e Novice
Izhajajo 1. io 16. veaccga mescca. Ceoa jim )e z« celo leto 1 gld.f za pol leta ÔO kr. — NaroČDÍDo íb dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu.
Edor želi kako osDanilo v „Dolenjske Novice" aa-tiBniti dati, plaća za drostopno petit-vrato 8 kr. za eokrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr.
Gospodarske styarL
Dolenjski kmetovalci, pripravljajmo se na jicleznico.
(Dalje)
Kje iiani leži r>olenjceiii velik z a k 1 a (1 ?
Zivinarstvo imenuje se kaj nido steber kmetijstva, ill to [)o vsej pravici. Živinarstvo daje nam v prvi vrsti g'lioj, brez katerega nam je vse kmetijstvo osobito poljedelstvo kar naravnost nemogoře. Živiiiarstvo daje pa tudi v drugi vrsti gotovi denarni doiiodek, bodisi da prodajanj« meso, ali mlečne izdelke Čim bolj človeštvo narašča. Čim bolj človeštvo v oniiki napreduje, čim veř in čim boljših prometnih zvez si Človeštvo priređuje; tem večjeg-a j^-ospodarskeg/i pomena postaja Živiiiarstvo. Da reči .se snié, da ako bi tudi vse drugo kmeiijslvo piopalo, živinarstvo bi ne moglo jiropiisii nikdar.
Nam doleiijskini kmetovalcem, odpira dolenjska železnica glede živinarstva čisto nova, pa kaj šiioka vrata kmctiškega doliodka. Vsak, kdor je kaj řiveta videl, ter ga iz kmetiskega stališča pre-
mišljeval, vsak kdor količkaj dosti bere, nvidi> da so železnice povsod in povsod v prvi vrsti kaj koristne živinarstvii Kjer je železnica, proda se kaj lahko in dobro živina, bodisi vže kakor-šnega koli plemena. V dokaz temu ni treba dru-zegji, kakor primerjati daiiaïinje živinske sejme v Gorici, Sežani, Divači, Ljubljani itd. z onimi, recimo pred petdesetimi leti. Kolikor se je pred petdesetimi leti na jednem ali drugem kraju teh sejmov v ceiem letu denara prevrglo, prevrže se ga dandanes skorej v pojedinem kraju teh sejmov le v treîi mesecih, ali pa še v krajícem řasn. Nasprotno so pa sejmi tistih krajev kjer železnice še ni, od dné do dne bolj zapuščeni. Ni li žalostno na primer, da na iiučki, kamor prižen<i skoraj do tiso£ konj na kak sejem, niii jeđ-nega Italijana ni videti'? In vendar so ravno Italijani naši najbližnji, in najboljši konjski knpo-valci. Ni li ravno tako žalostno, da na primer na Veseli Gori pri St. Rnpertu na kak sejem 800 do lOOO ali pa se več gJav tudi prav lepe goveje živine priženó, proda se je pa le kaj malo ali skoraj nič, in še ta barantija je navezana le na najbližje sosede ; Italijanskega ali nera.škega
PiBimii,
Kako se je opekel stari (Jelesnik.
(črtica iz kmoĚkega žttljenjft; spini) —6.)
Bilo je V nedeljo popoludne pred nekoliko leti. Sobice, zlato soinčcce, obrnilo je zadnjikrat onega dné svoje veliko, okroglo lice doli na našo iepo dolino, zadnjikrat onega dné, ker je nameravalo zdaj zdaj odriniti v daljne firekmorske kraje, da zbudi na delo vse zaspance v daljni Ameriki in pa še v drugih deželah, katerim pa sam klek ime zapomni, saj jim tako Čufino in pa smešno zvoni. Ni Čudno, če je pogled postavljajoč ega se solnea najlepši, saj se vsakedó teško poslavlja in kedo more reci, da ni zlatemu sobicu hudú, ko zapušča tako lepo dolinico, kakor je naša? Kaj bi tisto, le ne zabavljajte ne; jaz sem tudi vže martiikatero dolino in dolinico na Slovenskem prekoračil in rečem vam, da je malo tacih, kakor jc naša. Toda, kaj govoričim, saj itak znam, da
vas to lie zauima, povem vam raje, kako je ta-ki'at bilo, a vi me blagovoljno poslušajte!
Saj znate, kako je v nedeljo popoludné po iiauku na deželi; takrat si vsak počije, vsak se porazgovori sè svojimi znanci in prijatelji. Otroci igrajo svoje igre In kričé glasno od liiše do hiše; dekleta zberó se pred kako hišo in kramljajo o svojih skrivnostnih stvareh; tantje obsede mi kakovih drvili, ali pa stopijo v hladno senco in rešeiajo o vojaških naborih, o vojski in pa o drugih dogodkih; mamice gredo jedna drugi v poiiode; kakov petičen možiček privošči si tudi poliček starega — kedó bi zameril, da je le zmerno in pošteno; — — vsakedó se po svoje zabava. A ko se začne zlato soLice približevati vrhovom goni, ko se začno oglaševati po bližnjih in daljnih mlakah jednolični zborovi velikih in malih, starih in mladih žab in žabic, sprva bolj tiho in pojedince, potem pa zmeraj glasneje in glasneje ; ko se povračujejo veseli pastirji se svo-
liupca, ni za^lodati, da §e Bloiaiia tii Ljubljaii-iaiia vidiš težko. Vsak, kdor iii toliko slep, da previdi le najbližjo svojo okolico, vsak komur je dano le neko pametno razumno sklepanje o bodočnosti Dolenjske, ko liobiaio železnico, reci mora: v živinarstvu ima dolenjsko kmetijsko prebivalstvo zeln [liijlepSi deí bodornosti svoje. V duliii je videti, koliko in kakili živinskih sejmov bode imela Dolenjska recimo po komaj štiridesetib letili odkar bo tekla železnica. Največji nasi da-]ia.snji aejiiii so jim komaj senca.
No tudi z!i to se moramo pa Dolenjci začeti v pravem času pripravljati. Mi imamo še vse premalo živine. Toliko, kolikor je imamo. In ka-korsno imamo dandanašnji, to zadostuje komaj za današnje razmere nc pa za bodoče. Ako pa hočemo več in lepio živino rediti, ])otre[jiio je, da dobimo več krme. Gledé na krmo smo ])a Dolenjci v liostih krajih prav veliki reveži. Travnikov skorej nič ni, vso krmo mora kmetovalec na njivah v podobi detelje itd. pridelovati. V mnoj^ili krajih iit);ijo pa dosti travnikov, (oda — slabih močvirnih, na katerih rase le malo vredno kislo .=eno in ie tega ne lîog si g-a vedi koliko, ampak prostom primerno le malo, kaj malo.
In ravno v takib krajih, kjer imajo dosti pa močvirnih travnikov, ravno v takih krajib leži Dolenjcem Še velik zaklad v zemlji. .\ko bi se taki travniki jio umetnem potn osušili, kjer mogoče (in zelo povsod je to moff'oče) po potrebi tudi namakali, pridelovalo bi se gotovo se enkrat toliko sena kakor dandanes. In io bi ne bilo slabo, kislo, neteČno, ampak najbolj siadko, jako tečno seno. Kdor tega ne verjame naj se prepriča. V poletnem času, ob košnji naj grč iia
obSirne osušene ter namakane travnike gospoda Herga v Mokronogu in primerja naj na njili rastočo travo z ono na sosednjiii, neosnsenih ter lie namakanih kmečkih travnikih Kar se je na travnikiîi g. barona Herga izpeljalo, dá .se izpeljati še na sam liog vedi koliiio tisoč druzih travnikih. Kes da taka zbolj.«aiija stanejo denara, dosti denara. Potrošek zmaitjsa se pa jako moČiio, ako se loti dela več gospodarjev skupaj in go tovo najmočnejše se pa zmanjSa ako se ga po-priniejo kar vsi jijospodaiji jednega kraja li kratu. Prvo poglavitno delo pri takem zboljševanjii je pač iiiženersko, kajti ako ni vse natanko premer-jenn ter izmerjeno, je kaj lahko mogoče, da se delo spoiiese ali slabo, ali pa kar nič ne. hiže-nerska dela pa kakor znano fkakor doiiiarska) niso po ceni.
Vendar je pa mogoča tudi v tem pomoč in sicer ta-Ie: „Vse kiiietiške podružnice tistih krajev, v katerih se naiiaja dosti močvirnih travnikov, vložile; naj bi pri eentralneni odboru c. kr. kmetijske družbe, kakor ttidi pri slavnem deželnem zboru pro.šuje, za nasfavljenje deželnega knietiško tehničnega inžeiierja, kateri bi izvrševal vsa inže-nerska, za osušenje in namakanje močviniib intv-nikov potrebna dela ali čisto zastonj, ali pa po jako inzki ceni. Takega in/,e;ierj:i ima že sosednja Štajerska, take inženerje imajo tudi že skoraj po vseh druzih avstrijanskih deželah, iakaj bi ga za Kranjsko ne imeli. Vsak, kdor bi hotel svoje travnike osušiti, režen bi bil s tem prvega, pa gotovo največjega potroška. Vsak imel Iii pa tudi v natančnih tehničnih načrtih popohio zagotovilo vgodnega vspeha. Posebno izdatna in najcenejša bila hi pa zbolj.šanja, ako bi se jih kar veČ go-
jiiiii čedami, prepevaje lepe narodne pesmi in pokajoč z bičem iz zelenili travnikov na svoj dom; tedaj prenehajo otroci sè svojimi igrami, dekleta, fantje, žene in možjé sè svojimi pogovori in vsakedo se vraíía vesel in zadovoljen na svoj dom. Tu se še malo posedi in počaka večerja, odinoli sv. rožni venec, a potem se pa podá vse k počitku, da vstane drugi dan vsak čil in krepak k novemu delu.
iiilo je torej v nedeljo popoludne pred nekoliko leti. Zlato solnce je zadnjikrat se svoj'mi žarki obsevalo našo mirno vasico, a posijalo je tudi tja pred lepo, zidano hišo, kjer je sede! na klopi stari ćelesnik in spuf^čal iz svoje ilovate pipe goste dime v zrak. Seznanim naj vas s Će-lesnikora, kaj ne, saj znam, da ga ne poznate. Šestdeset jih je vže imel tedaj ua ramenih, vendar je bil âe čvrst, kakor malokedo njegove starosti. Glava mu je bila vedno ravno po koncu in T njegovih gostih laseh bilo je se vedno malo tistih srehrnastih uiti, katere so kinč in pa ponos
starčka Iz pod gostih obrvij in vže prilično nagubanega čela, gledalo je, reke! bi skoraj nekako zlobno, dvoje siviii očes, nos bil mu je ostro zašiljen, usta^široka, a lice vse popřeje, kakor pa prijjano. Celesnik ni imel bitš veliko kmetije, vendar so govorili, da ni takisto brez vsega, llm —Jim — pripovedovalo se je marsikaj o starem Oelesniku in ne mnogo dobrega. Posojeval je neki rad denarje, ali na velike obresti in vže večkrat je kakovega reveža i)opolnonia osiromašil in zakopal v dolgove. Sploh je bil Ùelesnik prav lakomen na denar, iu zato je tudi zgubil vse usmiljenje; samo, da je bilo njegovemu žepu prav in dobro. In Še nekaj je imel stari Ćelesnik, Oj, da si pred njim maio prizdignil pokrivalo in rekel: „Dober dan, dober veČer, oČe Celesnik!" ej, ej, to bi se prikupil staremu. Imel je Joraj svoje napake in precej grde napake stari Celes-in čudno, Če ni bil posebno priljubljen svojim sovaščanom. Pa saj je tudi malo občeval ž njimi, raje se jih je ogibal. Otrok ni več imel; dva
spodarjev skupaj, ako tii se jili kar cele obřiiie lotile. V takili shicajili je inogoře za delo potrebni kapital ilobiti na posotio po prav jůxkili odstotkih ill proti dolg'oletiieiiiii povraíaiiju v obrokih. Slavili deželni odbor posodil bi, in to gotovo prav radostne volje^ za taka podvzelja deiiiir. Tosodil lii pa Uidi vsak doinaèi denarni xavod, kakor mestna liraiulnita ljubljanska itd.
Torej kmetovalci dolenjski, lotite se, da dvignete velik zaklad, kateri leži v važih niočviniili travjiikili. Pričnite jih osuševati. Ako bodete [)ri-(lelovali le dvakrat toliko, in veliko boljše, veliko iitiejše krme na iijili, kakor dandanes, redili bodete tudi lahko dvakrat toliko živine, kakor dandanes in to se bode v naňi deželi jiac poznalo, to l»ode izdalo na naših njivah, posebno pa na naših bo-(iuři)i dolenjskih živiitskili sejmih, najbolj pa v na.ših ali pa vsaj v žepih nažib jiotomcev
Doleuji^ka bolnišnica.
Ni ga za telo hujšega kakor je bolezen ; ako se pa bolezni ]tridruži še ubožtvo — potem je zlo res nepopisljivo. Da, si li moraš iidsliti, kakova je beda bolnika siromaki), ki ga nima nikogar, da bi mu atregcl, ki se zvija sam brez tolažbe, brez pomoči na trdem ležišču! Gorje je takemu trpi[ui! res gorje! —
I*a kedo naj tu pomaga? očitna bolnišnica, kjer se ubog trpin pre.skrbi z vsem potrebnim za dušo in telo. Kako britko je tudi, ako človeka zgrabi hitra nesreča, ako se pohabi na telesu tako, da mu sam navadni zdravnik ne more pomagati; ali če je bolezen sploh taka, da je treba veČ veščih zdravnikov, da jo ozdravijo — pa jih tn
blizo ! — Tudi tu pomaga javna bolnišnica. Prav in lepo je, da je naš deželni zbor sklenil napraviti novo bolnišnico v Ljubljani — bolnica je potrebna, koristna naprava.
Toda nekaj se mi vsiUije v pero, kar imam vže dolgo na srcu ; nekaj moram zahtevati v imeim trpečih Dolenjcev.
Gospoda, zakaj se spravlja vse samo v Ljubljano i* Zakaj bi morale biti vse človekoljubne naprave ravno v Ljubljani'? Ali jih morda drugod, recimo, mi Dolenjci ne potrebujemo? ali ne plačujemo tudi davkov? Glejte, v Siiiihelu pri Novem Mestu imamo lepo hišo, imamo popolnoma zmožne šolske sestre. Te bi rade podučevale niutaste deklice, ako bi le dobile podjjoro. Denarja je dovolj zato, ali kaj pomaga, ko vlada zahteva, da se more napraviti v Ljubljani nova hiša za dečke in deklice. Bi li ne bilo prav, ako bi se deklice poslale semkaj — v Ljubljani pa bi se zgradila naprava samo za deČke.
Z bolnišnico je piaiobno. Kadi priznamo, da je v Ljubljani potrebna; ali ravno tako je potrebna pri nas v Novem Mestn. To je jasno. Ako pošljemo bolnika od nas ali celo od onstran Gorjancev v Ljubljano, so stroški jako veliki. Pa ne samo to. Kolikokrat se zgodi, da je treba poslati v bolnišnico jako slabega, prav nevarno bolnega. Predenj ga pripelješ čez naše klance v Ljubljano — ti umrje. Po tem, se ve, da mu bolnišnice več ni treba! — Da je temu tako. Čutijo naši ljudje predobro, kaže skušinja. Znano nam je namreč, koliko stroškov mora nasa dežela plačevati vsako leto za bolnike v bolnišnici v lirežicah, v Karlovcu itd. Zakaj pač? Zato, ker je ljudem predaleč v Ljubljano, jia izroče bolnike v bolnišnice,
mu je Bog dal, aii umrla sta imi v prvih iida-dostnih letih, le ženo je še ime!, dosti dobro, ubogljivo in skrbno ženo. Današnje popoludne oglcdjil je jjoljé, vrnil se od ondot domov, sedel na klop jtred hišo, zapalil jiijiico in mislil, liog vedi o čem; ali menim, da se ne bi mnogo varal, če bi i'ekel, da je stari Celesnik mislil o svojih dolžniki!) in pa o svojem denarju. In sjui-stil je pai' gostih dimov v zrak, lice se mu je zadovoljno zaokrožilo, stresel je pepel iz })i])ice in se baš hotel vzdigniti in oditi v hišo, ko je prikorakal po cesti neznan tujec. Oblečen je bil bolj po gosposko, vendar si skoraj oi)azil po Širokih in dolgih rokavih in uprav takovih lilaČah, da (a obleka ni bila baš na njega krojena in pa, da je pač vže iiekaj Časa preteklo, kar je krojaè novo sukno se svojimi velikimi škarjami razre-zoval il! prvikrat z iglo zabodel, ker so mu bili komolci vže tako pregiodani, da so se kar nitke videle, a ovratnik se mu je svetil, kakor škornje vaSkih iantov, ko gredó v nedeljo k maŠi, tako
da bi se za silo tudi v njem gledal. Na razku-iitrani glavi šopiril se je pokvečen klobuk, in nm sč svojimi širokimi krajevci obsenčil bledo, suho lice, katero mu je okroževala mala, redka bradica. In jH'ibližal se Je staremu Celesniku, snel tisto ])okveko z glave, na suhem licu pokazal se mu je zvit smehljaj in dejal ])njazno ;
„Dober večer, oČe Uelestdk, dober večer! Vi se hladite tn na klopici, da prijetno je to ob tako lepem večeru, kakor je danes. In vročina je pojenjala, vročina!"
lias sem se mislil vzdigniti, dejal je Celesnik začujeno, češ, odkod ga tujec poznava in pa dob-rikalo mu je, ker ga je tako prijazno pozdravil. Obično se pač niso popotniki pri njem oglaševali, „Odkod pa, oflkod? In pa poznate me, jaz se saj ]ie spominjam, da bi vas vŽe kje videl!"
„Ej, ej, vas, oče Celesink, kedo pa vas ne pozna? Saj vas poznajo v deveti župniji kot moža poštenjaka, oče Celesnik!"
(Đd]je prihodnjič.)
^Iti 80 jim Miîîe. Bi li nebilo prav, ako bi ostali ti »ovci v domaiej deželi?
Tudi ne pozabim«, da je v tej reêi naša dežela nekaj prav posebnega, edinega — drugod je dnigaře. Nasa bližnja Štajerska ima na spodnjem svojem deiu bolnišnice v Mariboru, v Celju, v Brežicah in morda Se kje drugej. Samo na Kranjskem naj ima do te dobrote pravico ljulta — Ljubljana! To ni prav!
Vemo tudi, da je novomeški mestni zastop ponudil deželnemu zastopu lepo svoto novcev, ako napravi tu v mestu bolnišnico. Obljubilo se je baje pač nekaj jiotipore, ako ustanove tu bolnišnico usmiljeni bratje; alt ko so ti rekli, da jim je sedaj to nemogoče, je pa tudi naŠ deželni oiibor in zbor utihnil.
Da, v imenu dolenjskih davkoplačevalcev, v imenu tiaSih uliozih trpinov bolnikov, kličemo : Oospodje! nikar ne obračajte svojih oči samo po Ljubljani; povzdignite jili nekoliko viSe, da vidite potrebe tudi po deželi in kranjskili mestih!
Ako se je pa v tej reČi vže kaj ligodllo, bodemo srčno veseli.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Ako je dobro znamenje kacemu listu, da mu zmanjka prostora, potem hi bile „Dolenjske Novice'^ gotovo med najsrečniSimi listi; kajti vselej govori g. vrednik novičaiju; le ob kratkem — ni prostora! Mora ga ubogati novtčar, za to Vam boile spet povedal le nekaj prav v kratkih besedah.
V	Avstriji zborujejo sedaj trije deželni Zbori, tirolski, češki" in dolenje avstrijski. Tirolski bode med drugim obravnaval o deželnem Šolskem zakonu. Doslej so zahtevali vrli Tirolci se vedno versko šolo; zato jim ministerstvo ni potrdilo golske postave po njih želji. Sedaj je vlada nekoliko prijenjala; ali težko da bi bili katoliški Tirolci z njo zadovoljni, ako se jim ne bode dovolilo še več. — Tudi mi Slovenci moramo porabiti vsako priliko, da se potegujemo za strogo versko áolo. Prej ali slej jo moramo dobiti.
y češkem deželnem zboru razpravljajo spravo med Oebi in Nemci, Toda brez dvoma je, da iz te moke ne bode kruha — vsaj okusnega gotovo ne. Mladočeiii nočejo o tej poravnavi niČ vedeti, celo iiimed Starih jiii je mnogo uskočilo v njili tabor. Vlada je dala zadnjič neko pisanje, ali pokazala s tem, da je Itolj naklonjena Nemcem nego Cehom ; to je vse le še bolj razburilo
V	dolenje-avstrijskem deželnem zboru je vendar povedal poslanec šefel golo resnico, ila morajo države drugače skrbeti za uboge ter sploh
za podložne — krščanske naj bodo! _ gi^^er
bode prišla povodenj ter jih odnesla, kakor je
nekdaj rimsko državo, ko so bila Čisto podobna znamenja. Tudi je priporočal, naj donaSa za ubožiio kaso dunajska borza, kjer igrajo večinoma judje, 200.000 goldinarjev. To je pač le pravično, če kmet plačuje, ki ima malo prihodkov, zakaj bi ne jud, ko jîli ima mnogo V in vendar to jezi judovske krivoverce!
Deželam zastopanim v državnem zboru na Dunaju bode nabrati letos za armado in pomorščake m.m) mož; za dežebio i.nimbo 10.000 poleg namestne reserve in oniii novincev, katere imata nabrati za de/.elno hrambo Tirolska in Pred-arlska.
Avstrijski delavci pa tudi drugod hočejo tudi letos praznovati 1. majnika. Hodo li zato kaj bogatej.ii, je drugo vprašanje. Mi bi mislili, da bi bilo za nje na duži in na telesu mnogo bolje naj bi zahtevali ter tudi res praznovali vse nedelje in praznike v lelu! Nam se zdi, da je ta delavski praznik le neko opičenje po druzih stanovili — za pravo delavsko srečo pa brez pomena.
Kaj je novega po širokem svetu?
Na Srbskem je še vedno oni neprijetni prepir med bivšim kraljem in njegovo ženo Natalijo. Kralj Milan jej brani občevati z njenim sinom, sedanjim kraljem.
Italijani imajo preveč visokih gd _ v 17 mestih. Radi bi jih nekaj odpravili. Ali katere, to je težka reč, ker bi se vsacemu mestu zamerili, kateremu bi vzeli višo šolo.
Ruski car je pisal neko pismo, iz katerega ae razvidi, dii je' med linsijo in Francijo kaj debelo prijateljstvo kar zlasti Nemcem — Prusom — ne more biti i)o volji.
Irci, katoličani, ki so vže čez tristo let podložni protestantiškim angličanom, se v tem stoletju prav vspešno poiegujejo za svoje pravice. Zadnji čas jim je hil vodja nekov Parnel, ki je za nje mnogo storil. Ali zmotil se je revež v zásobném življenji zoper zakonsko poštenost. To Jako škoduje Ircem, ker na take reči Angleži grozno natanko gledajo.
V Cile v južnej Ameriki je baje vzbuknila vstaja.
Piše se nam:
Iz Ribniške doline — meseca decembra. Od kar pri nas ustavDO življeoje obstoji, od kar naš visoki deželni zbor delaje, v vseh 29. letih ni se storilo skupaj toliko potrebnega, koristnega in dobrega za Dolenjsko sploh in posebej za našo dolino, kakor v pretečenem zasedanji našega vis. deželnega zbora. Ni ga menda po vsem Dolenjskem pametno mislečega, razumnega človeka, ka-
teremn je oipredek saâega Ijodstva na srcn^ da De bi vedel hvalo naâim gg. poslancem za njihov trvd, da se bode oaSa naj koristnejša potreba izpolnila, ter se bode gradila dolenjska Železnici. Kakor pa ima ta svoj »ajve^Ji dobrodejen pomen za vso Dolenjsko, rarno tako ima sklep tíb. deželnega zbora, da se gradi pripravna ceatoa zveza med Loškim Potokom in Brediáčem Ribniške doline za dolenjsko železnico in posebno pa za naš okraj neizmerne dobrote v sebi.
Kdor tnk&jâoje krajevne ramere pozna, kako potrebna je pripravna cestoa zveza mej Loškim Potokom in mej R'bnico, da zamorejo Potočanje z vozom črez Veliko Goro v Ribaiško dolino dohajati, bodisi v opravkih s c. kr. oblastmi ali do zdravnika, bodi si v kupSijskih zadevah, ta tudi vé, zakaj si oaSe prebivalstvo uie nad 20 let želi, da bi se napravila ta proga.
Kdor na^e gozde ob in na Veliki Gori pozna, posebno iz graâiin Ribnica, Koievje čabar, Sneperk in Orteuek, potem mnozib cbčin in za sebnikov, katerih les ae sedaj po dolgi in toraj dragi ceeti sa Rakek izvožava, ta ve, koliko bogastva ne zamoremo v pravo ceno spraviti. Vsi ti gozdi zadobé z dolenjsko železnico viSjo vrednost, vendar večina njih Itsa bi se £e vedno morala po sedanji progi v promet izvažati.
Da se torej sklene pripravna četa med Loškim Potokom in Kibnièko dolino, da se vsi gozdi na Veliki Gori bližje svetovnemu prometu priklo-pijo, s tem, da bi se njih lea na bliž jo in pri -pravnejšo železnično postajo v Ribnico dovažal, treba je bilo neizogibne ceste med Loškim Potokom in Ribnico.
Težko smo čakali rešitve, ko se je přetečeno jesen ta proga trasirala, ko smo čuli, da je to delo strokovnjak prav dobro pogodil, tako, da bi največji strmec znašal samo 4'A palicev pri sežnju, da se bode navkreber lahko hitro vozilo, da bode vsa proga iz Loškega Potoka do R-baice samo 19 kilometrov, nekaj črez dre in pol mi^je dolga.
Na5ima vrlima gg. poslancema, kmetskih občin, katerima je blaginja našega okraja pri srcu, posebno neutradljivemu ia uspešnemu delovanja g. dež. poslanca Fr. Vi Sni kar-j a, imamo se zahvaliti, da se je ta zadeva tako hitro io povoljno rešila.
Ker bode z napravo te ceste naše prebivalstvo T LoSko-potoški dolini zadobilo kratko ia pripravno cesto v Ribniško Dolino, s čimur se njim velika □edostataost odstrani ; ker bode les iz Velike Gore se pozneje na Ribniški kolodvor izvažal, od koder se bode ceneje zamogel v Trst postavljati, kakor sedaj iz Rakeka vsled nepravičnih tarifo v južne železnice — zato zadobi s to cesto naš okraj, potem dolenjska železnica tudi — jako
mnogo. Zelo hvaležen je torej vsak, da se je ta Dujna zadeva tako povoljno izvršila in vsak vé hvalo vis. deželnemu zboru kranjskemu!
DomaČe vesti.
(Spremembe pri uradniátvu.) Okrajni komisar gosp. Parma pride iz EoČevja v Litijo, vladni koncipist Alfonz Pire iz Logatca v čevje, vladni koncipist pl. Šivic íq konceptoi praktikant J. Hočevar iz Ljubljane v Krško.
(Častno občanstvo) podelila je Ribniška občina g. državnemu in deželnemu poslanca profesorju Fr. Šukljejn in gospođu deželnemu poslancu, okrajnemu sodnika Fr. Višni kar j a za znamenje hvaležnosti in zaupanja za njiju vspešno in koristno delovanje v dežďnem zboru v prid Ribniške občine in Ribniškega okraja.
(Vabilo) k občnemu zboru delniškega društva „prvi narodni dom" v Rudolfovem, ki bode 31. januarja 1891 ob 6. zvečer v čitalnični dvorani v Rudolfovem z sledečim sporedom: 1. Letni račun za leto 1890 in proračun za leto 1891 2. Sporočilo o delovanju upravnega odbora. 3 Določba dividende.	Upravni odbor.
(Narodna čitalnica vNovem mestu) priredi v soboto 17. t m. gledališko predstavo: „Gloh mora biti", vesela igra v enem dejanji. Po igri plesni venček. Vstopnina : Sedeži prvih štirih vrst po 40 kr., drugi po 30 kr., vstopnice za stoječe po 25 kr,, dijaški listi po 15 kr
(Vodnikovo svečanost) eè koncertom in sijajnim plesom priredita „Narodna Čitalnica Novomeška in „Dolenjsko pevski) društvo" svojim druStvenikom dné 1, februarja ob 8. uri zvečer v prostorih Narodnega doma.
(Prihodnji veliki letni semenj v Novem Mestu) bo v torek dné 20. t. m.; s tem je popravljena pomota v zadnjih „Novicah", ki so poročale, da bi imel biti ta semenj 13. t. m.
( Kmetijaka podružnica) v Novem Mestu daje na splošno znanje, da izposojuje kmetovalcem v porabo dva stroja (mašine) najnovejše Bostave in sicer za robkanje turšice in čiščenje žita. Stroj za robkanje turšice se izposojuje iz mesta, žitočistui stroj pa ne, ampak je postavljen v porabo v poslopji gosp. Skaberneta. Stroja nadzoruje krčmar v tej hiši g. Hrovat, pri katerem se je zaradi njiju izposojitev in porabe oglašati. Odškodnina za porabo strojev je določena takole: 1 stroj za robkanje turšice:
a)	za ude 24 ur brezplačno, čez ta čas 50 kr. od dneva; b) za neude 50 kr. od dneva. 2. stroj za čiščenje žita: a) za ude od meraika žita 3 kr. ;
b)	za neude od mernika žita 6 kr.
(Snega) je pri nas grozno veliko — a - ravno tako tudi po druzih deželah. Promet »a železDici po Notranjskem med Reko íd Št. Petrom je bil doJgo pretrgan. Ravno iako je bila tudi drugod po mnozih krajih. Trst in Reka ata v snegu ; poŠta prihaja jako neredno.
(Umrl.) Zanimivo bode morda zvedeti, da smo tu zgubili zadnje dni decembra imenitnega glavarja — ciganskega, čez 80 kt starega Mibo Brajdiča.
(Bralno društvo Koatanjeviàko) je T svojem občnem zboru izvolilo za leto 1891 sledeči odbor, kateri se je osnoval, kakor sledi : Gg. Viktor Rosina, predsednik; Jože Rohr mann, tajnik; Frapc GregoriČ, blagajnik; Miha Novak, knjižničar; Damjan PavHČ, Otmar Sever in Anton Stravs, odborniki; Martin Nemanič in Josip Pogačar, namestnika. Bralno društvo v Kostanjevici áteje koncem 1, 1890 42 udov. Letošni predpuat se bodo priredile sledefe zabave in sicer: 18. prosinca plesni vcDČek; 1. svečana tombola in plesni venček in 8. Bveôana maàkerada. Pri slednji plafajo ne maskovaní 20 novč. vstopnine. Začetek vselej tořno ob 8. uri. K obilni udeležbi vabi najuljud-neje	ODBOR.
(Vabilo k veselici,) katero priredi ga silno druĚtvo v St. Vidu pri Zatičini v nedeljo doe 18 januarja t. 1. v gor. prostorih gosp. Janeza Facini-ja t korist druŠtiu za napravo gasilnega orodja. Vspored: 1. Ples. 2. Tombola. 3. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 20 kr. za osebo. BlagoduSnosti se ne stavijo meje.
Odbor.
(Metliška čitalnca) volila je v odbor te-le gg.: Navratil, predsednik; Križnar, tajnik; Wacha, blagajnik; Albin Smola, Fr. Dovgan, Fr. Guštin in Premar Ignacij, v odbornike. — Predpuatne. veselice prirtdi te le; 18. januarja tombola in ples. 1. febr. Vodnikova svečanost. 10. febr. Finale.
(Posojilnica v Ćrnomlji) registrovana zadruga z neomejeno zavezo znižala je cd 1. januarja t. 1. naprej plařila za upravne stroĚke za polovico, obresti pa obstanejo kakor do zdaj za dolžnike po 6%, za vložnike pa po
(Odbor delavskega podpornega društva v Trstu) vabi na veliki ples, kateri bode v soboto dne 17. januarja 1891. v sijajno okin-čanem gledališču Feoice.
(Iz Kranja) se nam poroča : Te dni se je priklatila v vas Prebračevo divja mačka, ki je uničila mnogo kuretnine. Prišla je v noči 6. t. m. v poslopje Janeza Novaka, posestnika in mlinarja in je začela race metati in daviti. Prvič jo je hotela odprditi dvajsetletna dekla, ker se ji je v bran postavila, bila bi dekla v ne-
varnosti, ko ne bi prihitel oče v pomoč. Ko pa gladna žival evoje ropanje v drugič ponovi, ji Janez Novak s puško pokadi. Težka je bila 4V2 kilo. S tem se obeta huda in dolgotrajna zima, ker nas obiskuje divja zverina. Začetek je pač že tu, ker imamo snega veČ kakor dosti.
(Airičanska misijonarja) Nemec Giyer in pa zamorski duhoven Pattr Danijel Sorur sta bivala v Ljubljani zadnje dni meseca decembra. Imela sta govore o stauu ubogth črnih v AiViki, v kojih sta milo popisovala bedo zapuščenih nevernih Afričanov, ki se pob jajo sn v sužnost prodajajo bolj neusmiljeno kakor Črna živina. Crni dulioven je imel novega leta dan veliko av. maSo pri frančiškan: h, pcpoludne pa titauije v nunski cerkvi, v nedeljo po noïem letu zopet veliko 6V. mašo pri sv. Jakobu. TovEod je bilo daroranje za afričanaki misijon. Ker se je vernega ljudstva iz isth slanov vse trlo, tta imela gg. misijonarja pri Das Slovencih gotovo dobro žetev za pomilovanja vrt dne zamorce. Žal Lam je, da zavol) malega prostora ne moremo več povedati iz njunih goiorov. Morda storimo ob priliki v podlstkn. Nekaj groznega pa je, kar piše o tem slovenski list „Slovenski Narod". Ne privošči ubogim zamorcem par krajcarjev, katere damo, daai niso iz njegovega žepa. Se li to res pravi omiko razširjati? Slovenci, Bog ima dosti, kar bote dali y ta namen bo deaetkrat povrneno !
(„Dom in Svet",) Nekaterekrati amo vže priporočali ta izvrstni list; dolžnost nam je, da to storimo zopet z novim letom, ko smo prejeli v roko prvo številko. Ako jo primerimo s prvo številko prvega letnika, ki se je prikazal pred tremi leti skromen in ponižen kot malo dete, ga sedaj skoraj ne spoznamo: vzrasel je „Dom in STet" ter dobil prekrasno vuanjo obliko, prelepo notranjo opravo. Vsťbina je tako mičua, da bede dobil v „Domu in Svetu" vaakdo kaj zase, ob enem skozi in ak< zi nravno, da se Bme dati v roke vpacemu — mladeniču ali deklici. In te lepe podobe, kojih nam podaja list v imeaovanej številki šest — te se amejo meriti s podobami najboljših listov druzih narodov. Res, čuditi se moramo, kako nam more podajati g. vrednik za malo svoto treh goldinarjev (dijaki plačajo celo samo 2 gld. 60 kr.) — dvanajstkrat po 48 atrani z dva nsedemdesetimi podobami, za koje goapod« primeroma vsak cliché velja brez dvoma najmanj 15 gld. Blagi gospod daruje mnogo iz svojega žepa imajoč tdino željo, da razširi dobro stvar — ga li ne bodemo podpirali Slovenci brez izjfme vsi, katerim je mogoče, Gosposke družine, proč z nemškimi ilnstrovanimi liati kakor „Gartenlaube", ki tihotapsko ali kar naravnost širijo brezver&tvo, materijalizem — naroČite svojim dragim slovenski „Dom in Sveti"
Razne Testi.
(V Pragi) je amri po dttljlej bolezci ;)Tevi<lGD « ST. zftkramonti tn v Novem Mextu dobro zuaai vitez Edv. PštroH. Bil je pred kratkim poaeataik Ruper-ikc graSčine ter vedno nas narodnjak — Slovau. Naj poćiva v mira!
(Netireča na Želoznici) ae je pripetila v noči od petka na saboto tued Poljćanami iu Pouik-vami Da Stajar^kem. Poštni vlak je vozil poČaBnu zaradi enega; sneiEni plug ga je dohitel ter razdrobil zadnia dva vosova. Edeu popotnik je bil močno, štirje pa labko poškodovani.
(V Ostravi) Da Moravském so se vneli plini v jamab. kjer kopljejo premog; 60 delavcev ae je xadaiilo.
=* (Bolnišnica uamiljenh bratov.) V rokab imamo izkaz delovanja usmiljenih bratov v ěent Vidu na Koroškem Ker tudi po Dolenjskem nabirajo milih darov v podporo ubogim boluikom, zato je paĚ prav, ako povemo koliko dobrega stori ta rod ua Koroškem, V preteklem ietu ao imeli 1168 bolnikov, ki BO bili oskrbovaoi 21.461 dni. Ozdravljeaih je bilo 865. zboljšalo se je 163, neozdravljenih 27, umrlo jih je 59. Kranjcev so sprejeli v bolnišnico 86 — v Gradcu pa kjer imajo tudi bolnišnico, 74 — Iz tega se gotovo razvidi, da st ti usmiljeni bratje vredui podpore. «Dolenjske Novice" jih srĚno priporoíajo svojim bralcem — pa tudi zdihnejo: škoda, da nimamo pri nas T Novem Mestu bolnišnice, katero bi vodili usmiljeni bratje I
* (Najveôî hotel na svetu,) Kakor se porofie iz Novega Jorka, bode sozidal Va t dorf Astor hišo za sprejemanje popotnikov, ki hode naj veča na «vetu. Imela bode 17 nadstropij in bode visoka 225 čevljev Zgrajena bo iz Opeke ter stala eden milijon dolarjev.
Loterijske srečke.
Gradec 3, januarja 16 9 86 71 48 Trst 10. „	68 78 57 71 60
Darovi za hi&o ,,katol. drui^be rokodel. pomočnikov" v Rudolfovem.
Og,- Dr. Marinko l-^O gld.j mil. g. proSt Urb 2." gld; J. Volk iz O vasi 4 gld. Ď0 kr.; J. Golob 2 gld.; A. Skrnbcjc 10- gJđ ; Neimeno»aii duhoven 28 gid ; Mil. g. kiie^oSkof Hisom Ï0, gld.; prif Maru 5 gld.; A Lenjak 3 glđ.; Meiinoc 1 ^tđ. ; J. G. p, 1 içH.; Xeka goipn 1 gld ; Fr. Hooigtnaa 3 gld,; dr. VaupotiS i! glil. 50 kr,; Raiilidiii dobrotniki iz Mosta 21 gld 50 kr. ; oblttnion druibB Èistega dobitka 65 gld.
■R
ZAHVALA.
1. januarja ob 7. uri zvečer umrl je po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, star 49 let, nas iskreno ljubljeni soprog, sin in brat, gospod
Jožef Plantan,
kovač ItL posestnik, v Novem Mestu.
Zahvaljujemo se toplo vsem dragim znancem in prijateljem za obilo spremstvo k večnemu počitku , posebno še si. meščanski straži za obilo ude leži tev pri pogrebu.
NOVOME9TO, 10. januarja 1891.
Marija Plantati, soproga.	Piantan, oèe,
Etna Piantan, h6i. Ivan Piantan, bíd.
AniRl!]a Piantan, soatra.
XÎMYAÏaA.
Za mnogobrojne dokaze milega sočutja mej boleznijo, aa ogromao ndetež^ pri pogrebu, za krasne darovane vence iu za obilo izraženo sočutje povodom smrti naše blage, nepozabljene matere, gospe
Josipine Skaberné
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom presréno zahvalo.
NOVO MESTO, dne 29. decembra 1890.
[12]	Žuluječl ostali.
ammma
ZlUVALA.
Boga Vsemogočnemu je dopadlo, mojo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater
Ano Skerbé ro. Zupančič,
J
dnč 2. januarja t. 1. v 30. letu njene dobe k seb' v boljši svet poklicati.
Zahvaljujem se vaem sorodnikom, prijateljem in znancem za milo soóatje mej boleznijo in ob smrti, ter za obilo spremstvo k večnemu počitku
[13]	Anton Skerbé.
ŽUŽEMBERK, 10. janaarja 1891.
Prešičje ščetine
(ne šopovino) kupnje v vsaki množini	kilo po 3 goldinarje tu vise. Tadi kupuje kt-že od	zajcev, lesie, kuu (bun) jazbeeev, vider itd.
Friderik	Skulek,
(16 -1]	tcrgoveo v Metliki.
šče se čedno stanované
i
s tremi sobami- Ponndbe prevzame iz prijaznosti uredništvo „Dolenjskih Novic". Tudi kupi se kaka manjka hiša,	(21—0
Vabilo.
Posojilnica v Ërnomljl, registrován« zadruga z neomejeno zavezo, imela hode svoj redni občni zbor dne
L februarja 1891 ob L uri popoldne
v Čruomlji in sicer v posojilnični sobi s naslednim dnevnim redom :
1.	Poročilo o delovanji posojilnice splob.
2.	Spremomba in razširjanje pravil.
3.	Predlaganje in potrditev računa za 1890.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Privoljenje remuueracije načelstvn.
R vdeležitvi društvenike uljudno vabi
[H]	Naâ Bistvo.
Črnomelj, đnć 10. januarja 1891.
Naznanilo.
SlavDema občinstvu nljudno DtznaDj&t», da sem prevzel 1. jacnarja t. I.
gostilno gosp. P. VraneSiča,
(po domačo pri Cimermanii) v Metliki. Kakor moj prednik, tako bodem tudi jaz skrbel, da bode vsak gost T moji gostilni marljivo postřelen; vino se bode dobivalo smeraj prve vrste. — Ravno tam stojim b svojim mizarstvom. Na zahtevaoje izde'njem atavbin-ske priprave in pobiâtvo (Zimmereinricbtnng) po naj-niii ceni.
Alojzij Kobe,
[SO]	iiii^nti iudjtitcr v Hctlili.
Mils lm Ěm^Q
daje v nftjeni od 13. marca t 1. uaprej grajščina Rakovnik pošta ât. Rupert
na Dolenjskem.
đpičasta in široka, 8 kalom ali brez kala. Jeden par možkih kopit brez kala, od 24 do 38 cm dolgib, velja 25 kr., veôja 30 do 35 kr. Ženska in otročja po velikosti 8 do 14 kr. jedno kopito. Jj-govcem, kateri več skupaj vzamejo, ee veliko «eneje [Iti—]]	Janez Nleglan,
izdeloTalflt tflpil v Klrufrnti pri Itibnift (PolenjKliO.)
600 veder vina, ^
mej tem 300 veder izvrstnega blaga od lola 1890 je naprodaj. — Kje pové vredništvo „Dol. Novic."
SëurkoloYke,
ali pasti za kubinjike grile loviti, izdeluje klepar ali 6penglar Kaltna v Radečah ob Zidanem mostu. Pasti so iz ptoščeviae ali plehu iu stane jedna 80 kr, — Vsaka boljši hiša si gotovo Želi to nesnago iz hiše odpraviti in to se labko in gotovo stori v kratkem času, če se nastavi v na sredi te pasti prirejeno majbno skledico malo Btrdi ali sladkorja.	['2t7-3j
Ma gra|šěieo »a
išče se pridna kuharica, ki bi bila ob enem skrbna oskrbnica ter
se z dobrimi spričevali izkaže, — Ponudbe uaj se pošljejo z naslovom :
(s-s) Antcnia pl. FIchtenau, posla Novo mesto.

Tone Virant,
trgovec v Notcih Mestu ima v ïalogi čevlje (Stletletten und Nledor-schlihe) za gospe in gospodliiine iznsnja in bronella (Lasting) po prav nizkej ceni in dobro blago. — Tudi šopke in vence za že-nltovanja se pri njem dobé. (9—25
I i
C
Prcâajalnica in ena soba
za stanovanje se oddaje od 1&. februarja počenSi.
August I/user,
[19-1]
Noiiomeslo.
Lepo stanovanje
(2-3)
se štirimi êobami v J. 7iad)!Íroj>jÍ in pripadajoHini prostori oddati je v najem V Rozlnatove r gradu V Kindljt.
Slovenske knjižice
za poduk v anglelkem jeziku, o meri, vagl, denarju itd. v Ameriki Jako pripravne, lahko zapopadljive in koristne, toraj vsakem« potovalen te deiSele neobhodno potrebne, prodaja ia pošilja po postuem povzetju ali proti naprej plačilu |)0 55 kr*.
Jns. Paulin t I(,jubljaiii
<1—2) poorodovaliia pisarna m potovanje po celem Bveta.
Vsi stro i za kmeti stvoivinoreo
u	u
Vinske ill uiM síIsMcb,
Grozdni mlini in mlini za sadje
vse najnovejše sestave v razni velikosti,
škropilnice /a trte.
Mlatilnice, snažilnice in vitlje ali vlečk robkaiice za koruzo, sejalnice, plugi Itd
AiitiiiiiatičiiG stisialiilcfi za zeleno klajû.
Kuííiliilce ZH sn4lje in zelenjavo. Rezlln ce za trmo v veliki izbiri in izvrstni izpel;avi |) un uja po najnižjih
tovuroiSkih cenah [I6S-10
IG. HELLER, DUNAJ, Praterstrasse 78
Slovenske zapisniki in razjasnila na zahtevan; tireiplačno In franko. — Prodajalo) dobé ugodne pogol
Zmoini zantojmiki tsc iéčep in dobro j)lačajo.
Odgovorni ureanik, iidajatelj in labžnik ]. Krajeo.
■M———«WWt
Ngvouieato. — Satisuil J. Krajec.