28 MOSTOVI 1I1992P0CVII
Diomira Fabjan Bajc
Fakulteta za tolmače in prevajalce v Jrstu -
prispevek za posvetovanje v Portorožu
Visoka šola za tolmače in prevajalce v Trstu je
nastala v 50. letih kot samostojen tečaj za štu¬
dente ekonomske fakultete, na katerem naj bi se
naučili nekaj tujih jezikov za svoj bodoči poklic,
ki bi jih morali po končanem tečaju praktično
obvladati. Kakih dvajset let je šola delovala na ta
način, a kmalu je bila odprta tudi študentom, ki
so se hoteli posvetiti prevajalskemu poklicu. Od
leta 1978 je samostojna fakulteta in ob koncu
štiriletnega študija podeljuje diplomo (laurea).
Od leta 1990 njeni diplomanti pod določenimi
pogoji lahko tudi poučujejo na šolah v Italiji.
V šolo se lahko vpišejo italijanski državljani
pa tudi tujci z opravljeno veliko maturo. Obvez¬
no morajo že dobro znati vsaj dva jezika -
italijanščino in enega od naslednjih: fran¬
coščino, angleščino ali nemščino. Za vpis na
fakulteto je namreč treba opraviti sprejemni izpit,
ki sestoji iz treh delov:
□ narek v enem od treh jezikov, za katerega se
kandidat prijavi (francoščina, angleščina ali
nemščina);
□ prevod iz enega od treh omenjenih jezikov v
italijanščino;
□ prevod iz italijanščine v isti (prej omenjeni)
jezik.
Kandidati, ki se prijavijo na sprejemni izpit, na
njem ne smejo uporabljati ne enojezičnega ne
večjezičnih slovarjev. Opraviti morajo vse tri
dele izpita. Prošnjo za izpit je treba oddati od 1.
8. do 15. 9., izpit pa je konec septembra ali ok¬
tobra.
Kdor opravi izpit, mora vpisati italijanščino in
tuj jezik, za katerega se je prijavil na sprejemni
izpit (francoščino, angleščino ali nemščino).
Poleg teh dveh jezikov mora izbrati še enega od
preostalih dveh in enega od naslednjih jezikov:
slovenščina, nizozemščina, ruščina, srbohrvaš¬
čina, španščina.
Zelo priporočljivo je, da si študenti v vsakem
primeru izberejo študij maternega jezika, čeprav
mislijo, da ga že obvladajo, kajti dobri in
vrhunski prevajalci, še bolj pa tolmači, dosežejo
najvišjo kvalificiranost in so torej v nekem smislu
nenadomestljivi le pri prevajanju in tolmačenju v
svoj materni jezik. Jasno pa je, da jim čim boljše
poznavanje čim več tujih jezikov zagotavlja
večje možnosti za zaposlitev.
Ob tem bi morebitne slovenske študente na
tej šoli opozorila, da gre pri prevajanju vseh
jezikov, tudi slovenščine, za prevajanje iz
italijanščine in v italijanščino. Po končanem
študiju (ali že med študijem) se bo Slovenec
sam vadil v prevajanju npr. iz slovenščine v
nemščino (francoščino, angleščino, ruščino
itd.), saj mu bo šola dala teoretsko podlago,
torej sistem za prevajanje iz materinščine v tuj
jezik in narobe.
Prednost šolanja na tej fakulteti je tudi v tem,
da lahko študent študij po dveh letih prekine in
dobi diplomo višje šole. Za pridobitev diplome
mora opraviti poseben izpit iz prvega in drugega
tujega jezika.
Če nadaljuje študij, se mora študent po
drugem letniku odločiti za eno od dveh smeri v
tretjem in četrtem letniku:
a) prevajanje,
b) tolmačenje.
Če izbere prevajalsko smer, nadaljuje študij
pisnega prevajanja s poglabljanjem strokov¬
nega poznavanja jezikov, torej z bogatitvijo
strokovnega izrazja in s spoznavanjem slogov¬
nih posebnosti. Ce pa izbere tolmačenje, vadi
simultano tolmačenje v kabini in konsekutivno
tolmačenje (ob govoru), spoznava pa tudi
uporabo primernega stenografskega beleženja.
MOSTOV1111992/XXVII 29
Poleg tega, da se uči posameznih jezikov
(jezik, zemljepis in zgodovina, v III. in IV. letniku
književnost) ter prevajanja ali tolmačenja, mora
študent opraviti še izpite iz splošne lingvistike,
splošne medicine, temeljev ekonomije in
politike, uvoda v energetske vire in iz poznavan¬
ja mednarodnih organizacij.
Vsa predavanja in seminarske vaje mora štu¬
dent obvezno obiskovati in na njih sodelovati,
saj sicer v indeks ne dobi profesorjevega pod¬
pisa, ki je pogoj za opravljanje izpitov.
Izpitni roki na fakulteti za tolmače in
prevajalce so trije: junija, oktobra in februarja.
Kdor ne opravi vseh izpitov, ki so obvezni za
vpis v višji letnik, mora pavzirati.
Vsi vemo, da je za dobro poznavanje tujih
jezikov nujno potovati v tujino in tam preživeti
čim več časa. Fakulteta za tolmače in prevajalce
v Trstu je članica organizacije CIUTI
(Confšrence des Instituts Universitaires des
Traducteurs et Interpretes), ki omogoča izmen¬
javo študentov vseh šol, vključenih v to or¬
ganizacijo, pa tudi drugih. Tako je mogoče
nekaj mesecev študirati na Danskem (Aarhus,
Copenhagen), v Belgiji (Antvverpen, Mons),
Veliki Britaniji (Bath, Bradford, Edinburgh, Lon¬
don, Slford), Nemčiji (Germesheim, Heidelberg,
Saarbrucken), Švici (Ženeva, Zurich), Kanadi
(Montreal), Franciji (Pariz), Avstriji (Dunaj,
Gradec), ZDA (VVashington), Španiji (Bar¬
celona, Granada) ali v Rusiji (Moskva).
Tudi na tej fakulteti študenti za študij na tujih
univerzah lahko pridobijo štipendije, ki jim jih
omogočata projekta ERASMUS in TEMPUS.
Naslov fakultete za tolmače in prevajalce v
Trstu je:
Scuola superiore di lingue moderne per
interpreti e traduttori
Via B. d’Alviano 15/1
34144 TRST - TRIESTE
Tel. (iz Slovenije): 993940/750410 -
764581
Telefaks: 040/775052
In zdaj še nekaj besed o ekipi, ki namerava z
referati nastopiti na posvetovanju prevajalcev v
Portorožu. Sestavljajo jo same ženske (na šoli je
pičla tretjina moških!).
Prof. Giuliana Brozich Lipizer poučuje kon-
sekutivno in simultano tolmačenje iz nemščine v
italijanščino. Dolgo let je sama tolmačila v EGS
in v skupnosti Alpe-Jadran. Napisala je več
knjig: o fenomenološki analizi jezika v podjetjih,
o komunikaciji med podjetji in institucijami v
Italiji ter v nemško govorečih deželah in o jeziku
kot sredstvu za komuniciranje. Prof. Rita Snel
Trampuš je Nizozemka in seveda poučuje
nizozemski jezik. Napisala je nekaj jezikovnih
vadnic za tujce, sočasno pa je tudi sodna
tolmačica na tržaškem sodišču. Prof. Diomira
Fabjan Bajc poučuje prevajanje iz slovenščine v
italijanščino. V italijanščino je prevedla več po¬
ljudnih in literarnih del (Cankarja, Rebulo), v
tisku pa je njen slovensko-italijanski frazeološki
slovar. Fedra Paclich je odlična diplomirana
prevajalka in tolmačica za italijanščino,
slovenščino in nemščino. Dolgo let je živela v
Rimu, nekaj let je študirala v Gradcu. Kristina
Hmeljak je absolventka na tržaški šoli za
prevajalce: zna slovensko, italijansko in
angleško. Pol leta je preživela v Bostonu. Poleg
naštetih jezikov študira še japonščino. Lani je
dva meseca preživela v Tokiu.