SAM  NE VEM PavleZidar
Sani ne vem, kaj čakam,
nekaj se zgodilo 'bo zagoiovo. —
Ce nagnem se ven,
je videii vse na svojem mestu
in nisem niti za tip prevaran:
sonce, ki žaluje mimo t:eh krajev,
kakor da mu je ne vem koliko
za nečim,
odzdiravlja koi včeraj
moji zvedavosti,
človeik na obzorju
prihaja na delo z običajno točnostjo
in zelo dobro vem,
kolikokrat se bo premaknil na levo
ali desno,
kamen in voda in zelenje
se družijo v docela isti vtis,
otrok pa sili v rast
na vse načine,
samo da bi bil velik.
Samo zato,
ker je vse na svojem mes^,
se ne zgodi nič takega. —
Tu se postaraš hitro,
kakor da je to edini cilj,
ogovoriš nekaj popotnikov
in pritrdiš, da dnevi postajajo kratki,
nikoli pa ne (boš zaslutil kamenja
bliže ali celo iopleje
kakor lastnega sinu,
saj ne upaš niti z dvoimom naprej;
hiša bo po tvojem kamen,
kakoir je bila prej,
voda pa — kaj bi z njo,
saj ieče in hrnmi,
in če je tiha, nerazpoložena
814
in žalostna kakor ti,
boš komaj opazil, a nikdar zadel.
In glej,
samo zato se nič ne zgodi.
815