cije z mesti, ki so nastala kot obmejna, obravnavamo kot danes že zaključen"(Delli
Zotti, 1989), druga pa je nastala kot obmejno mesto .
Gorica v svoji zgodovini nikoli ni bila obmejno mesto, če kot mejo razumemo
"črto ali pas, ki obdaja določen predmet" (R . Strassoldo, 1979 : 152). Nikoli se ni
znašla na črti meddržavne politične razdelitve, če izvzamemo kratko napoleonsko
obdobje, nasprotno, prostorsko je bila daleč od teh razmejitev . Značilnost Gorice je,
da je vedno bolj ali manj intenzivno opravljala vlogo središča. Ta rešitev je bila
formulirana na pariški mirovni konferenci in so jo potem skupno označili kot nepo-
srečen kompromis, saj je z njo nastala meja, ki je bila "prav tako nova kot nedosledna
z gospodarskega vidika" (Demarchi, 1972 : XXXIV) in je ustvarila premise, da se
"središčna značilnost" celotnega posoško-julijskega območja nadomesti z "obrobno-
stjo" (Demarchi, ibidem) .
Gorica je opravljala vlogo središča tako na gospodarski ravni, saj so skoznjo
potekale pomembne prometne osi (npr . povezava Avstrije z Jadranom) in ji odpirale
znatne možnosti trgovskih izmenjav na širokem območju, kakor tudi na kulturni
ravni . Naj opozorimo, da je Gorica nekaj časa predstavljala največji in najprestižnejši
kulturni center, na katerega se je opiralo slovensko prebivalstvo (prim Rebula 1971,
Merku, 1989).To je porodilo bogato kulturno dediščino, ki sicer ni brez problema-
tičnih učinkov na psihološko strukturo posameznikov in se med drugim kaže tudi v
literaturi in v krajevnih študijah: mesto Gorica ima v sebi neke vrste "biološko
dediščino" skupnosti, določeno odprtost, težnjo k multikulturnemu soočanju,
zmožnost tolerantnosti, nagnjenje h kozmopolitski kulturi, pripravljenost na čezmej-
ne interakcije.
Nastanek narodnih gibanj in širjenje zgrešenega pojmovanja narodne države, na
katerem je zrasla teorija, da se morata jezik in narod ujemati, sta to bogastvo, to
sposobnost širokega gledanja močno načeli. Tako je tudi v Gorici, na "zemlji, ki je
bila skupna domovina različnih govoric . .." (Salimbeni, 1988 : VI), prišlo do naspro-
tovanj, zaprtosti, netolerantnosti ; rodila so se sovraštva, strasti, prenapetosti' in skva-
rila tisto izvrstno značilnost mesta, zaradi katere je to bilo središče, ki je zmoglo
dajati kulturam avtoriteto in zrelost (Tavano, 1969) . Razlike, kulturne posebnosti,
"prirojeni čut pripadnosti širšemu in nadnarodnemu idejncmu svetu", ki je bil posebej
izrazit pri slovenskem prebivalstvu (A . Bratuž, 1985: 31), so sčasoma izgubili izvor-
no funkcijo spodbude h kulturnim izmenjavam, k intelektualnemu soočanju, k indi-
vidualni toleranci in postali priložnost in sredstvo za socialne konflikte, ki so bili
posebno intenzivni predvsem med fašizmom in v prvih povojnih letih, ko so začrtali
novo razmejitev in dodelili del goriškega ozemlja Italiji in del Jugoslaviji, ob tem pa
tudi razdelili slovensko prebivalstvo med obe državi .
170
Gorica je torej obmejno mesto, če "mejo razumemo' kot območje, kjer se en
družbeni sistem aktivno sooča z drugim sistemom ali okoljem" (Strassoldo, ibidem) .
Vendar mislimo, da to soočanje označuje predvsem kulturno-simbolna modaliteta in
ne toliko gospodarska (saj po našem mnenju slednja mnogo bolj zadeva mesto Gra-
diško). Mesto Gorica je namreč nastalo na stičišču slovenske, nemške in furlanske
jezikovne sfere in prav v jezikovni in kulturni tradiciji lahko zasledimo prisotnost
"meje" v Gorici (domnevamo lahko, da je bilo poznavanje različnih jezikov, razšir-
jeno pri vseh družbenih skupinah, na ravni diglosije, čeprav je mnogo Goričanov
govorilo in pisalo v vseh treh jezikih ; s tem seveda ne mislimo podcenjevati izvirnosti
tega območja, zaradi katere je bilo goriško prebivalstvo večjezično, tako v strokov-
nopraktičnem smislu, torej v obnašanju, v sposobnosti, kot tudi v kulturnem smislu,
torej tudi po vrednotah, po identiteti ; o strokovni in kulturni večjezičnosti glej nedav-
ni prispevek B.de Marchi, 1989) .
Nastanek new town Nova Gorica se kaže kot neizogiben dogodek . Treba je bilo
zapolniti vrzel, ki je nastala z ločitvijo mesta od zaledja in nasprotno . Vrniti obliko-
vanost, življenje, dinamičnost ozemlju, ki je postalo iznakaženo, in ponovno ustvariti
hudo načeto družbenogospodarsko in družbenogeografsko harmonijo: to je bil glavni
namen, ki je bil podlaga za odločitev .
Nova Gorica se je vključila v ta prostor, po tradiciji usmerjen k interkulturnim,
interetničnim odnosom, z značilnostmi obmejnega mesta . Čeprav je nastala, da bi
zapolnila vrzel, ki je nastala v Zgornji in Srednji Soški dolini in v Vipavski dolini,
je znala izkoristiti možnosti, ki jih je odpiral obmejni položaj (tako obnašanje je
značilno tudi za druga slovenska središča, ki ležijo na obmejnem območju ; v nekate-
rih občinah je bil gospodarski razvoj tako intenziven in pospešen, daje določil prehod
iz ruralne tradicije v urbanoruralne razmere : značilen tak primer je Sežana) .
Kako je Nova Gorica izkoristila dediščino, ki je slonela na multikulturnem
soočanju, na večjezičnem bogastvu, na tolerantnosti in sožitju med narodi? Kako se
je ta dediščina razvijala v starem mestu Gorici in na katerih vrednotah, simbolih,
modelih temelji identiteta subjektov, ki v teh mestih živijo? Vse to je za znanost
gotovo zanimivo .
Danes imata mesti, eno je "rojeno kot obmejno", drugo pa je "postalo obmej-
no",podobne strukture in funkcije, odnos med njima označujejo medsebojna odvi-
snost in komplementarnost, pa tudi konkurenčnost in tekmovalnost . Mesti se torej ne
izključujeta, kažeta se kot vplivno področje, ki bi se potencialno lahko razširilo tako
na eno kot na drugo stran meje .
Mislimo, da je označba "mesti dvojčka" mnogo ustreznejša, da mnogo bolje
predstavlja obravnavano stvarnost kot označbi "ločeni mesti" ali "dvojno mesto" . Niti
izraz "ločen" niti "dvojen" po našem mnenju ne prispevata k razumevanju značilne
stvarnosti "mesta,ki je čez noč izgubilo zaledje", oziroma "dežele, ki je izgubila svoje
171
mesto in si je ustvarila novo" - zdi se besedna igra, preprosto zamenjavanje osebka
s predmetom, vendar mislimo, da to bistveno spreminja pristop do problema . Izraz
"ločen" razumemo skrajno statično, vzbuja nam predstavo razdelitve, ne nazadnje
tudi kontrapozicije. Gre za pojem, ki je prav v luči zadnjih, v članku že omenjenih
političnih dogodkov povsem zastarel, tako da ne more zadostiti operaciji konceptua-
lizacije problema niti na družbenopolitični niti na geografskopolitični ravni, torej niti
ne v strokovnih okvirih, v katerih je termin nastal . V bistvu gre za pojem, ki nam
prikliče v zavest ideologije, konfliktne položaje, s pomočjo katerih ne moremo pro-
blematizirati, raziskovati, odkrivati, analizirati in spoznavati stvarnosti, ki se sama po
sebi stalno spreminja, in torej prispevati k razlagi dinamike pojavov, ki ti obmejno
stvarnost zadevajo.
Nič bolj ustrezen ni pogosto rabljen izraz "dvojen" : izraz namreč označuje dve
identični stvari, ki imata tudi enako uporabnost . Še manj ustrezen se nam zdi poskus
poenotenja obeh terminov, kar da izraz "ločeno dvojno mesto" . Vsi ti izrazi se po
našem mnenju vključujejo v tako pojmovanje meje, ki slabo ustreza goriški zgodo-
vinski tradiciji, in ne v širše pojmovanje,ki bolj ustrezno definira to urbano obmejno
območje, kot smo že prej omenili .
Gorisko mestno središšče, obč ina in pokrajina; predmestne in krajevne skupnosti Nove
Gorice in Občina Nova Gorica
172
Pojem "dvojčkov" ima po našem mnenju širši razpon, ustrezneje zajame kom-
pleksno in spremenljivo obmejno stvarnost . Mesti imata namreč, prav kakor dvojčki,
določene podobnosti, ki bi jih bilo treba ugotoviti, preden se lotimo vsakršnega
obmejnega "programiranja" . Imata pa tudi določene razlike, prav kakor dvocelični
dvojčki ; te razlike bi bilo treba ugotoviti in ovrednotiti, da bi se mesti ne zrcalili eno
v drugem. Podobnost izhaja zlasti iz funkcij, ki ju mesti opravljata v času, razlika pa je
predvsem na ravni akcijskega prostora, prostora, ki sega čez državno mejo, ki ju ločuje .
Analiza mest Gorice in Nove Gorice s pomočjo družbenogospodarskih podatkov,
ki je temeljila na demografskih indeksih, ki zadevajo stalno prebivalstvo, na spre-
membah v času med enim in drugim popisom, na naravnem in selitvenem saldu
prebivalstva in ki je, poleg tega upoštevala še nekatere indekse, ki kažejo na določene
vidike kulturnega in gospodarskega življenja, evidentira dokaj zanimivo dinamiko .
(Analiza je omejena,kot kaže spodnja preglednica, na "ožje urbano območje", to je
na predmestne in mestne krajevne skupnosti Nove Gorice, in na občino "stare"
Gorice, ki sestavljajo "mestno območje" Nove Gorice in Gorice; glej Bergnach,
Stranj, 1989) .
Mesti kažeta kompleksno diferencirane težnje in struktura prebivalstva je kvali-
tativno in kvantitativno različna - "zrelo" je prebivalstvo v Gorici, "mlado" v Novi
Gorici. Iz podatkov izhaja, da je občina Gorica v prvih povojnih letih doživela rahel
porast stalnega prebivalstva, nakar se prične in se sčasoma okrepi nasproten proces .
Nova Gorica s predmestji pa je od 7945 prebivalcev v letu 1953 dosegla leta 1988
Gibanje stalnega prebivalstva
Občina Gorica
Nova Gorica s predmestji
173
25070 stalnih prebivalcev. Grafikon povzema demografski razvoj obeh "mestnih
občin" in "vizuelno" prikaže, kar smo pravkar povedali, daje namreč v Gorici v teku
pravi demografski padec, medtem ko smo v Novi Gorici priča porastu stalnega
prebivalstva. (Zaznaven je do leta 1961, zelo močan v obdobju 1961-1981 in manj
pomemeben od 1981-1988.)
Iz starostne strukture prebivalstva smo ugotovili, da je občina Gorica že krepko
v fazi staranja, medtem ko urbano območje Nove Gorice kaže izrazito, nedvoumno
mlado strukturo: obstaja močno povečanje starostnih pasov med 25 in 35 leti, kar gre
verjetno pripisati novejši naselitvi mlade delovne sile ; v Gorici pa mladostni razredi
ne dosegajo starostnih, kar je še zlasti razvidno pri ženski populaciji .
Nova Gorica je v fazi izpopolnjevanja svoje urbane strukture, obenem pa se
močno širijo tudi njena predmestja in že vidimo znake procesa deurbanizacije . Gorica
nasprotno ne daje znakov širjenja niti znotraj svojega izvornega jedra niti v zunanjem
pasu urbanega območja .
Analiza podatkov o zaposlitveni strukturi kaže, da je za Novo Gorico značilna
sekundarna dejavnost, medtem ko je Gorica bolj nagnjena k terciarni . Statistični
kazalci gospodarskih pojavov v nekem smislu krepijo že prikazane ugotovitve, da je
torej obravnavano območje podvrženo dokaj diferencirani razvojni dinamiki, če ga
gledamo z italijanske ali nasprotno s "slovenske" strani . Glede na območje Nove
Gorice je treba opozoriti, da poteka načrt za pomladitev njenega gospodarstva.Raz-
vojni načrti namreč predvidevajo racionalnejšo izbiro delovne sile, specializacijo
proizvodnje na tehnološki ravni, intenzifikacijo razvijanja majhnih podjetij in ne nazad-
nje ovttdnotenje obmejnih posebnosti v turističnem, trgovskem in storitvenem sektorju.
Nova Gorica predstavlja danes osmo mestno središče v Sloveniji in eno najbolj
dinamičnih središč na periferiji Slovenije. Je namreč edini urbani pol na območju
zahodne Slovenije, če izvzamemo že skoraj zrasle centre Koper-Izola-Piran, kjer se
odvijajo dokaj dinamični urbanistični procesi .
V obdobju med štetjema l. 1953 in 1981 sta občini Tolmin in Sežana izgubili
prebivalstvo (medtem ko sta občini Idrija in Ajdovščina doživeli rahel porast, in sicer
0,1 % oziroma 2,5 %),občina Nova Gorica pa je zabeležila 25,4 - odstotni porast.
Glede tega je treba pojasniti, da urbano prebivalstvo Nove Gorice raste na račun
svojega zaledja - ta pojav zadeva med drugim tudi druga središča, ki so v fazi
razširjanja, čeprav je resnici na ljubo teh malo - razvija se torej, v kolikor ima vlogo
gravitacijskega pola malo razvite okolice.
Gorica si nikoli ni opomogla od neravnovesja, ki ga je povzročila povojna
družbeno-ozemeljska sprememba,in se uvršča med manj dinamična območja v deželi
(opozorimo naj, daje bila Goriška pokrajina 10. avgusta 1950. leta z zakonom št. 647
vključena med gospodarsko zaostala območja, prim . podatke goriške CCIAA . 195 1) .
174
Zdi se nam, da ne moremo govoriti o dveh trenutkih istega procesa (Calligaris,
1989), temveč o dveh procesih, ki se različno razvijata .
3. Sklepne opombe
Nastanek Nove Gorice je povezan predvsem z razlogi geografsko-teritorialne
narave . Nastala je kot odgovor na potrebe celotne regije, ki je ostala brez urbanega
središča .Ni se treba čuditi, da je mesto Nova Gorica, ne glede na prve izredno
negativne trenutke (gl . Mlinar, 1984), ki so sicer dovolj pogosti v new town,ustvarilo
možnosti zanimivega urbanega razvoja . Nova Gorica ni imela težav pri realizaciji
mestnega statusa in pri premagovanju svojega tekmeca Ajdovščine, saj je ta predaleč,
da bi lahko opravljala vlogo urbanega središča za celotno regijo Zgornjega in Sred-
njega Posočja in Vipavske doline, in je tudi gospodarsko preveč karakterizirana
(Ajdovščina je namreč tipično kmetijsko središče, lahko bi rekli "agrociudad", saj se
primarni in agroindustrijski sektor tu povsem naravno in tradicionalno umeščata) .
Nasprotno se ni treba čuditi, če si Gorica ni znala zadati nove funkcije, saj je
postala, vprašljiva prav njena središčnost . Vlogo središča v novi posoški stvarnosti,
ki je nastala kot posledica novega zarisa mej po drugi svetovni vojni, opravljata
namreč tudi Tržič in delno Gradiška, ki sta od nekdaj naravni stičišči za Spodnje
Posočje in skrajni del Goriškega Krasa .
Mesto Nova Gorica tako opravlja znotraj razčlenjenega teritorija, ki ga sestavlja-
jo številne tipično podeželske občine in ki daleč presega meje občine same, vlogo
protagonista ; mesto je danes gravitacijski, referenčni center . Razvojni načrti mu
nadalje dovoljujejo, da se uvršča med najbolj dinamična središča na periferiji ;in to
ne zgolj zaradi sekundarnega sektorja, temveč tudi zaradi bolj razvitih dejavnosti,
izmed katerih naj tu omenimo dejavnost ISKRE na področju informatike .
Gorica se je znašla v položaju absolutne konkurenčnosti z drugimi urbanimi
središči v pokrajini, ki je potem zdrknila v podrejenost do take mere, da se Spodnje
Posočje danes kaže kot tipično bipolarno .
Demografski kazalci kažejo, da se faza rasti mestnega središča Nove Gorice še
ni zaustavila, čeprav zdaj poteka proces upačasnjenja, medtem ko se v tradicionalnih
predmestjih razvijajo dokaj zanimive dinamike . Zdi se, da se je torej pričel proces,
ki ga raziskovalci urbane problematike v skladu s posameznimi pristopi označujejo
kot suburbanizacijo, deurbanizacijo ali kontraurbanizacijo . To je pojav,ki ga nekateri
razlagajo kot učinek zatona mest (Vining, Strauss, 1977), spet drugi (Gordon, 1979 ;
Van Den Berg in dr., 1982) pa kot periferni razvoj naselij ; če bi šlo za razvojno
175
kontinuiteto urbanega sistema, za razširitev metropolitanskih pojavov na periferna
območja (Dematteis, 1983 : 112).
Gorica ne kaže pomenljivih sprememb . Zdi se,da ni izšla iz krize, ki jo je
povzročilo zaprtje meje, ni opaziti dinamik, ki bi jo karakterizirale na ravni urbanega
razvoja, in njena bližnja okolica ne kaže take vitalnosti, da bi lahko govorili o njeni
ekspanziji .
Politika razvoja obmejnega območja, ki naj mesti "dvojčka" kot protagonista
umesti v ta proces, bo seveda morala upoštevati to stvarnost : na eni strani je "mlado",
dinamično, živahno mesto z velikimi možnostmi za razvoj, s "kulturnim kapitalom",
ki ga ne gre zanemariti; na drugi strani je "zrelo" mesto, povsem v fazi ponovne
definicije lastne gospodarske in kulturne identitete znotraj pokrajinske in deželne
urbane organizacije .
Če bi mesti "dvojčka" postali "integrirani mesti dvojčka", bi po našem mnenju
lahko uspešneje izkoristili resurse, ki jih ponuja okolje, in torej povsem uresničili
vlogo "obmejnih mest", vlogo, ki jo Trst zelo vztrajno odklanja .
Bibliografija
BERGNACH L., P . STRANJ (1989). Le citta di confine tra crisi e cresclta : il caso di
Gorizia e Nova Gorica v "Studi Goriziani" št . LXX, str. 27-53.
BRATU2 A. (1985) . Mitteleuropa e sloveni v "Iniziativa Isontina", XXVII, 2, str. 29-33 .
CACCIAGUERRA S. La progettazione urbanistica deila citta nuova "Gorizia-Nova
Gorica" v Gasparini A. in dr.,Il futuro detla citra, cit., str. 268-276.
CALLIGARIS G. (1989) . Gorizia-Nova Gorica. Un contributo allo studio delle citta
divise v "Iniziativa Isontina", XXXI, 1, str. 11-28.
DELLI ZOTTI G., B. DE MARCHI (1985) . Cooperzione regionale nell'area sipina .
Milano: Angeli .
DELLI ZOTTI G . (1989) . "La citta dl Gorizla e gli sloveni nello sviluppo del rapporti
transconMarl" referat na posvetovanju "Vloga slovenske manjšine v razvoju
goriškega območja", Gorica .
DE MARCHI B . (1989) . "Il plurilinquismo come risorsa individuale e collettiva per gli
abitanti dell'Alpe Adria" referat na posvetovanju "Metodološki in teoretični
vidiki raziskovanja večjezičnosti na območju Alpe Adria", Videm .
DEMARCHI F . Introduzione v R. Gubert, La situazione confinaria, cit .
DEMARCHI F. Per una sociologia delle regioni di frontiera v ISIG, Confini e regioni, cit.
DEMARCHI F . Comunicazioni e interventi v ISIG, Confini e regioni, cit.
DEMATTEI G.(1983) . Deconcentrazione metropolitana, crescita periferica e
ripopolamento di aree marginali: i1 caso dell'Italia v AGEI, L'Italia
emergente. Milano: Angeli . Str.105-142.
176
FORM W. H., W . V. D'ANTONIO .(1973) Influentials in Two Border Cities. University of
Notre Dame Press.
GANTAR P . (1981). Stanovati v Novi Gorici. Ljubljana: RI FSPN .
GASPARINI A ., A. DE MARCO, R. COSTA (1988) . Il futuro detla citta . Milano : Angeli.
GASPARINI A ., E. SUSSI. Linee di scenario della citta nuova" Gorizia. Nuova Gorica"
v Gasparini in dr., D futuro della citta, cit., str.253-263.
GORDON P. (1979). Deconcentration without a "clean break" v "Environment and
Planning", A, 11, str. 281-290.
GUBERT R. (1972) . La situazione confinaria. Trieste: Lint.
KITZMULLER H. (1989). Esperienze giornalistiche in lingua tedesca a Gorizia nellla
seconda meta dell'Ottocento v "Studi Goriziani", LXIX, str. 45-56 .
KOS D. (1981) . Procesi (de) humanizacije mestnega okolja Novi Gorici . Ljubljana: RI
FSPN.
ISIG (1973) . Confini e regioni. Trieste: Lint.
MARRADI A . (cur) (1989) . Construire i1 dato. Milano : Angeli.
MARTINEZ O . J.(1986) . Across Boundaries. El Paso (Texas): Texas Western Press.
MLINAR Z . (1983) . Humanizacija mesta. Sociološke razsežnosti urbanizma in
samoupravljanja v Novi Gorici. Maribor: Založba obzorja .
MLINAR Z . (1989) . Tehnološke spremembe in prostorsko družbeni razvoj . Ljubljana: RI
FSPN.
PRICE J . A . (1973) . Tijuana: Urbanization in a Border Culture . University of Notre
Dame Press.
PRESCOTT J. R . (1987). Political Frontiers and Boundaries . London: Allen & Unwin .
ROSS S. R. (cur) (1978) . Views across the Border the United States and Mexico .
Albuquerque: University of New Mexico Press .
STRASSOLDO R. (1970) . From Barrier to Junction, towards a Sociological Theory of
Borders,_Gorica, mimeo.
STRASSOLDO R. (1971) . Il confine negli studi di sociologia, v "Iniziativa Isontina" XIII,
3, str. 18-25 .
STRASSOLDO R. (1979) . Temi di sociologia delie relazioni internazionali . Quaderni ISIG
n. 5, Gorizia.
STRASSOLDO R. (1985) . Legami territorialt nella provincia di Gorizia, v "Studi
Goriziani", LXII, str. 135-146.
ŠUŠMELJ J., TAVČAR M. (1965). Sociološka analiza Nove Gorice .Nova Gorica:
Delavska univerza .
TAVANO S . (1969). Gorizia, sintesi dell'Europa, v "Iniziativa Isontina", XI, 2, str . 15-43 .
TAVANO S. (1981) . Gorizia e 11 suo territorio, v "Studi Goriziani", LIII - LIV, str. 17-32 .
TAVANO S. (1986) . Gorizia_- Storla e arte. Udine: Chiandetti .
TESSARIN N., STRASSOLDO R ., Legami territoriali In Friuli,v "Studi Goriziani", v tisku .
VAN DE BERG L . in dr . (1982) . Urban Europe, A Study of Growth and Decline. Oxford:
Pergamon .
177
VINING D. R., A. STRAUSS (1977). A Demonstration that the Current Decoacentration
of Population In the United States is a Clean Break with the Past, v
"Environment and Planning", A, 9, str . 751-758 .
VRIŠER I. (1959). Nastanek in razvoj Nove Gorice, v "Geografski vestnik", XXI,
Ljubljana, str. 45-78 .
178