PoMnina plačana v gotovini. Štev. 5. M Ljubljani, dne 31. januarja 1935. Posamezna Stev. Din 1<-Leto XVIII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tnzemst»o: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 13 Din, polletno 24 Dla, celoletno 48 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnic:, podružnice » i.:ui>l|an!, št 10 711. Pred nadomestnimi volitvami v senat Nadomestne volitve v senat bedo 3. februarja. Poročali smo že, da je osrednje vodstvo Jugo-slovenske nacionalne stranke odobrilo kandidatno listo: dr. Marušič, dr. K r a m e r in P tr-c e 1 j, namestniki pa dr. O o r i š e k, Janžekovič in dr. Puc. Vseh volilcev v senat je v dravski banovini le 430, kar pomeni, da te volitve ne bodo razburkale širše javnosti, ki se pa sicer zelo zanima zanje, saj bodo poizkušali tudi somišljeniki bivše klerikalne stranke ujeti nekaj glasov na svojo listo. Kakor smo že zadnjič pisali, so vložili Žebot in tovariši svojo kandidatho listo, ki jo je okrožno sodišče v Ljubljani zaradi nekih pomanjkljivosti odklonilo. Na pritožbo pa je višje sodišče odklonitev razveljavilo in je tako stopila v volilno borbo tudi klerikalna Žebotova lista. Že pri občinskih volitvah se je pokazalo, kako silno se je porušila nekdanja klerikalna sila, ki seveda tudi pri teh volitvah ne more računati na uspeh. Nacionalni volilci ne bodo volili te liste, čeprav si je nadela zahrbtno označbo nevtralnosti, saj so volilci v to zakonodajno korporacijo preudarni možje, ki ne sedejo na lim zavijanja, kakor ga spet najdemo v klerikalnem časopisju. Lahko je pač najti krepke besede v času, ko ves svet ječi v gospodarski stiski. Citali smo že izjave naših vodilnih državnikov, da hi več povratka v stare stranke. Stara strankarska zmešnjava nam je zavoljo oviranja resnega dela v prvih povojnih letih tako poostrila stisko, da je bilo treba zadnja leta mnogo truda, da se oblažijo stari grehi, ki seveda še dolgo ne bodo zbrisani. Kaj klerikalni voditelji menijo, da se je med našimi ljudmi že pozabilo, kako vsa njihova nekdanja politika ni prinašala našemu ljudstvu ničesar drugega nego spletke in sovraštvo med ljudmi. Zadnja leta se je v lepi slogi delalo. Skoro si ne moremo predstavljati, kako bi se delalo, če bi vladala v teh najhujših časih takšna strankarska nestrpnost, kakršne smo bili vajeni pred leti. Nič očitkov ne bomo delali, a dejstvo je. da je edina iskrena nacionalna stranka v državi JNS, in važno je, da je razširjena po vsej državi, da je torej tista nujno potrebna osnova, ki se nanjo opira vsa naša državna politika. Kdor je neomajen rodoljub, je v njenih vrstah in je proti vsem, ki bi radi obnovili kopo starih preživelih strank ter s tem razcepili sile v nič in morda spet začeli staro politično rokoborbo. Pri senatnih volitvah 3. februarja, ki bodo pac med najmirnejšimi volitvami po vojni, bodo volilci v ogromni večini oddali glasove za listo JNS! Ne bodo se dali varati od besed, ki jih bodo morda še čuli od klerikalcev, trpečih za tisto bolestno domnevo, da se mora komanda za vsako ceno vrniti v njihove roke. Nova meja obrestni meri Obrestna mera za posojila pri denarnih zavodih sme znašati največ 10, za vloge pa 4, odnosno 5 odstotkov Zaradi znižanja obrestne mere Narodne banke za poldrugi odstotek z veljavo od 1. februarja se je pokazala potreba, da se izvrše neke izpre-membe v uredbi o najviše dopustni meji obrestne mere. Doslej se ie po tej uredbi najviše dopustna obrestna mera tako za dolgove kakor za vloge ravnala po obrestni (eskomptni) meri Narodne banke, tako da je obenem z njo padala. Že davno je bila želja gospodarstvenikov, da se,ta naveza- nost najviše dopustne obrestne mere na obrestno mero Narodne banke ukine, ker so za višino obrestne mere pri denarnih zavodih dostikrat odločujoči drugi razlogi. To stališče je sprejel tudi posvetovalni odbor za davčna vprašanja pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Razen tega se obrestna mera Narodne banke pogosto izpre-minja po potrebah, medtem ko je za splošno obrestno mero potrebna stalnejša meja. Zato je bilo treba v času, ko je Narodna banka znižala obrestno mero za vse dolžnike za poldrugi odstotek, določiti tudi za splošno obrestno mero novo mejo. Upoštevajoč vse to je ministrski svet na seji na predlog ministra za trgovino in industrijo sprejel uredbo o izpremembi uredbe o najviše dopustni obrestni meri. Po novi uredbi je za denarne zavode in banke najviše mogoča obrestna mera za posojila 10 odstotkov, a za nevezane vloge na vložne knjižice, tekoče račune in zapise pri denarnih zavodih in bankah ne sme biti večja kakor 4 odstotke. Na vloge, vezane za najmanj tri mesece, pa ne more biti večja nego 5 odstotkov. Ta uredba dobi obvezno moč 1. februarja. Kakor se vidi iz gornjega, je najviše dopustna obrestna mera za dolgove pri denarnih zavodih znižana za en odstotek. Denarni zavodi bodo odslej smeli za posojila zaračunavati svojim dolžnikom namesto dosedanjih 11 največ 10 odstotkov. Cilede na to, da ta splošna omejitev velja za vse denarne zavode v državi, pomeni ta ukrep v zvezi z znižanjem obrestne mere Narodne banke veliko olajšanje za vse naše gospodarstvo in vse dolžnike pri nas. Razen dolžnikov je imela vlada pred očmi tudi denarne zavode v njihovih oduošajih do vlagalcev. Hoče jim dati možnost, da bodo v bodoče vfoge obrestovali na način, ki bo dal izpodbudo za varčevanje in pospešil pritok vlog. Zato uredba razlikuje nevezane vloge. s katerimi lahko lastnik razpolaga, kadar hoče, od onih vlog, ki so vezane za najmanj tri mesece. Za prve je najviše možna obrestna mera štiri, za druge pa pet odstotkov. Kljub temu je pa s to uredbo tudi bankam ostala možnost, da poravnavajo stroške upravljanja in da jim ostane zmeren zaslužek. Upravičeno je tedaj upanje, da bo tudi ta ukrep vlade učinkoval olajševalno na gospodarske razmere v državi. Doslej je uredba določala, da sme znašati najvišja obrestna mera, ki jo lahko zahteva denarni zavod, 4 in pol odstotka več kakor obrestna mera Narodne banke; najvišja obrestna mera za hranilne vloge pa je bila doslej določena v znesku enega odstotka pod obrestno mero Narodne banke. Po novi uredbi najviše dopustna meja obrestne mere ni več vezana na obrestno mero Narodne banke. Ko je bila prvič določena meja obrestni meri (ob koncu 1. 1933.), je znašala za dolgove pri denarnih zavodih 12 in pol, zdaj pa znaša 10 odstotkov. Posvetovanje o delavskih vprašanjih Po sklepu osrednjega tajništva delavskih zbornic je bil v dneh 19. in 20. t. m. v Beogradu posvetovalni sestanek, ki je razpravljal o položaju delavstva v Jugoslaviji. k Na tem sestanku sp obravnavali zakon o minimalnih mezdah, davčno obremenitev delavskih mezd iii vprašanje brezposelnosti. Poleg vseh delavskih zbornic in delavskih strokovnih društev so bila zastopana tudi vsa ministrstva, okrožni uradi za zavarovanje delavstva, borze dela, banovine in vse večje občine v državi. Sestanek je olvoril osrednji tajnik delavskih zbornic g. dr. Zivko Topalovič, ki se je v uvodu spominjal številnih žrtev rudniških nesreč, predvsem žrtev zadnje nesreče v rudniku Trepči. Nato je v obširnem govoru razpravljal o najnovejših ukrepih novega finančnega ministra, ki so povsed izzvali največje zadovoljstvo. Za tem je bilo izvoljeno predsedništvo sestanka, v katero je bil od ljubljanske zbornice izvoljen g. Rudolf J u v a n, predsednik Narodne strokovne zveze. Po kratkih pozdravnih govorih zastopnikov posameznih ministrstev so pod predsedstvom odposlanca sarajevske zbornice g. Medica prešli na dnevni red. Prvi je poročal g. Bogdan Kreki č o potrebi zakona o minimalnih mezdah. Za njim je govoril tajnik sarajevske zbornice g. Jovo Jakšič o vprašanju brezposelnosti, nato pa tajnik ljubljanske zbornice g. Filip U r a t n i k o davčni obremenitvi delavskih mezd. Bile so izvoljene razne komisije, ki so popoldne obravnavale načeta vprašanja ter tudi izdelale primerne resolucije. Druga seja, ki ji je predsedoval g. Juvan, ie bila posvečena razpravi o predloženih poročilih In resolucijah. K razpravi se je prijavilo nad trideset govornikov, kar je najboljši dokaz, kako pereča so vprašanja, ki so se obravnavala. Od zastopnikov iz dravske banovine so govorili g. Kosem kot zastopnik ljubljanske občine, gospod Brandner kot zastopnik mariborske občine, g. Bučar kot zastopnik Narodne strokovne zveze, g. Štruc kot predstavnik rudarjev Narodne strokovne zveze in gg. Jakomin in Petejan.Pri razpravi so bili naravnost porazni dokazi, kako se v nekaterih podjetjih nizko plačuje delavstvo. Po razpravi je g. dr. Topalovič kratilo očrtal podane misli in predloge, nato pa so bile z nekaterimi dodatki sprejete od komisij predložene resolucije, ki zahtevajo v glavnem tole: čimprej naj se izda zakon o ustanovitvi odbora za pobijanje umaz-ne konkurence in zlorabe pri določanju delavskih mmimalmh mezd v gotovih gospodarskih panogah. Ti odbori naj bi obstajali pri ministrstvu za socialno polit;ko in narodno zdravje in pri vseh banskih upravah. Sestavljeni naj bi bili iz enakega števila delojemalcev in delodajalcev in iz nezainteresiranih strokovnjakov. Naloga teh odborov bi bila. da s preiskovanjem stanja mezd določ;jo, v katerih gospodarskih panogah naj se predpišejo minimalne mezde in kakšne naj bodo te mezde za delavca, delavke in mladino. V vprašanju brezposelnosti se ponavljajo zahteve, podane že na lanskem sestanku, zlasti v pogledu izvajania zakon'tih predpisov glede delovnega časa. Nadalje se postavlja'zahteva, da se redne podpore, ki jih daje borza dela, razš!rijo na 20 tednov. Ker pa je za to potrebno okrog 200 milijonov dinarjev letno, se zahteva uvedba novega socialnega davka za vse stanove in vso državo, ki naj služi temu smotru. Da bi se onemogočile zlorabe, se zahteva, da se pri vseh občinskih in banovinskih socialnih skladih us^mvi samoupravno nadzorovanje, ki ga naj vrše za-nimanci. Sklenitev vebkega notranjega investicijskega posojila v svrho izvedbe velikih javn'h del smatra posvetovalni sestanek kot prvi korak k rešitvi perečega vprašanja brezposelnosti. Obdavčenje delavcev po členu 37 zakona o samoupravnih cestah naj se povsod, kjer se še izvršuje takoj ukine. Vprašanje glede gradbe in vzdrževanja cest naj se uredi po modernejših in pravičnejših načelih. Enoodstotni izredni doprinos. ki je bil protizakonito vp'ačan. naj se takoj vrne. Dohodki socialnih doklad, ki jih uvajajo posamezne obč;ne in banovine, naj se dajo na raz- polago borzam dela in bratovskim skladnicam kot ustanovam, ki jih upravljajo delavci in delodajalci in ki jim je poverjena skrb za brezposelne. GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu so bile nastopne cene:-prascem, starim 3 do 4 mesece, 140 do 160 Din, 5 do 7 mesecev 220 do 250 Din, 8 do 11 mesecev 300 do 360 Din, eno leto 500 do 650 Din za rilec. Kilogram žive teža je stal 4 do 5 Din, mrtve 6 do 8 Din. ŽITO. Cene se dvigajo. Zato so v Vojvodini cene pšenice narasle na 132 do 135 Din za 100 kg. Za turščico je položaj prilično ustaljen. Večja živahnost pa bo zavladala na tržišču, ko se začne spet plovba na rekah. Tudi za izvoz kaže bolje. HMELJ. V Zatcu (Češkoslovaška) so se cene v preteklem tednu ponovno dvignile, in sicer na 2350 do 2475 češkoslovaških kron za 50 kg. Sejmi 3. februarja: Loški potok, Lukovica, Cornja Radgona, Sv. Jurij ob Ščavnici, Žužemberk; 4. februarja: Trbovlje, Dobrna, Murska Sobota, Ormož; 5. februarja: Sv. Peter pod Svetimi gorami, Metlika; 6. februarja: Gornji grad (samo za blago); 7. februarja: Gorenji Logatec, Črnomelj, Št. Jernej na Dolenjskem; 9. februarja: Grahovo, Konjice, Mengeš, Tilštanj, Zagorje (srez Šmarje pri Jelšah). Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (z že všteto .premijo v znesku 28.50 %): 1 nizozemski goldinar za 29.71 do 29.86 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 angleški'funt šWing za 215.68 do 217.69 Din; 1 ameriški dolar za 4tlf) Jo 44 47 Din; 100 francoskih frankov za 280 60 do 291.03 Din; 100 češkoslovaških krnn z,i 183 42 do 181.52 Din; 1C0 italijanskih lir za 374 32 do 377.40 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 8.10 do 8.20 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 300 do 396 Din in je torej dalje čvrsta. Kratke vesti = Izplačilo 12. kupona Vojne škode. Od 1. februarja bodo Poštna hranilnica in njeno podružnico kakor tudi vse pošte v državi izplačevale 12. kupon Vojne škode. Pošte bodo izplačevale največ deset kuponov na dan in na osebo, kar pa presega to število, bosta izplačevali Poštna hranilnica ali pa njena podružnica. Da se prepreči predolgo čakanje občinstva pri blagajnah Poštne hranilnice in njenih podružnic in da se olajša in pospeši delo pri izplačevanju kupona 12.. opozarjamo vse lastnike, ki imajo več kakor 200 kuponov, naj jih pošljejo po pošti v vrednostnem pismu Poštni hranilnici ali njeni najbližnji podružnici. Poštua hranilnica bo to kupone v istem redu, kakor jih bo dobivala, pregledovala in nakazovala denar po pošti pošiljal-cem, odnosno ga odobravala na čekovnih računih ali hranilnih računih pošiljalcev. Kupone je treba izročiti s seznamom serii in številk, pošiljatelj pa jih mora podpisati in navesti svoj točni naslov. = Prijave zemljišč za izvedbo primerjalnih gnojilnih poizkusov pri krompirju. Da hi dognala dopustnost mešanja apnenega dušika s superfosfatom tik pred gnojenjem in In obenem pokazala kmetovalcem na zgledih uspešnost umetnega gnojenja v primeri z gnojenjem s hlevskim gnojem, namerava ponoviti kmetijska poizkusila in kontrolna postaja v Ljubljani letos pomladi svoje primerjalne gnojilna poizkuse pri krompirju. Vsako poizkusno zemljišče mora meriti 900 kvadratnih metrov in biti razdeljeno v tri enake parcele. Kmetovalci iz dravske banovine, ki imajo veselje in resno voljo, de'ati take poizkuse, ter razpo'agajo ob kaki javni poti z njivo, ki jo nameravajo obdelati letos s krompirjem, naj se prijavijo. Prijave sprejema pismeno in ustno do 4. februarja kmetijska poizkusila in kontrolna postaja v Ljubljani, Tyrševa cesta 38. V pismeni prijavi naj navede prravnik čitljivo svoje ime in priimek, nadalje kraj in hišno številko sv.ojega bivališča kakor tudi poš;o in železniško postajo. Poi-kusna posta'a bo dala poizknsnikom potrebna umetna gnojila brezplačno na razpolago; za stroške njihovega prevoza kakor tudi za h'evski gnoj, za sadež in za delo pa bo moral skrbeti po-skusnik sam. = Absolventi kmetijskih šol iz srezov Celia, Šmarja in Koniic so na tečaju pri Sv. Juriju ob južni železnici decembra soglasno sprejeli naslednjo resolucijo: »Absolventi kmetijskih šol, člani ZAKŠ, zbrani na tečaju pri Sv. Juriju ob južni že-lezuici dne 28. decembra, izjavljajo soglasnost s FARAO N »Sram vas bodi!» odvrne Neli na sramotilne besede. »Kako morete govoriti tako ostudno o tem možu, ko veste dobro, kaj je storil zame?* »O, lahko vam zapojem še drugo pesem o njem*, nadaljuje Brissak strupeno, a vendar toliko tiho, da ga more samo Neli razumeti. »Vašemu očetu sem že predstavil tega slavnega poštenjaka. Zaničevali ga boste, gospodična Neli, ko vam odkrijem n'egovo preteklost.* »Niti besede več, gospod Brissak*, mu odgovori dekle s tako hladnim glasom, da lopov nenadno umolkne. »Vi ste tega moža pred očetom obreko-vali in ga hudo razžalili. Tudi mene boste užalili, če zinete še eno samo sramotilno besedo o mojem prijatelju in rešitelju.* r.Zc dobro*, gode Brissak zavratno. »Jaz vem, da je morilec. A rajši molčim. Toda svarim vas, gospodična Neli, in prosim, ne zaupajte človeku, ki mu ni za drugega, nego simo za vaš denar.* »Dovolj*, odgovori Neli in mu pokaže hrbet. Naglo se dvigne in se odpravi na drugo stran votline, kjer stoji Sodnik ob palmi in opazuje nemirno gibanje Arabcev. TI pa čepe tesno drug ob drugem zraven ognja. Glave tišče skupaj in nekaj šepečejo. O čem se neki pogovarjajo? Obrazi, ki so sicer tako divji, da se jih inora človek zares bati, kažejo zdaj veliko razburjenje. V DEDIČE Brissak sedi še nekaj časa Divje je jezen in škriplje z zobmi. V mislih se peča z zavratnim načrtom. Ko si ga uredi, stopi naglo k Arabcem, ki umolknejo. »Poslušajte!* jim pravi tiho. »Tisoč piastrov dam vsakemu, če spravile onega tujca s poti.* Pri tem pokaže na Sodnika. Arabci ga razumejo. Oči se jim poželjivo svetijo in kakor na mah potegnejo vsi meče iz nožnic. »Počakajte, da bo zaspal!* jih zadržuje Brissak. «Oborožen je. Dal vam bom znamenje, kadar bo čas.* Nato se vrne na svoj prostor, a na zaspi. Goreča želja po maščevanju mu ne da miru. Opazil je, da mora Neli ljubiti moža, ki z njim tekmuje. Zato ga tako strastno sovraži. V nevarnosti je, da bodo splavale njegove nade po vodi. To še podžiga njegovo sovraštvo proti Sodniku. Samo nekaj premišljuje: kako bi se polastil hčere ameriškega bogatina. Samo ena pot mu je odprta: da spravi tekmeca s sveta. Prej si ne bo pridobil Nebne ljubezni, dokler se to ne zgodi. Torej mora Sodnik umreti, in sicer še to noč, a ne od njegove roke, ker bi ga Neli potem zaničevala. Sirovi Arabci bodo za dobro plačilo to poskrbeli. Za sedem tisoč piastrov bodo ubili nedolžnega Sodnika, in ta krvavi denar — kako se usoda rada norčuje — bo morala plačati Neli. Ker sam nima i denarja, ga bo vzel iz torbe, kjer se nahaja od- i kupnina. Tako si misli ropar, a zelo se moti. -; Da se bo njegov načrt posrečil, o tem ne dvo- ; mi prav nič. Kako bi bilo mogoče, da bi Sodnik utekel svoji usodi? Sedem roparjev bo planilo nanj. Izgubljen je, solnčnega vzhoda ne bo več j učakal... Dvanajsto poglavje. A Sodnik ni tako brez skrbi, kakor si misli Brissak. Njegovega zavratnega namena sicer res ne pozna in o pogubi, ki mu preti, ne sluti. A Arabcem ne zaupa. Zato se vrne v votlino, kjer ga varujejo črne skale, on pa vendar lahko vse dobro opazuje. po-gleda sploh ne obrne od ognja. Ko zasliši lahke Neline korake, se hitro ozre in ji pomigne, naj sede k njhmti. Komaj ga je razločila sredi temnih skal. Vznemirjena sede zraven njega na širok kamen. »Zakaj ste me pustili s&mo z Brhsakom?* reče razburjeno. »Rajši bi imela, da ga sploh ne bi bilo semkaj. Tako lepo je bih. ko sva bila še sama. Ta človek pa seje samo sovraštvo.* A Sodnik se zaenkrat ne zmeni za Brissaka. »Bojim se, da nama preti nevarnost*, ji šepne, »Brissaku ste povedaii o denarju v torbi. Arabci so to slišali in se bodo skušali denarja polastiti.* »O moj Bog! Zakaj sem bila tako neprevidna*, zdihuje Neli prestrašena. »Kaj res mislite, da imajo sklepi glede ustroja kmetijskih zbornic, kakor so jih sprejeli glavni odbor ZAKŠ in absolventi na svojem zborovanju v IIrasah; namreč, da bodi zbornica stanovska, da naj imajo aktivno in pasivno volilno pravico vsi kmetje, to jc- vsi oni in samo oni, ki se preživljajo pretežno z lastnim udejstvo-vanjem v katerikoli panogi kmetijstva in ki niso volilci kake druge stanovske zbornice. Volilna pravica bodi enaka in neposredna ter naj ima vsaka politična občina vsaj enega zastopnika v zbornici, občina z večjim številom kmečkih volilcev pa sorazmerno več. Kmetje volilci iz vsake občino naj H svobodno izberejo svojega kandidata. Zbornico naj bodo obvezne, zastopnikom pa naj se ne priznavajo nikake dnevnice, temveč naj se jim povrnejo le stvarni stroški. K sestavi pravil naj se zlasti pritegne ZAKŠ kot danes edina kmečka stanovska organizacija.* = Predavanje za dolenjske vinogradnike. Ravnateljstvo banovinske kmetijske šole na Grmu pri Kovom mestu priredi 3. februarja ob 9. v veliki točilnici predavanje o trsnein izboru za Dolenjsko in o obnovi vinogradov. Ker je obnova vinogradov Že v teku, bo to predavanje za dolenjske vinogradnike posebno važno. = Italija kupuje pečujske premogovnike. Neka italijanska denarniška skupina se pogaja zaradi odkupa premogovnikov v 1'ečuju. Pečuj stoji, kakor znano, v južnem delu Madžarske, nedaleč od jugo-alovenske meje. Po navedbah lista «Neues \Viener Journal* kaže, da se bo kupčija sklenila. Gre za tri premogovnike, ki vržejo letno okrog 700000 ton premoga. List pravi, da nimajo resna prizadevanja Italije za sporazum z Jugoslavijo samo političnega ozadja, nego je Italiji tudi p>otrebno, da si zagotovi ugoden prevoz pečujskega premoga skozi Jugoslavijo na Reko. Italija uvaža zdaj največ premoga iz Kemčije in Anglije. — Gostilničarski zbor bo 16. marca v Zagrebu. Udruženje ' gostilniških obratov je imelo nedavno sejo, ki so ji prisostvovali tudi člani vsedržavne zveze združenj gostilniških obratov v Beogradi:. Na tej seji je bilo sklenjeno, da bo 16. marca v Zagrebu zbor gostilničarjev iz vse naše države, ltedna glavna skupščina vsedržavne zveze bo pa M. marca popoldne ob 15. v sejni dvorani Trgov-sko-industrijske zbornice v Zagrebu. Naslednji dan (15. marca) bo posvetovalni sestanek za zbor, sam pa se bo vršil Iti. marca z začetkom ob 9. v veliki dvorani zagrebškega velesejma. NAJBOLJŠE PERETE Z TEOPENTINOVIM MILOM ! BOŠTANJ OB SAVI. Tukajšnja gasilska četa je imela 20. t. m. v prostorih narodnega poslanca g. Drmelja Alojzija redno skupščino, ki jo je otvo-ril predsednik g. Papež Josip in orisal pomen gasilstva. Posebej je omenil, da je tukajšnja 'va. ilska četa v minilem letu zgradila ličen dom, se je zahvalil vsem gasilcem in njih prijateljem, ki so pomagali s tem, da so brezplačno napravil i 1 lb voženj in 336 ur ročnega dela. Posebna zahvala gre banski upravi dravske banovine, ki je prispevala 15.000 Din gradbene podpore, in poslancu g. Drtno-Iju za njegovo uspešno posredovanje k tako lepi podpori. Zahvala tudi gradbenemu podjetju g. Pečarja Matka iz Sevnice, da je prevzeto gradbo Gasilskega doma lepo izvršilo in potrpežljivo čakalo pol leta na izplačilo. Na predlog g. predsednika jo skupščina tajnika g. Skergeta Leopolda za njegovo Spretno delo soglasno imenovala za častnega člana. BREGANA. V nedeljo 27. t. m. se je vršil občni zbor Sokola, ki je bil dobro obiskan. Zbor je otvoril starosta Pero Rajčevič ter pozdravil žttpnega odposlanca Lttja Weinharta, namestnika župnega načelnika, ki je pozdravil zbor v intetiu župe. Po prečitani poslanici so sledila poročila funkcionarjev. Tajnik Feliks Kaliti je podal izčrpno poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Načelnik in prosvetar Zdenko Doli-nar je poročal o tehničnem in prosvetnem delu, a blagajnik Feliks Kalin o društvenih financah. Po poročilu nadzornega odbora je bila soglasno izvoljena skoro neizprenten?ena uprava: starosta Rajčevič Peter, namestnik Aleksič Franc, ta.inik in blagajnik Kalin Feliks, načelnik Zdenko Doli-nar, namestnik Rotkvič Drago, načelnica Udir-jeva Francka, prosvetar Trdan Anton, orodjar Zivko Štefan; člani odbora: Kalin Josip, Jelinek Milan, Sterniša Alojz, Havliček Josip, Rotkvičeva Mirni, Frlanova Marija; nadzorni odbor: Dolinar Mijo, Šetinc Anton, Bratanič Franc; prosvetni odbor se je konstituiral takole: predsednik Trdan Anton, namestnik Dolinar Zdenko, tajnik Kalni Feliks; člani odbora: Dolinarjeva FJvira, Havliček Josip in Rotkvičeva Mimi. — Istega dne je imela občni zbor tudi gasilska četa. Po izčrpnih poročilih funkcionarjev je bila soglasno izvoljena' stara uprava: predsednik Jelinek Franc, poveljnik Bendekovič Franc, tajnik Jelinek Milan, blagajnik Hribar Ivan; člani odbora: Vugrinec Josip,' Radovanič Josip. Gorska Nikola, Hribar Josip,' Matijašič Tomo; delegata za župno skupščino: Bendekovič Franc in Hribar Ivan. \ GORENJI LOGATEC. Na sv. Tri kralje je gostoval na našem odru .Sokol iz Hotedršice z igro »Domom*. Igralci so rešili svoje vloge prav dobro in v splošno zadovoljstvo dobro obiskanega doma. Podobnih prireditev si šo želimo. — Dne 19. t. m. je imel Sokol redni občni zbor, ki se ga je udeležil tudi župni tajnik br. Flegar iz Ljubljane. Izvoljena je Viila kandidatna lista s starosto br. Puppisom na čelu. I)ne 20. t. m. je bila v Sokolskem domu dobro uspela sokolska akademija. Najbolj jo zadivila številno občinstvo recitacija »Novega pokolenja*. —< Na svečnico priredi tukajšuja gasilska četa v So-kolskem domu plesno zabavo. — Slovenski radijski vokalni kvintet nas obišče 10. februarja ob 16. prav tako v Sokolskem domu. Ljubitelji petja no pozabite na to prireditev. — Dne 17. februarja ob pol 20. priredi naš Sokol igro »Siromašna ko cerkvena miš*. KAPELA PRI SLATINI RADENCAH. Gasilska četa priredi v nedeljo 3. februarja ob pol petih popoldne v dvorani g. Karšika v Slatini Radeucah ljudsko dramo »Prisega ob pollioči*. Vabimo vse prijatelje gasilstva. 1 tako namene in da se bodo sploh upali s silo na-Btopati?* »Cisto gotovo padejo po naju, kakor hitro so jim ponudi priložnost. Le oglejte si nekoliko te divjake. Pravi roparji so. Zakaj bi se sicer posvetovali.* »Beživa!* zajeclja Neli, ki se z grozo ozira na Arabce. Njih rjavi, divji obrazi so ob svitu ognja naravnost strašni. »Da, beživa hitro!* Sodnik zmaje z glavo. »Ne ubeživa jim.* »Kaj pa. kadar bodo spali?* » »Vsi gotovo ne pojdejo spat. Ničesar ne moreva storiti. Samo na boj se lahko pripraviva. Samo to naju utegne rešiti.* «Če no pojde drugače, jim pa pustiva denar, da vsaj življenja in prostosti ne izgubiva*, jadikuje Neli. «Kaj ros mislile, da bi nama denar odkupil oboje?* ugovarja Sodnik. »Na, lopovi naju ne bi izpustili živih, ker bi se morali bati zasledovanja.* »Usmiljeni Bog, kaj naj storiva?* «1)0 zadnjega diha se morava braniti*, pravi .Sodnik odločno. «Opozorite Brissaka, naj bo previden. Jaz bom stal na straži.* Neli so trese od strahu, a se skuša premagovati, kajti zdaj gre za življenje in svobodo. »Morda sc nama beg vendar posreči*, meni čez Jiekaj časa. «če spraviva konja lieopaženo do toba oaze, lahko ubeživa in sva takoj daleč pred njimi. Brissak bi naju moral kritj.* »Tega seveda ne bo storil. Najprej bo mislil nase*, odvrne Sodnik zaničljivo. »Poizkusiva pa lahko. Co se nama posreči doseči puščavo, upam. da jim utečeva.* Čez nekaj časa se Neli dvigne, da bi poiskala Brissaka in mu povedala, naj bo pozoren. Tedaj zagrabi Sodnik hitro njeno roko in jo potegne na- j zaj, rekoč: »Ostanite vendar tu, poglejte, že se nekaj pripravlja.* Arabci so so res začeli gibati. Sodnik je bil pripravljen na napad iu nabije puško. K*r ima samo en naboj, ustreli lahko samo enega. Ker no računa na Brissakovo pomoč, se misli braniti čisto sam, Arabci ne nameravajo zaenkrat nič hudega, ampak celo poležejo. Zavij "jo se v bele burnitse in zaspe. Neli se oddahne in Sodnikova bojazen se ji zdi neopravičena.. Sodnik neprestano opazuje Arabce. Njihove postave razsvetljuje samo še slaba svetloba. V polkrogu leže drug pri drugem. Videti jo, da eden jzmed njih še manjka. Sodnik jih šteje. Res, samo šest jih je. Kje je ostal sedmi?* Napeto zre v temo in opazi, kako izgine še eden. Kakor kača se plazi previdno odtod. Pri ognju leži samo še pet Arabcev. Tedaj se pa Sodnik dvigne In se splazi previdno do kraja, kjer sta privezana njegov in Noliu konj. Konji Arabcev so v bližini. Luna sije prav slabo skozi vrhove palm. Sodnik ugleda kmalu konja pred seboj na kraju, ki je le slabo razsvetljen. Hkratu opazi tudi Arabca, ki navidezno straži konje. Iz grmovja se prikrade dragi. Nekaj časa stoji' kakor kip iz rjavega brona, samo oči se mu bli-ščijo. Ozira se na vse strani. To sta tista dva Arabca, ki sta malo prej izginila od ognja. , Kaj hočeta tu. o tem Sodnik zdaj več ns dvomi. Skrije se za debelo palmo in ju opazuje. Prvi straži z napeto puško p»ri konjih, drugi pa se bliža Sodnikovemu konju. V njegovi pesti so sveti dolg, ukrivljen nož. Drugega namena ne more imeti, kakor odrezati torbo od sedla. Sodnik vidi. da stoji dvoma oboroženima razbojnikoma nasproti. Kakor hitro bi ju napadel, bi začela vpiti in tedaj bi prihitelo drugih pet. A dokler živi, no dobijo denarja zahrbtni roparji v roke. Hitro skoči k svojemu konju in pomeri na Beduina. ' Presenečeni tat odskoči in krikno. Zbal se je orožja. Čez nekaj trenutkov je že izginil s tovarišem v grmovju. Hitro stopi Sodnik spet za palmo in prisloui puško ob lice. Arabca pa prožiti' nanj iz grmovja. Mirno čakata, da bi stopil korak naprej in oba bosta hkratu ustrelila. Sodnik zdaj v, da se ni motil, ko je sumil. Milijon jo zbudil njih požrošno=t in življenje bodo pripravljeni dati za to, da dobijo d> nar. Najprej sg Stran 4 «DOMOVINA» št. 5 LOKAVEC PRI GORNJEM CMUREKU. Ogla- 5amo se s kraja, ki stoji tik ob naši severni meji. V nedeljo 20. t. m. je imela v Lokavcu redni občni zbor podružnica Družbe sv Cirila in Metoda. Na-vzočnih je bilo do 50 članov, kar je za naš obmejni Lokavec vsekakor lepo število. Poiočila društvenih funkcionarjev za preteklo leto so bila soglasno sprejeta na znanje. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika šolski upravitelj g. Tone Ferlinc. Določil se je nato program dela v tekočem letu in sla se na novo osnovala dramski in tamburaški odsek. Podružnici v Lokavcu vse priznanje za njeno neumorno delo! OBREŽJE. Gasilska četa je imela 26. t. m. občni zbor. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Pangerčič Janez, poveljnik Povh Franc, pod-poveljnik Vegelj Ivan. tajnik Zupan Ivan, blagajnik Šetinc Anton, orodjar Šinkovec Štefan; člana odbora: Povh Josip, Leskovec Franc; nadzorni, odbor: Movran Alojz, Frigelj Martin, Zobarič| Jakob, Seinenič Janez, Pangerčič Franc; delegata za župno skupščino: Zobarič Jakob in Vegelj Ivan. Med slučajnostmi je bil sprejet predlog predsednika, da se zgradijo cisterne v krajih, ki so oddaljeni od vode, in sicer v Obrežju, Novi vasi in južnem delu Jesenic. V ta namen se za-: prosi banska uprava za podporo. Na predlog g. Andreja Štefaniča je bila izrečena zahvala zapisnikarju g. Zdenku Dolinarju za njegovo dosedanje delovanje v društvu. G. Dolinar je zdaj zaradi prezaposlenosti odklonil izvolitev. OSLUŠEVCI. Že precej časa se nismo oglasili. Tokrat imamo sama žalostna poročila. Pred tednom smo pokopali 301etnega Bezjaka Ruperta, posestnika iz Podgorcev. Po osemdnevni bolezni je umrl, zapuščajoč ženo in dva nepreskrbljena otroka. Pokojnik je bil izredno miren, dober in skrben človek__Nekaj dni za tem se je iz Ptuja domov vozil tukajšnji kmet Hebar Janko. V Borovcih je srečal avto in se mu izognil. Nesreča je hotela, da ga je težko obloženi tovorni avto zadel ter ga hudo poškodoval. Takoj je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico, kjer je po dvodnevnem hudem trpljenju izdihnil. Prepeljan ie bil na svoj dom, odkoder se je v nedeljo popoldne vršil pogreb. Kot občinskemu odborniku mu je v slovo govoril predsednik občine g. Jožko Lah in naglašal pokojnikovo dobrosrčnost in poštenje kakor tudi njegovo sodelovanje za napredek občine. Zapušča žalujočo vdovo in tri nepreskrbljene otroke. — Ni se še zasul grob za pokojnim He-barjeni, že se je zgodila nesreča, katere žrtev je i postal mladi Žižek Peter iz Podgorcev. V Podgorcih tukajšnje občine je premogovnik, kjer je zaposljenih 25 do- 30 delavcev. Produkcija premoga je precejšnja ter se ceni na letnih 50 do 60 vagonov. Največji del tega premoga gre v Ptuj in Ormož ter ga tudi okoliške šole in drugi interesenti nabavljajo. V noči na ponedeljek je bil zraven drugih delavcev pri kopanju zaposljen Žižek. Nenadno se je vsula plast premoga ter ga na mestu ubila. Pravi vzrok nesreče še ni ugotovljen. Pokojni Žižek je bil marljiv in priden delavec. — Vsem svojcem preminilih izrekamo iskreno sožalje! ŠMARTNO NA POHORJU. Nag župnik g. Zdol-šek je že večkrat s prižnice napadel g. predsednika in odbornike naše občine, kakor bi bili oni krivi, da nimamo organista. V nedeljo 20. t. m. se je celo izrazil, naj gre g. predsednik orglat, njegovi odborniki pa pet. Če ima g. župnik kaj opraviti z g. predsednikom, naj se zmenita med štirimi očmi, ne s prižnice, ker nas vernike to popolnoma nič ne zanima. ŠT. JAN Ž NA VINSKI GORI. Dne 20. t. m. nas je posetil naš poslanec g. dr. Bogumil Voš-njak, ki je imel lep shod v šoli. Na shodu je bilo prisotnih mnogo mož in mladeničev. V začetku svojega govora nas je spomnil g. poslanec blago-pokojnega viteškega kralja ter nato prav zanimivo poročal o političnem in gospodarskem življenju v naši državi. V svojem govoru se je zlasti dotaknil kmeta. Glavni vzrok njegovega hudega stanja je ta, ker ni organiziran kakor so mnogi drugi stanovi. Tajnik krajevne organizacije JNS g. Bratkovič Anton se je v imenu zbora zahvalil gospodu poslancu za lepa izvajanja ter pozval navzočne, naj ne bodo malodušni ter naj zaupajo v politiko sedanje vlade. Vsa krajevna politična nasprotja naj utonejo v pozabljenju ter hodimo složno po poti, ki nam jo je začrtal pokojni kralj, ki je še v svoji strašni zadnji uri mislil na svojo ljubljeno Jugoslavijo, rekoč: Čuvajte mi Jugoslavijo! Nato je gospod poslanec pojasnjeval razna vprašanja, ki so jih stavili nanj mnogi prisotni. VUZENICA. V preteklem letu je bilo v vuze-niški župniji 47 rojstev, 24 oseb pa je umrlo, tako da je letni presežek, kakor že zadnjih šest let sem, preko 20 duš. Porok jo bilo samo 12, veseljačenja pa prav malo, kar se zlasti izraža v iztočeruh alkoholnih pijačah, katerih uživanje je padlo nasproti letu 1!)28. na polovico. — Dne 4. t. m. smo pokopali našega starega poštarja g. Ivana Kresnika, ki je bil dolgih 40 let občinski svetovalec in blagajnik. blizu 30 let tudi član okrajnega zastopa in okrajnega šolskega sveta, med ustanovniki tukajšnjega gasilnega društva in njegov blagajnik od ustanovitve. Bil je zelo lep pogreb. Množica ljudi je izkazala pokojniku zadnjo čast, veliko število vencev je pokrilo njegov grob. Bodi d.ibremu starčku žemljica lahka! — Na sv. Tri kralje je imelo gasilno društvo redni občni zbor, ki je potekel v znamenju počastitve spomina blagopokojnega kralja Aleksandra, potem Jerneja Vengusta in pravkar omenjenega Ivana Kresnika. — Dne 20 t. m. pa je imel svoj občni zbor naš Sokol, ki že petnajst let mar-'jivo deluje na prosvetnem in telesnovzgojnem področju. Poročila so pokazala spet precejšen napredek. Pri volitvah je bilo izbrano z majhnimi izpre-membami spet staro vodstvo,.ki se je že v hudih razmerah izkazalo kot zelo sposobno. — Predpust bo, kakor kaže, potekel brez vseh veselic, popolnoma v skladu s hudo gospodarsko stisko. 7 DOMAČE NOVOSTI * Železničarjem vrnjene ugodnosti. Z odlokom prometnega ministra je vrnjena ugodnost, ki so jo imeli železniški nameščenci po prejšnjem pravilniku. Med drugim imajo spet pravico do brezplačnega prevoza živil, medtem ko se režijska vožnja za prevoz kuriva zmanjša od 20 na 10 odstotkov. * Izpiti za zidarje, tesarje, kamnoseke in vod-njakarje. Ta mesec bi se morali vršiti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre, a so preloženi. Tako se bodo omenjeni izpiti vršili februarja, in sicer pismeni na dan, ki ga bo komisija naznanila kandidatom. Tzpit o obči izobrazbi in znanju bo v dneh 18. in 19. februarja. Kandidati bodo o točnem datumu izpitov in o pripustitvi k izpitu še obveščeni. * Ljudske odre gotovo zanimajo dela naših dramskih pisateljev in slike iz naših gledališč. Uči-teljstvo zanimajo oddajo šolskega radija, ljubitelje filma novosti iz filmskih delavnic, ljubitelje lepih umetnosti pogled v delavnico naših umetnikov, radijske poslušalce sporedi domače in drugih oddajnih postaj, radijske amaterje radijska tehnika in naše dame tajnost telesne kulture in mod«. Za komaj 12 dinarjev mesečno vam obilno slikana tedenska revija »Naš val», ki izhaja vsak petek v Ljubljani, prinaša najzanimivejše leposlovne prispevka naših pisateljev, posnetke del naših upodabljajočih hočejo polastiti denarja, nato pa gospodarje po-streiiti. Ker se jim pa rop ni posrečil, so osupli in ne vedo, kaj naj store. Medtem je našla Neli Brissaka pri potoku. Zavil | se je in legel. Ko stopi deklica k njemu. »•■" naglo pokoncu. Neli mu pove, kaj sumi Sodnik, iu ga r. . bo pozoren. Pove mu tudi, da sta dva And . izginila. Brissak zagrabi za puško, jo preišče In j r.n. na videz prestrašeno: »Res je, prav imate, gospodična Neli Ti lopovi hočejo porabiti priložnost, da bi se z lahkoto polastili milijona. A pomirite se. Za življenje se nama ni treba bati. Midva sva čisto varna.» »Kaj mislite, da so bodo banditje zadovoljili z denarjem'?* »Če jim ga bomo brez boja pustili, potem že.* »Ne verjamem. Ne, prijatelj ima prav. Naša življenje bodo hoteli gotovo tudi imeti. Denar jim ne bo dovolj.* »O, gospodična Neli, menda vendar ne mislite resno, da bi darovali tem Arabcem milijon?* odgovori Brissak. »Rajši postrelim drugega za drugim.* »Kaj naj storimo proti njihovi premoči? Samo dva sta, onih pa je sadem in vsi so do zob oboroženi. Boj bi bil brezuspešen iu poguba gotova * P.rissaku upade pogum in spusti orožje. Nepremično zre k Arabcem proti ognju. Bled postane v obraz, iu ker je strahopetec, ga stresa mraz. »Opraviti ne bomo imeli samo s sedmimi razbojniki. Gotovo so v bližini Beduini, ki ste jim vi ušli. Zjutraj smo srečali oddelek, ki nas jo brez dvoma zasledoval*, pravi Brissak in jo potegne n kaj korakov proti jami. »Položaj je zelo nevaren. Moram vam priznati, da sem tudi sam že mislil na to * »Dva Arabca sta že izginila. Gotovo gresta klicat druge, ker so vsi domenjeni.* «Ali bi mogli še kako ubežati?* vpraša Neli vsa drhteča. »To premišljujem tudi jaz», nadaljuje Brissak. »Kje pa je vaš prijatelj?* Neli se zastonj ozira, kje naj bi bil Sodnik. »O, da! Najbrž jo je že popihal odtod, in sicer brez naju z vašim denarjem. Gotovo ga ni več tu * »Ne. Sramujte se ostudnih besed. Nedvomno je pri konju.* «Da ga zajezdi in jo popiha*, zaničuje Brissak daljo. »A če ga zasačim, mu pošljem kroglo v glavo, preden se zave.* Nato hoče pohiteti stran, a Neli se ga oprime v obupnem, strahu. »Blazni ste. Vaše suinničenje je poJlo», vzklikne strastno. »Niti koraka ne storite več naprej, drugače vas ne---* Brissak strmi s poželjivimi očmi " dekle, ki je v tem razburjenju nebeško lepo. Iznenada jo objame in stisne k sebi. »Saj veste, da vas ljubim*, hrope s pridušenim glasom. »Pojdite, Neli! Beživa! Midva sama! Jaz vas rešim. Pri svetih nebesih vas rotim — rešim vas in vaš denar. Bodite moji. Prepustite usodi goljufivega lopova, ki vas v tem trenutku izdaja.* Po tem nenadnem napadu js Neli prvi trenutek kakor otrpla, tako da se niti braniti ne more. Brissak jo goreče poljublja in govori zaljubljene besede, pomešane z žal jen jem zasovražeuega tekmeca, ki ga ne more trpeti «Da, izdaja vas ta nesramni morilec. Njemu je samo za vaš denar. Nemaren lopov je. Hlini vam ljubezen in se smeje vašemu zaupanju. Slišal sem to iz njegovih lastnih ust, ko smo skupaj potovali.* »Ničvredni obrekovalec!* krikne Neli. Nesramnega napadalca sune z vso silo od sebe in ga udari po obrazu. »Predrzni nesramnež!* Kakor bi ga bila strela zadela, odleti Brissak v stran. Ko se spet zave in odpre oči, Neli ni več v bližini. Tako stoji tu, kakor bi bil pravkar padel z neba na zemljo. Zdaj je pokopano upanje, ki ga je gojil do lepe Američanke. Njegova snubitev je bila odbita tako nedvoumno in tako zaničevalno, kakor je le mogoče. Udarec, ki je bil krepak, ga še zmeraj peče. Še bolj pa ga peče sramota. Divja jeza ga popade. Po krutem maščevanju začne kar koprneti. Sodnika mora uničiti, gospodično Neli pa prisiliti, da bo njegova. Hripavo zakolno in že se obrne proti ležišča Arabcev. A premisli se naglo. Spomni se na denar, na milijon. Kaj 6e bi ga mogel srečno odnesti? Maščuje se lahko še pozneje. A milijona človek ne zasluži kar tako. Denar je tu nakopičen v enem žepu in če pametno začne, bo njegov. r™1".....111— p «DOMOVINA» umetnikov in seznanja z vsem, kar zanima radijskega poslušalca in amaterja. Zahtevajte še danes brezobvezno in brezplačno na ogled eno številko dobrega in cenenega slovensk"ga obilno slikanega tednika »Našega vala». Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val», Ljubljana. * Mezdne razmere v tvornici Tivar. Tvorniea Tivar v Varaždinu je izdelala toliko oblek, da je napolnila vsa skladišča. Zato je nameravala odpustiti 380 delavcev, 2e poprej pa je bilo odpuščenih 14 krojačev. Delavstvo se je temu uprlo. Dosežen j? bil sporazum, da bodo obdržani vsi delavci, delali pa bodo samo štiri dneve v tednu, to je 32 ur na teden. * Gasilska četa v Zbelovu pri Poljčanali }e Imela žrebanje dobrodelne loterije dne 20. t. m. pod vodstvom zastopnika finančne direkcije v Ljubljani. Srečni dobitniki naj svoje dobitke dvig-nejD do 20. februarja letos. Po tem datumu zapadejo v korist zgradbe Gasilskega doma. Izžrebane številke so tele: 3444. 5334, 4785, 2691, 2754. 4939. 3608, 1191, 1380, 3651, 1483, 4103,5179, 6643. 2727, 4408, 6285, 5932, 5447, 3342, 5206 1014,6298, 5549, 2977, 2304, 3806, 1261, 6691, 3692,5881,3849, 3475, 2860, 1893, 3084, 1718, 5854, 5609, 4468,1818, 2208, 3627, 3384, 4523, 6611, 1453, 2711,5324,5584, 1891. 1703, 1741, 5327, 5988, 3393, 4667, 4122,1134, 4430, 6407, 5141, 6576, 6007, 5930, 1457, 1043, 4434. 1645, 4246, 4255, 2109, 1723, 3304, 5572,1901,2508, 6155, 2420, 5797, 1044, 1892, 2910, 6122,6664,1186, 6633, 2489, 5282, 5176, 6676, 5615, 2971,2997,2939. 3349, 5047, 2478. 3935, 5145, 4427, 3390 2806,6043, 4019, 3642, 3389, 6443, 5280, 5997. Uprava čete opozarja vse tiste, katerih srečke niso zadele, da jih ie v okolišu Zbelova prodanih komaj nekaj stotin, medtem ko jih je razprodanih po vsej Jugoslaviji več tisoč. Ti tuji dobrotniki so rade volje podprli četo in gotovo ne bodo ozlovoljeni, ako niso zadeli. Isto bi priporočali domačim, katerim je korist čete v prvi vrsti njih lastna korist. Kdor bi zlonamerno širil vesti o nepravilnosti žrebanja, naj se zaveda, da je imel vodstvo žrebanja v rokah izključno državni finančni organ in so žaljenja teh po zakonu strogo kazniva. Četna uprava je vsakomur na razpolago s celotnim izpisom in evidenco, vodeno o izdajanju dobitkov. Po tem potu se četna uprava vsem dobrotnikom. ki so s prevzemom srečk ali podelitvijo dobitkov podprli četo, prav prisrčno zahvaljuje * Smrt stare slovenske korenine. V Ptuju je cmrl v 80. letu starosti posojilniški uradnik gosp. Andrej Babič, ki ga js poznal ves Ptuj kot do- ZensGe! Pranje s SAMO RAD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš pouost Zahtevajte odločno Samorad pralni prašek bričino. Pokojni Andrej Babič se je ro lil leta 1854. v Vodislavcih v ljutomerskem srezu. Po končanih študijah je stopil kot uradnik v odvetniško pisarno takratnega odvetnika dr. Miheliča v Ptuju, kjer je delal od 1877. do 1898., ko je nastopil službo pri sedanji Posojilnici v Ptuju. V Posojilnici je bil aktivni uradnik do svoje bolezni decembra leta 1934. Mož je bil vedno narodnjak, ki je neustrašeno kazal svoje narodno prepričanje. Bil je od vsega početka zvest član Narodne čitalnice in Sokola in tudi član drugih narodnih društev. Blagemu možu naj bo domača žemljica lahka! * V Kočevju je zgorela velika tvorniea sukna. V nedeljo okrog pol 12. so začele v Kočevju tuliti tvorniške sirene in v zvonikih jelo biti plat zvona. Gorela je stara tkaninska tvorniea. Okrog poslopja j se je na mah zbrala velika množica, izredno nag o so bili na kraju požara tudi domači gasilci z mo-torko, takoj za njimi pa rudniški iz Šalke vasi. Na pomoč so potem prihiteli še gasilci iz Ribnice, iz Livolda in še iz drugih krajev bližne okolice, tako; da j? bilo okrog poldneva zbranih na kraju požara že šest ali sedem gasinih društev. Gasilci so naskočili gorečo tvornico najprej z zadnje strani. Ko pa je začela s strehe padati opeka in so bili gasilci v življenjski nevarnosti, so se morali malo umakniti. Medtem jo ogenj divjal z neomejeno silo. Gasilci so spoznali, da goreče zgradbe ni mogoče več rešiti, zaradi tega so izkušali rešiti obe stranski zgradbi. Na pomoč so prišla še druga okoliška gasilska društva. Ker j.> bila nevarnost izredno velika, so brzojavili v Ljubljano po pomoč. Okrog 2. so prejeli ljubljanski gasilci poziv, naj odidejo na pomoč in čuvaj na Gradu je s topovskim strs-lcm sklical prostovoljne gasilce. Vendar pa so do- mači gasilci v tem času nevarnost že tako omejili, da sc Ljubljančanom lahko še pravočasno sporočili, da njihova pomoč ni več potrebna. Kljub napornemu gašenju združenih gasilcev pa ni bilo mogoče rešiti glavne tvorniee, tako da je mogočna zgradba tkanin>,ko tvornico čisto zgorela. Uničene so predilnica, tkalnica in apretura, zgorelo je več sto predilniških in tkalnih strojev, ki so bili v vseh nadstropjih. Obrat js gnala elektrika, delno pa tudi lokoinobila, ki so jo rešili, čeprav je močno poškodovana. Obe stranski zgradbi so sicer rešili, vendar sta tudi te precej poškodovani, delno od ognja, še bolj pa od vode, ki so jo morali brizgati na zgradbi v ogromnih množinah. Po približni cenitvi znaša vsa škoda najmanj 10 milijonov. Ni pa izključeno, da utegne znašati tudi 15 milijonov dinarjev Podjetje je zavarovano pri zavarovalnici »Savi* v Ljubljani. Delavci in tudi drugi ljudje so rešili iz tvorniee veliko množino tkanin. Ogenj je nastal v predilnici in ga je prvi opazil vratar, ki je naglo obvestil gasile?. Pisarniška uradnica gospodična Bavdkova je planila v že goreče poslopje ter rešiia iz pisarne vse važnejše listine, knjige in drugo, kar je bilo važno. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno, domnevajo pa, da zaradi kratkega stika. * V vodnjak je padel. V Zadovinku pod Leskov-cem pri Krškem je lepo posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem. Lastnik posestva Jože Bogolin je šel k domačemu vodnjaku, ki je precej globok, zajemat vodo. Ko se je sklonil po vedro, mu je na opolzkih tleh tako nesrečno spodrsnilo, da j? padel na glavo v vodnjak in si zlomil tilnik. Bil je takoj mrtev. Pokojui je bil varčen gospodar. Naj v miru počiva! Soteščan: 5 RAZBOJNIK (Povest iz starih časov.) »Prišlo jih bo ko listja in trave*, se je glasilo pretirano poročilo. «Njih prihod bomo naznanili z grajskim zvonom. Kadar bo udarilo v grajskem stolpu plat zvona, tedaj vedite, komu preti nevarnost ..» Župani so morali vsak večer zbrati večje število krepkih mož ter jih zasilno oborožiti. Vsako noč so čakali pripravljeni in poslušali, kdaj bo pričelo zvoniti. Raziti so se smeli šele ob svitu dneva. Biriči pa so se skrivali ob grajskem obzidju. Načrt je bil zasnovan tako, da bodo razbojnike spustili brez boja na dvorišča. Cim se bo ti zgodilo, ho moral nekdo oprezno zapreti vrata. Nato bodo udarili po roparjih ter jih polovili. Ljudstvo ni vedelo, kaj pomenilo nočne straže in zakaj se zbirajo po vaseh v bližini graščine. Tisti, katerim je bilo znano, niso smeli t?ga nikomur razodeti. Bog ne daj, da bi bili ljudje poprej o tem kaj govorili. Tudi rokovnjači so imeli svoje zaupnike ne le med ljudstvom, marveč celo mad boljšimi stanovi. Zato ni bilo hudo izvohati, odkod piha veter. Za gozdom, kake četrt ure od Močilj, se je skrivala tesna soteska. Semkaj j? prispela četa roparjev s popačenimi obrazi. Vsak je imel pri sebi nož in pištolo. Tukaj je bilo treba nekoliko po- čakati, zakaj Močiljci so hodili pozno počivat ter niso zgodaj vstajali. Ko so ugasnile luči, so se roparji začeli bližati graščini. Prihulili so se k obzidju, ki ja bilo obraslo z bršljanom in z divjo trto. Krog in krog graščine je vladala tišina. Tiho in mirno je bilo tudi znotraj na dvorišču. Medved, ki je pripravljal napad, se je plazil od moža do moža in dajal po tihom navodila. Nato je prav rahlo potikal s palico na okno. Vratar ga je razumel. »Ali že spijo?« mu je pošepnil ropar. Kruleč mu je prikimal komaj vidno. «Kje so biriči? Si li molčal?« je poizvedoval razbojnik. »Ali boš držal, kar si obljubil?* »O tem sva se že zmenila.* — Vratarju se je tresla beseda. »Odpreti nam moraš tudi vrata v graščino*, je zahteval razbojnik. »Odklepanje bi nam vzelo nekaj časa, ki bi ga drugod porabili s pridom. Cim mauj bo vznemirjenja, tem prej bomo gpravili nevarno delo.* »V redu!* je dahnil Kruleč. »Je li Zgane doma?* se je ropar spomnil voznika. «Ta vrag bi lahko kaj izvohal...» »Zgane ne ve ničesar*, ga je hitro pomiril. «In biriči?* je razbojnik ponovil vprašanje. »Spijo*, mu je verno zatrdil. »Tedaj odpri! Urno je treba začeti.* Vratar je odprl na stežaj velika železna vrata. Drhal je bila že pripravljena pred vhodom. Roparja, katerima je bilo to poprej naročeno, sta ga položila na tla in zvezala. Nato sta mu zamašila usta ter ga zaprla v sobo. Drugi pa so udrli pred graščino. Biriči so jih nekaj časa mirno opazovali. Nato so se dvignili kakor na povelje in naskočili tolovaje. Nastalo je divje rjovenje. V grajskem stolpu se je oglasil zvonček, ki je opozoril okolico na pretečo nevarnost. »Izdani smo! Bežimo! Prekleti Kruleč!* Rokovnjači so sprevideli, da sb v manjšini ter se ne morejo braniti. Brž so poskrili orožju in pričeli bežati. Nekaterim se je posrečilo, da so v silni zmedi ub^žali skozi vrata. Drugi so poskakali čez obzidje. Dvorišče je bilo izpraznjeno v nipu. Ko j9 dospela pomoč iz okolice, ni bilo o roparjih ne duha ne sluha. Sodrga je imela čudovito srečo Razkropila se je tako naglo in spretno, da jo biriči niso mogli zasledovati. V skrivanju so bili rokovnjači posebno izurjeni. Ako ga nisi prav zagrabil, «e ti je izmuznil in izginil, kakor bi se bil vdrl v zemljo. V gozdu pod gorovjem je bilo določeno zbirališče." Tukaj so roparji poprej pregledovali plen. a to noč so šteli udarce. Nekateri so jih dobili toliko, da so se komaj držali pokonci. Mnogim je kapala kri iz rokava. Svojih bolečin pa niso meli glasno izraziti, ker so se bali, da jih zasledujejo biriči. Medved, volnik rokovnjaške tolpe, se je komaj privlekel do gozda. Desna noga mu je bila sključena; na njo se ni mogel več opreti. Sam ni mogel hoditi; opirala sta ga dva rokovnjača. Kadar se je prestopil, je zaktel in zastokal. «DOMOVINA» št. 5 tev so prenesli v dolino in jo nato z reševalnim avtomobilom prepeljali v Slovenjgradec. Pokojnik je bil navdušen planinec in je ves svoj prosti čas porabil za ljubljene mu planine. Bil je dolga leta blagajnik SPD. a tudi čian raznih drugih organizacij. Za njim žalujejo žei.a Julijana, sin Rafael in hčerka Lidvina, porojena Mrovljetova. Blagemu pokojniku bodi ohranjen svetel spomin! * Velik nočni požar. V Poljčanah je-ponoči gorelo veliko gospodarsko poslopje župnišča. Ogenj je nastal na nepojasnjen način. Napornemu prizadevanju gasilcev se jo posrečilo ogenj omejiti, škoda je le delno krita z zavarovalnino. * Ljubezenska žaloigra pod Šmarno goro pri Ljubljani. V vasici Brodu pod Šmarno goro pri Ljubljani se je odigrala ljubezenska žaloigra. katere žrtev je postala 231etna delavka Štefka Mli-narjeva, »službena v tvoruici Berz. Hribernik & Co. v Št. Vidu nad Ljubljana, medtem ko je moral njen delovni tovariš in fant, 221etni Andrej Boštjančič, ki je iz Misače pri Vodicah doma, v ječo. Fanta in njegovo dekle so vsi Šentvidčani in okoličani poznali kot prijazna človeka in zato z njima vsi prav iskreno sočuvstvujejo v nesreči, ki jo je sprožila samo prevelika in nepreračunljiva Ijuhezen. Andrej in Štefka sta se že daljo časa poznala in znano je bilo, da se imata-rada. A'i kakor sta domnevala v svoji slepi zaljubljenosti, je prišla v njuno srečo Stanka na svetu. Izpovedal je, da sta hotela z dekletom skupno v smrt. Ko so orožniki pod vodstvom komandirja nato preiskali njegovo stanovanje, so v resnici našli pismo, ki sta. ga skupno napisala in podpisala oba. Pismo" ni naslovljeno na nikogar, a končujo so z besedami: »Najina zadnja želja je skupen grob.» A ko jo Andrej izstrelil prvi naboj svojemu dekletu v sence, mu je revolver, v. katerem je hranil še dva strela zase, odpovedal. Tako se je zgodilo, da Andrej ne bo s Štefko legel v skupen grob. Orožniki so Andreja Boštjančiča spravili v zapore okrožnega sodišča. * Grozna smrt zaradi stekline. V vasi Zatonu pri šibeniku se je zadnje čase pojavila steklina ter je zaradi nje umrlo že nekaj ljudi. Te dni je umrla za steklino v najstrašnejših mukah Tonka Cvita-novič-Josičeva. Kakor so povedali sosedi, je Josi-čevo ugriznil pes že pred tremi leti, a je umrla šele zdaj. Oblastva nameravajo zdaj v Zatonu odrediti prisilno cepljenje proti steklini za vse prebivalce te in bližnjih vasi. * Ni se mu zgodila nesreča. Iz Vinjega vrha nam piše g. Jože Srpčič, da se mu ni zgodila nikaka nesreča in da mu torej bik ni nalomil hrbtenico. * Dva požara. V Rošpohu *o «e vnele saje v viničariji Bruna Mav retuiea iz Maribora. Viničarija. v kateri je stanoval Mavren-Mčev viničar Jurij Lu-nežnik z ženo in otroki, je zgorela do tal. — Drug huda zapreka. Fant je bil potrjen k vojakom iti; požar so imeli v Kovačji vasi. Zgorelo je gospo-letos bi bil moral odriniti v vojašnico. Celo pol-j darsko poslopje veleposestaice Frančiške Pon-djugo leto ločitve, tako sta menila, ne bosta mogla j grač°ve. prenesti in oba sta se bala, da bosta izgubila drug \ Strašna nesreča pri slamoreznici. Pri vele« drugega. V tem strahu sta začela razmišljati o tem,1 posestniku Hedlu v Marenbergu imajo slamorezuico da bi šla rajši skupaj v smrt. Usodno noč je Andrej' na vodni pogon. Pri slamoreznici je bil zaposljen izostal od- doma. Iskal je družbe po krčmah, da bi hlapec Franc Kuperti ter je dela! rezauico za ži-pozabil nesrečo, ki se mu je zdela prevelika. Zjutraj! vino. Ko je bil stroj v polnem teku, je poklicala se je vrnil domov. Poslal je pošto svojemu de-: hlapca dekla k malici. Kuperti se je za trenutek kletu, naj pride k njemu na dom v Brodu. Štefka ozrl, kdo ga kiič", tiri tem pa se je približal z le-je v resnici prišla, in ko sta potem sama ostala v! vieo zel neniu kolesju, ki grabi in tlaei seno pod ekle nože. Zobovje je nesrečnika zgrabi sobi, se je vse naglo zgodilo. Počil je strel in d^ se je zgrudilo zadeto v levo sence. Na njen krik so: prihiteli Boštjani'ieevi in iz bližne Česiiove elek-1 trama so brž telefonirali po reševalni voz, da jo; odpeljejo v bolnišnico. Ker pa je že od vsega po-j četka kazalo, da ne bo ostala pri življenju, so se; med prevozom za trenutek ustavili pred šentviško; je nesrečnika zgrabilo za roko ter mu jo v naslednjem trenutku začeio s strašno silo drobiti in tlačiti pod nože slamorezuiee. Strašen krik se ja razlegei na okrog, ki so ga začnli tudi Hedlovi v hišo ter prihiteli na skedenj. Nudil se jim je strašen prizor. Na slamoreznici je ležal hlapec, stroj, niu je vlekel roko nap rej" in spredaj so mu jota cerkvijo, da je ranjenka dobila še poslednjo pop.ot-l rezali noži na t.oike kose. ki -o krvavi padali spo- nieo. Ko se je reševalni avto ustavil pr-'d ljubljansko bolnišnico, pa je bila že mrtva. Medtem pa sej je Andrej Boštjančič v družbi svoji ga brata Stanka ! sam javil na orožniški postaji. Napravil je vtisi; I duševno razdejanega človeka, ki mu ni več ob-! daj na tla. Odrezalo mu je tako roko do ramena, preden se je stroj ustavil. Nesrečneža so nemudno prepeljali v bolnišnico. * Nevaren požar. Znana tovarna upognjenega: pohištva Remec & drug na Duplici pri Kamniku bi ---1 Stran 6 = r ■■' * Kako se plačujejo davki. Ptujska davčna uprava je že dalje časa zasledovala nekega posestnika iz Hajdine pri Ptuju, ki je dolgoval na zaostankih okoli 11.000 dinarjev. Mož nikakor ni hotel tega zaostanka plačati in davkarija mu tudi ni mogla do živega. Pred dnevi pa je vozil ta posestnik poln avtomobil svinj, ki mu jih je davčna uprava zaplenila in jih odpeljala v ptujsko klavnico. Kmalu zatem pa je prišel posestnik, ki je gladko odštel 11 tisočakov in davek je bil plačan! * Smrtna nesreča zaslužnega planinca. Smučarski klub Guštanj-Kotle je v nedeljo priredil pod-zvezno prvenstveno tekmo v smučanju z Urške gore. Obrnil se je tudi r-a SPD, naj oskrbi kočo za tekmovanje. Podružnica SPD v Slovenjgradcu se je rada odzvala prošnji ni na Urško goro sta šla telegrafski nadziratelj Franc Kavs in*641etni poštni upravnik Franc Eiletz, oba iz Slovenjgradca. I'o- ' noči na nedeljo pa jo zapadlo nad meter snega, a kljub temu so bila tekmovanja končana v redu. Ko so tekmovalci odšli, sta Kavs in Eiletz okrog 10. zapustila kočo. Čeprav so jima svetovali, naj bi se vrnila po markirani poti čez Guštanj v Slovenjgradec, sta jo mahnila brez smuči po najkrajši poti, ker bi morala biti zvečer spričo občnega zbora glasilnega društva doma. Zaradi obilice snega in teme sta pa pod starotrškimi planinami zgrešila pot.. Nenadno je Eiletz, ki je šel za tovarišem, slišal, kako so je izpod Ravnjakovega vrha utrgal težak^plaz, ki je s silnim truščem bobnel v dolino. Opozoril je Kavsa na pretečo nevarnost in ta se je naglo pripognil. V naslednjem trenutku je oba plaz potegnil s seboj in ju pokopal. Kavs je bil samo ouesveščen in čez nekaj časa se je zavedel. Ker je imel eno roko prosto, se je z naporom vseh svojih sil izkobacal iz snega ter se ozrl za tovarišem, o katerem pa ni bilo ne duha ae sluha. Od 9. zvečer pa prav do polnoči je Kavs iskal pogrešanega Ei-letza, a ga ni našel. Ves potrt je na kraju, kjer ju je zasul plaz, zasadil palico in se napotil v dolino. Do smrti izmučen je prišel okrog 9. zjutraj v Rimski vrelec, kjer je prijavil nesrečo. Iz Guštnnja so telefonirali v Slovenjgradec in takoj so se organizirale reševalne ekspedicije v G listanju, Kotlah in Slovenjgradcu, ki so pohitele pol vodstvom Stanka Standla, člana SPD, na Urško goro. Reševanja so se udeležili smučarji in pa gasilci, a z njimi je šel tudi Kavs, čeprav jo bil zelo utrujen. Kmalu so prišli do kraja, kjer je Kavs zasadil palico, in takoj začeli od kida vati sneg. Ob 14. se jim je po naključju posrečilo, da so izpod deb 'le snežne plasti potegnili Eiletza, seveda, že mrtvega. Nesrečno žr- • «Ali smo vsi skupaj?* so se vpraševali tolovaji. ♦ Nekaj jih še manjka*, je vedel debeli Janez. Medveda je skrbelo, ali so jih ujeli biriči. «Ubežati smo menda vsi», ga je pomiril ropar, ki ga jo opiral. «Prekleta smola!* so se jezili in očitali vodniku neprevidnost. Medved jih je zavrnil: »Ali veste, zakaj smo bili poraženi?* Roparjem niso bile znane podrobnosti, zato mu niso odgovorili. »Zato, ker smo bili izdani*, je nadaljeval razbojnik. »Kruleč nas je izdal biričem.* «Tega mu ne bomo nikdar pozabili.* — Roparji so škripali z zobmi in preklinjali vratarja. Njihova sodba se je glasila: »Smrt izdajalcu!* • Živega bomo nataknili na kol, kjer naj izdihne svojo grešno dušo*, mu je Gašper odmeril kazen. »Ta noč nam mora ostati v trajnem spominu.* V gozdu se lopovi niso upali muditi dolgo časa. Biriči so dobili ojačenje iz okolice. Tolikemu navalu bi se tolovaji ne mogli ustavili niti doiha v gorskem taborišču. Prešibki so osol itn sedaj, ko so jih Močiljci nekoliko prerahljali. Prirastka pa ni več, da bi se opomogli »Bežite!* jim je za povedal voditelj. »Velite, da gre za življenje!* »Pa ti?* so se čudili roparji njegovemu vedenju. « laz ne morem nikamor*, je omagava I Medved, sedeč nn kamnu, ki je l il obrasel z mahom. »Pojdite in ne bojte se zame! Čuval se bom. da me ne bodo ujeli. Rogaču pa povejte, da smo bili izdani.' Kadar si odpočijem, pridem urno za vami » »Brez tebe ne gremo domov*, so se soglasno uprli. «V smrt smo pripravljeni iti, če bo tr I a; tukaj pa te ne pustimo za nobeno ceno.* »Pojdite!* jim je prigovarjal. «Ne prodajajte po nepotrebnem svoje kože.* »Ne gremo*, se niso dali pregovoriti. «S teboj smo pripravljeni živeti ali pa častno poginiti. Kakor hočeš.* Razbojnik je zastokal: »Z vami ne moreni iti... Noga mi čedalje bolj oteka... Glava mi je trudna in pred očmi se mi začenja vrteti...» Ropar, ki ga je spremljal, ga je prijel za rosno čelo. »Poti se — vročina...* je omenil drugemu tovarišu. Ta je ukresal luč in posvetil v obraz razbojniku. »Kri!* sta si pošepnila rokovnjača. »Nekje na glavi mora imeti hudo rano ...» Tolovaj je brž izdrl sabljo in odsekal dva pripravna kola. Napravili so nosilnko, na katero so položili ranjenca ter ga odnesli v gorovje. V taborišču so mu pomagali v votlino. Ves izmučen se je zavalil na ležišče. Poročilo, katero je prejel Rogač šele drugo jutro, je vplivalo porazno. Podivjanec ni imel poguma, da bi se bil razburil. 01 strahu pred biriči ni mog»l govoriti. Slutil je, da bo treba bežati iz kraja, kateremu se je tako privadil. Nad vse mil je ugajala gorska samota. Poglavar se je zavedel «tra?nih dejanj, ki ne bodo ostala brez posledic. Začulii je odgovorflost za vse zločn \ Ciganka mu je pierokovala smrt na vešalih. Iz strahu jre l resnico jo je dal umoriti. Kakor nldak. l,i zakrije soince, mu je njena smrt zatemnila ?rwo. Kdaj bo zopet g edai njeno jasno obličje! V votlino pod skalovje je posijala jutru ja zarja. Iz kota, kjer je ležal Medved, se je čulo bolestno hropetije. »Napi! se je», si je mislila Mana, zato se i za Oašperja ni zmenila. «Mana!» Razbojnik se je obrnil na ležišču. »Žejen sem. Vode mi prinesi!« Dekle je odbrželo s čutaro k studencu. Ko so je vrnilo, jo je postavilo k ležišču. Medved se ni mogel geniti. »Dvigni me!» jo je 'prosil, naj mu pomaga sesti. Sklonila se je ter ga prijela za glavo. Lopov je zaječal: «Boli! Primi me za ramo!* »Gašper, kaj ti je?* se je prestrašila. »Ves si krvav ... Ali si jo iztaknil?* »Glava mi je trudna .. Roke me bolijo in noga mi čedalje bolj oteka ...» »Ali si ranjen?* je začela poizvedovati »Zakaj me nisi poslušal? Pravila sem ti, da vas bodo namazali .. .* »Bili smo izdani*, je začel pripovedovati. Govoril je s slabotnim glasom. Sredi pripovedovanja je nenadno utihnil. Mana ga je stresla. Skrbelo jo je, ker mu je zmanjkalo besede. »Umrl boš». jo Je spreletela groza. »Smrt je še daleč«, je izpregovoril. »Kopriva ne pozebe.* št. 5 --------'-= Stran 7 n perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da le itftetCt- ietpenimovo miCe Zaiitcrn)(e ga povsort! Sevanja. Medtem so tudi škocijanski gasilci pri- jc prišlo pod roke, zlasti tudi meso in slanino, ki vlekli iz Gasilskega doma motorno brizgalno, ki jo sta se sušila na podstrešju. Posestnik Mole je nam-pa niso mogli spraviti v pogon, ker je bila zamrzla. reč sušil meso skoro za ves Škocijan. Podstrešje jo Zato je odhitelo nekaj gasilcev v dom po ročno bilo polno mesa od več kakor desetih prašičev, brizgalno. Škocijanci so medtem reševali, kar jim j Pogumni reševalci so vztrajali, dokler ni nastopila V «DOMOVINA» bila kmalu postala žrtev ognja. Lo srečnemu naključju in hitremu nastopu gasilcev je zahvaliti, da ni nesreča večja-. Nočni čuvaj je opazil, kako je švignil iz zgradbe, kjer je črpalna naprava za od-; rajanje žaganja, velik plamen. Nemudno je obvestil o tem mojstra, ki je sklical dupliške gasilca. Ga-fsilci so bili izredno naglo na kraju požara, vendar bi mu pa gotovo ne bili kos, če jim ne bi prihiteli na pomoč homški. Zar ognja je bil tako močan, da so bili v Kamniku prepričani, da gori vsa tovarna. Zaradi tega so tudi kamniški gasilci odhiteli gasit. Združenim domačim, homškim in kamniškim gasil-l cem se je posrečilo ogenj zadušiti. Kljub temu je omenjena zgradba pogorela do tal. Po dvournem napornem in požrtvovalnem gašenju so se gasilci vrnili domov. Škoda, znaša po približni ocenitvi 100.000 Din, zgradba je pa zavarovana samo za 50.000 Din. Kako je ogenj nastal, šo ni ugotovljeno. * Samomor v cerkvi. Nedavne je prišla v kapiteljsko cerkev v Novem mestu 22 let stara Fran-čiška Ljubijeva iz Dinje vasi. ki ie služila pri gosp. Šolniku v Bršlinu, in izpila večjo količino lizola. Napol nezavestno jo je našla neka ženska, ki je prišla v cerkev, in je nesrečnico povedla k pri-mariju ženske bolnišnice g. dr. Červinki, ki jo jc poslal v bolnišnico, vendar pa ji niso mogli rešiti življenja. Kaj je dekleta gnalo v to dejanje, za- ' enkrat, še ni znano. Gotovo pa je, da v njeni glavi ni bilo vse v redu, kajti v masno knjigo je napisala, da je isti dan zjutraj opravila sveto spoved in prejela sveto obhajilo. * Samomor mladega zidarja. Nedavno popoldne se je vrnil 2(51etni, na Cesti na grad v Za vodni pri Celju stanujoči zidarski pomočnik Anton Koren i/, mesta domov. Vrata vežnih vrat so bila zaklenjena, ključa pa ni irnol pri sebi. Ob takih prilikah je t šel mladi Koren vedno po ključ k očetu, ki je bil > navadno pri sosedu. Usodnega dne pa jo Koren i razbil šipo na oknu in zlezel v stanovanje. Tam je poiskal svoj vežni ključ in ga vtaknil v ključavnico laklenjenih vežnih vrat. Nato je stopil v sobo. vzel flobertovko, si jo nastavil na levo stran prsi in sprožit. Krogla ga je zadela naravnost v srce. [ Ko se je oče vrnil, je našel sina .mrtvega. Vzrok obupnega dejanja ni znan. * Pri Račah je gorelo. Požar je upepelil v Bre-; loli pri Račah opuščeno gospodarsko poslopje in hleve velrpose-tnice Elze Bahlerjeve. * Nevaren nočni požar. Prejšnji četrtek okrog S 2. zjutraj je začela goreti v Škocijanu hiša posest-f nika Franca Moleta. Ogenj je nastal na podstrešju. Na pomoč prihiteli Škocijanci so se takoj lotili re- «Videti si že čisto pri kraju .. » «Pa nisem. Ko se spočijem, mi bo odleglo.* Ropar, ki se je priplazil v rotlino, mu jc pregledal rane. Našel jih je na glavi, i,a hrbtu in tudi i aa prsih. Desnica mu je bila prestreljena nad komolcem in prav tako tudi noga pod kolenom. ♦Hodil ne bo več*, je menil ropar. Mana je pričela jokati. No toliko iz sočutja, kolikor iz strahu, da bo Gal-per umrl nespokorjen kot razbojnik. Dovolj je bil nesrečen, ker je zašel mod tolovaje. Oteti ga mora večne pogube. Vrag ne I, sine dobiti njegove duše. »Pomagaj mi, ako si padars. je prosil Medved tovariša. «Huj-e mi kakor bi ležal na žerjavici.® Rane so razbojniku še vedno krvavele. Rcpar i rrm jih je obložil s pajčevino, kar mu je sicer ustavilo kri, ni pa pomirilo bolečine. Ranjencu jg pretila nevarnost zastrupljenja. Mana mu je stregla in premišljevala, kako bi P rešila izgubljenca. »Spovedati se mora», je sklenila v svoji potrti du*i, »Tudi desnemu razbojniku je kilo odpuščeno.* Toda kdo naj privede duhovnika v oddaljeno ■roparsko taborišče? Do najbližje fare mora hiti ! namreč silno daleč. Pot v gorovje jc ponoči jako I ijiponia, ker se ne vidi kamenja in korenin. Po-[ dnevi pa ni varno pošiljati po obhajilo. Duhovnik i bi se morda ne odzval vabilu. Ali pa bi prišel v spremstvu biričev. | Svoj ) željo je odkrila razbojniku, katerega je E.Hlo treba pripraviti rti veliki trnntek. Medved pa i se ni dosti zmenil za nj°ne besede. Potem ga je začela strašiti: »Gašper, umreti boš moral. Tukaj boš zaspal, a prebudil »e boš v peklu ...» Razbojnika je pretreslo. Njegova mladost je ko-reninila v dobri vzgoji. Spomnil se ie zlatih naukov svoje skrbna matere. Vest-, ki je utihnila pred leti. se mu je ponovno oglasila. »Umrl bos!* mu je buča lo v ušesih. Mana se je skloaila ter ga vprašala, ali hoče umreti kot spokornik. Razbojnik je molčal. Toda boj, ki je divjal v njegovi duši, se je bližal odločitvi. »Hočem*, ju naposled vdano prikimal. »Ali se boš izpovedal?* se je glasila njena želja. »Komu? Ali tebi?* je vprašal nejevoljno. «Duhovniku*, mu je odgovorila. Gašper se je željno nasmehnil. Mana je hitela k poglavarju. Povedala mu je, da je Medved nevarno ranjen..Njegovo stanje je prav resno ter ni gotovo, da bi še ozdravel. Prosila ga je, naj pošlje po duhovnika. Sodrga, ki je bila zbrana pri Rogaču, se ji je posmehovala. Toda Matia se ni zmenila za neslane opazke. »Duhovnik mora priti*, je vztrajala pri svojem sklepu. »Gašper ne *>me umreti kot razbojnik * Rogač ni izrekel nobene sramotilne besede. Mana je stala pred njim kakor človek, ki ne prosi, marveč zahteva. Ropar ni imel poguma, da bi odklonil njeno željo. Hotel ji je ugoditi, saj sta bila z Medvedom dobra prijatelja. Treba je bilo sanio še izbrati 'moža ter ga odposlati v dolino. Tolovaji so se spogledovali in čakali, kdo bo prišel na vrsto. Nihče se ni upal ugovarjati. «Kdo gre prostovoljno?* je vprašal poglavar in pogledal vsakega posebej. »Biričem v past*, je dostavil zmršen razbojnik.! »V župnišču ni biričev*, ga je zavrnil. i »Skupaj držijo. Vsi so enaki: župnišča in graščine^, so trdili drug za drugim. »Ako se nihče ne oglasi, ga bom določil jaz.*, Njegovo oko se je zapičilo v najmlajšega tolovaja. »Ti si uren in spočit; kar hitro se preobleči * Lopov je sprejel povelje. Umil se je in oblekel kratke irhaste hlače, platneno srajco in pisan telovnik z debelimi srebrnimi gumbi. Vrat si je ovil s svileno resasto ruto. Klobuk s širokimi okraji mu je pokrival glavo. Tako se je prelevil iz umazanega rokovnjača v postavnega kmetskega fanta. Mana ga je prosila, naj s? med potjo nikar ne obira. »Da ne bo prepozno*, jo menila. »Le urno 6 Din (za inozemstvo 48 Din), za pol leta 18 Din (za inozemstvo 24 Din). Ta znesek je kmalu zbran, zlasti v družinah, kjer «Domovino» več članov bere in lahko vsak nekoliko prispeva. Brez »Domovino) pa naj ne bo nobena družina in tudi nihče, ki si samostoino služi kruh, ker znesek, ki ga «Do-movina» zahteva za naročnino, zmore pri dobri volji vsakdo. Denar, ki ga izdate za naročnino, ni zavržen, ker Vas odškoduje zanj «Domovina« z domačimi in tu jimi novicami, z lepimi povestmi in praktičnimi nauki življenja v obilni meri. Pozivljemo tudi vse one, ki dolgu iejo še kaj na naročnini za lansko leto, da poravna |o dolg že v te t mesecu,ker drugače jim bomo prenehali list. UPTMVA «DOMOVINE». * Strahovalci Slovenskih goric in Dravskega polja pred sodniki. Te dni se je vršila prad velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obravnava proti trem nevarnim vlomilcem in roparjem, ki so lani od marca do julija vznemirjali prebivalstvo Slovenskih goric in Dravskega polja, z ropanjem in rokovnjaštvom. Na zatožni klopi so; sedeli 231atni posestnikov sin Matija Damiš brez stalnega bivališča, 241ctni brezposelni delavec Anton Tomašič brez stalnega bivališča in 221etni vi-ničar Janez Grašič iz Cerovca. Obtoženi so bili, da so izvršili več kakor 20 tatvin, vlomov in ropov. Pri obravnavi so vsi. trije obtoženci priznali svoje grehe. Veliki senat je vse tri spoznal za krive ter je Damiša obsodil na 11 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, razen tega pa še na pridržek v zaporu po prestani kazni, ker je vobče nevaren. Tomašič je bil obsojen na 20 mesecev težke ječe ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, Grašič pa na dve leti in šest mesecev težke ječe ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. * Drzna tatvina jc bila izvršena nedavno dopoldne na Ilradeekega cesti v Ljubljani, kjer je tat odnesel trgovcu Karlu Češnovarju blagajno s pri-: bližno 70.000 Din gotovine. Češnova-jevi so čuli,' da je nekdo premaknil na vratih zapah in trgovec, Karel, ki je slutil, da nekaj ni v redu, je naglo! stekel po stopnicah v stanovanje, kjer je takoj1 opazil, da ja bil okraden. Nemudno je o tatvini obvestil policijo. Vse poizvedovanje policije pa je bilo doslej zaman, pač pa so našli na Golovcu prazno blagajno. * Priči je hotel ustreliti. Pred steskim sodiščem v Novem mestu je imel pred dnevi 331etni kočar Bartol Josip s Hriba razpravo s posestnieo Mežnar-! jevo Alojzijo iz Velikega Orehka. Bartol je tožil posestnieo zaradi kršitve kupna pogodbe za neko gozdno parcelo in enega prašiča ter je^iravdo Iz-J gubil. Pri sodišču, se je M"žnarjava, ki je prvotno prodala parcelo njemu, pozneje pa boljšemu ponudniku, sklicevala na neveljavnost poginlbe. Da je temu res tako, sta prisegli tiiui dve priči, Klobučar Janez iu Šega Franc, oba posestnika iz Va-likega Orehka. Izguba tožbe pa je Bartola tako razburila, da je predzadnjo sredo zjutraj pograbil puško in se napotil v Veliki Orehek z namenom, da se nad pričama maščuje. Ko je oba posestnika zvabil skupaj, jo nenadno skočil izpred obeh nekaj korakov v stran in z vzklikom »Kaj sta mi storila?* sprožil dva strela, ki pa k sreči nista dosegla svojega smotra. Sega je zbežal v hlev, kjer se je skril za živino, Klooučar pa ss je po strelu iz strahu zgrudil na tla. Po oddanih strelih ja Bartol zbežal pred razjarjenimi vaščani domov. Pri begu je imel še vodno puško pripravljeno za strel. Bartol, ki je bil trdno uverjen, da je Klobučarja ubil, sa je prišel sam javit orožnikom. Ko je izvedel, da Kiobučar ni ustreljen, ja izjavil, da mu je zelo žal, ker ni dosegel svojega namena. Orožniki so mu odvzeii na domu lovsko puško in oroŽDi list, njega samega pa oddali v zapore okrožnega sodišča. * Dekle in sebe je hotel ustreliti Iz Marenberga nam pišejo. Fant in dekle sta se sprla. V nedeljo 20. t. m. je hotel fant vzeti dekle s seboj na smučanje, pa se mu ja dekle skrilo pri svoji prijateljici. Poiskal jo je in ji prigovarjal, naj gre z njim. Ko je spet odklonila ponudbo, je fant v razburjenosti potegnil samokres, a v njem menda ni bilo patro-nov. Ker se ja pozneje uril v s-reijanju, si celo naročil krsto in dekletu še zmerom grozil, so ga orožniki, ki jim je bilo to javljeno, art tirali. * Drzna tatvina v samostanu. V prilično kratkem razdobju je tat štirikrat, obiskal novomeški frančiškanski samostan. Novomeščanom je gotovo y spominu še cerkven rop v tej cerkvi. Kmalu potem jo neznan tat izpraznil pusico v cerkvi, lansko leto junija je tat odnesel 400 Din in 14. t. m. je vlomil s ponarejenim ključem v cclico g. samostanskega gvardijana in odnesel 1090 Din. Za tatvino sa je zlikovec poslužil zgodnjih jutrnjih ur, ko je g. gvardijan maševal v cerkvi. Ko je g. gvar-dijan opazil tatvino, jo je prijavil orožnikom, ki so tatu izsledili v osebi Jožeta Dorenčiča, po poklicu mizarja. Osumljenec je tudi lansko leto kradel v samostanu. Tedaj mu je g. gvardijan prestopek odpustil. Pri Dorenčiču so našli nekaj izpiljenih ključev, pokradeni denar, razno obleko, čevlje in še neke druge malenkosti. * Neznan tat je okradel spečo starko. V eni zadnjih noči je neznan tat okradel 80 let staro ko-čarico Marijo Dacarje^o v Šenčurju, ko je spala. Vlomilec je moral biti domačin, ki jo točno vedel, da ima starka denar. * Dr. Artukovič v beograjskih zaporih. Dr. An-drijo Artukoviča, odvetnika iz Gospiča. ki so ga francoska oblastva izročila jugoslovanskim zaradi dejanj po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, so 21. t. m. prepeljali v Beograd, da ga iz-roče državnemu sodišču za zaščito države. Dr. Artukoviča niso med vožnjo ne v Beogradu zasliševali. * Razkrinkan požig. O velikem požaru pri Sv. Barbari v Halozah, kjer so zgoreli obširno gospodarsko in stanovanjsko poslopje trgovca in gostilničarja Žige Primožiča lani decembra, smo že pred časom poročali. Zgorel je tudi ves trgovinski inventar, mnogo blaga pa je bilo pokradenega. Skupna škoda se ceni nad 600.000 Din. Takrat se je domnevalo, da ja bil ogenj podtaknjen iz maščevanja. Ta domneva pa se je od vsega začetka videla sumljiva. Ljubljanska policija se je za zadevo začela podrobneje zanimati, zlasti ker je šlo za nadpolmilijonsko škodo, ki bi jo morala plačati zavarovalnica. Policija je uvedla širokopotezno zasledovanje in sta v Ptuj dospela policijski inšpektor g. Žajdela in policijski podnadzornik g. Mrhar, ki sta se skupno z orožniškim vodnikom podporočnikom g. Smiljaničem uddežila intenzivne preiskave, katera posledica je bila aretacija lastnika in njegovega komplica Jakoba Majcenoviča, brezposelnega ključavničarja iz Gruškovca v Halozah. Oba sta po dogovoru nauosila na podstrešje suhih, smolnatih borovih trsk ter jih zažgala tako, da je | ogenj nastal v trdi noči. Mislila sta, da bosta tako ; seboj zabrisala vsako sled. Prvi je osumljen kot osnovatelj, drugi pa kot' izvršilec. Oba sta po prijeta tudi mlada vlomilca Anton in Vinko, ki sta v družbi z Valterjem izvršila vlom v stanovanje gostilničarja Josipa Cigliča na Mestnem trgu v Ljubljani. Takrat so mladi vlomilci odnesli iz Ci- dolgolrajnem zasliševanju pod težo neizpodbitnih gličevega stanovanja 4000 Din gotovine. Pozneje dokazov skesano priznala svoj čin. Odvedena sta so poizkusili vlomiti še v Pavlinovo trgovino na bila v ptujske sodne zapore. Primožič je živel v Tržaški cesti. Tu pa so imeli smolo in je bil Valter kmalu aretiran. Tone in Vinko sta se še skrivala, pa ju je policija zalotila na njuuih domovih in prijela. * Požar na Viču. Nedavno zvečer je pričelo goreti pri Francu Vovku za Robežnikovo gostilno na Viču pri Ljubljani. Pogorel je skedenj, krit z opeko, z vso zalogo sena, drv in s slamoreznico. Prihiteli so sicer gasilci z Viča in z Brda, toda zaradi oddaljenosti vodo se je gašenje precej zamudilo. Domnevajo, da jo ogeuj podtaknila zločinska roka. Nekoliko povečan proračun naše banovine Za zasedanje banovinskega sveta, ki je sklicano za ponedeljek 4. februarja, je banska uprava že sestavila predlog proračuna za leto 1935/36. Po tem predlogu so zvišani nasproti sedanjemu proračunu izdatki za vse oddelke, razen za tehničnega. Celotni proračun doseza vsoto 89 milijonov dinarjev nasproti 85 milijonom sedanjega proračuna. Med postavkami izdatkov je največja za tehnični oddelek (vzdržavanje in gradnja cest in mostov, regulacija rek itd.), ki znaša 32 milijonov dinarjev in je nasproti tekočemu proračunu znižana za tri in pol milijona. Sledijo postavka oddelka za socialno politiko in narodno zdravje v znesku 18 miljonov dinarjev, potem finančni od-slugi Mačku od mariborske postajne pošte, ko je' delek (13 milijonov), kmetijski oddelek (9 milijo-šel ob štirih zjutraj v službo mimo Treh ribnikov, nov), prosvetni oddelek (7 milijonov), splošni od-Izza drevesa sta hušknila predenj moški in ženska delek (6 milijonov), oddelek za trgovino in indu-ter ga hotela zagrabiti. Maček se je iztrgal in bežal | strijo (dobra 2 milijona) in rezervni krediti in skrajno slabih gmotnih razmerah in je bilo njegovo posestvo zadolženo. Razen tega pa mu je bila odvzeta še kmečka zaščita, kar vsa ga je dovedlo do obupa. Število požarov v ptujskem srezu presega Je vse meje, saj je bilo v srezu v razdobju dveh let nad 140 požarov. Nedvomno niso vsi ti požari zgolj nesrečna naključja ali pa čini maščevanja. Oblastva so začela voditi za požare najstrožje preiskave. * Potrjena obsodba sester Julijane in Jožefine Montelovih. Kasacija je potrdila sodbo, s katero je lani novembra okrožno sodišče na Sušaku obsodilo Julijano Montelovo na dosmrtno, njeno mladoletno sestro pa na 201etno težko ječo, ker sta umorili sušaškega veletrgovca Mirka Udina. Obsojenki bodo sedaj s Sušaka odvedli v zagrebško žensko kaznilnico. * Ponarejevalec denarja prijet. V Ptuju in okolici so se že večkrat pojavili v prometu ponarejeni SOdinarski novci. Ptujskemu orožništvu se je zdaj posrečilo izslediti ponarejevalca. Pri D. v Hajdini se je zglasil berač Fajt in mu je D. ponudil v prodajo dva ponarejena lOdinarska kovanca za enega pravega kovača, Fajt je na to pristal. To kupčijo pa je opazil neki moški, ki je zadevo ovadil orožnikom. Na podlagi te prijave so orožniki D. aretirali. D. zanika, da bi sam ponarejeval denar. Preiskava se nadaljuje. * «Denar ali smrt!» Ta vzklik je veljal poštnemu akciji, za katero je bilo nabranih iz raznih virov nad pol milijona dinarjev, tako da je bilo v srezu preskrbljeno preko najhujših časov mnogo brezposelnih ljudi, je bilo najlepši dokaz, kako skrbe s tihim, a tem požrtvovalnejšim delom naši poslanci za svoje sreze. Za poslancem g. Petovarjem je poročal o lepcnl razvoju JNS v ptujskem sodnem okraju sreski tajnik JNS g. dr. Fermevc. Z upravičenim ponosom je pokazal na uspehe treznega dela narodnih mož med našim narodom, ki se vse bolj oklepa JNS, globoko ceneč njeno pošteno voljo, pomagati narodu in državi v današnjih hudih časih. Nič manj ni bilo zanimivo poročilo ptujskega župana gosp. Lavoslava J e r š e t a o akciji ptujske občine za omiljenje brezposelnosti v njenem o! močju s pomočjo javnih del, predvsem regulacij' •"•<» Po poročilih se je razvila žival' .va, V katero so posegli s tehtnimi pred.o znimi nasveti med drugimi gg. Sagadin, Vrečko, BerkiS in Brus. Lepo uspeli sestanek je zaključil predsed. •nik dr. Senčar s pozivom vsem navzočnim županom, da enodtišno volijo v nedeljo 3. februarja senatorsko kandidatno listo JNS. proti Tomšičevemu drevoredu. Ko sta neznani moški ■ in ženska videla, da je bil njun poizkus roparskega napada zaman, sta izginila v gozdu za Tremi ribniki. * Fantovska bitka s smrtnim izidom. Med fanti iz Stojncev na eni strani in iz Male vasi in Gajevcev na drugi strani je tlela dolgotrajna mržnja. Malo-vaščani in Gajevčani so se dogovorili, kako bodo neke noči v novembru lanskega leta navalili na Stojnčane, ki so napovedovali, da pridejo omenjeno noč v Malo vas vasovat. Ko so zaslišali bližajoče se in pojoče Stojnčane, so se Malovaščani oborožili s koli, noži, ročicami in drugimi takimi sredstvi. Gajevčani pa so bili pripravljeni, ako bo treba Malovaščanom pomagati. Na mah so bili Stojnčani obkoljeni. Vnela se je bitka. Na mestu vroče in krvave bitke sta obležala v krvi Stojnčan Franc | Čuš, posestnikov sin, in ob njem drugi Stojnčan Jakob Kodrič. Cuš je nekaj dni zatem umrl. Pri j zaslišanju je prevzel nase krivdo Janez Svenšek, ki pa je pozneje izpovedal, da so se fantje med seboj dogovorili, naj bi on prevzel krivdo nase, češ da ni bil še kaznovan. Izdal je tri druge fante. Vsi štirje so te dni sedeli na zatožni klopi pred mariborskim malim senatom. Janez Svenšek je bil obsojen na šest let in dva meseca robije, Martin Janžekovič na pet let in osem mesecev robije, Alojzij Janžekovič in Franc Pošnarič na pet let strogega zapora. * Vlomilci pod ključem. Po Gorenjskem, zlasti okrog Radovljice. Bleda in v okolici Kranja, se je pred tedni potepala izredno nevarna vlomilska družba, ki so jo sestavljali zlikovci Bregar, Pangerc, llrh in Gregor Vižintin. Odnašali so vse, kar jim jo prišlo pod rok?, najrajši pa so seveda posegali po denarju in po dragocenostih. Orožniki so bili vlomilcem pridno za petami, vendar jih niso mogli tako kmalu spraviti na varno. Vlomilci so se znali spretno skrivati. Vlamljali so najrajši ponoči. Bre-garja, Urha in Pangerca so orožniki slednjič vendarle izsledili in prijeli. Vižintin pa je odnesel pete in pobegnil proti Ljubljani. Skrival se je po mestu, te dni pa ga je prignal najbrže glad na policijo, kjer se je javil sam. Vižintin šteje 29 let in je doma iz Renč v Julijski Krajini. Istega dne sta bila upravni oddelek z manjšima zneskoma. Dohodki se delijo v predlogu novega proračuna takole (v oklepajih številke za tekoči proračun); banovinske doklade 39 milijonov (48 milijonov; torej znižanje v novem proračunu za 9 milijonov), trošarine 23 milijonov (nad 20 in pol milijona; torej povišanje v novem proračunu za 3 in pol milijona), davščine in takse skoro 24 milijonov (skoro 13 milijonov; torej povišanje za okrog 11 milijonov), dohodki iz prejšnjih let 1 milijon (2 in pol milijona; znižanje za 1 in pol milijona), razni hododki 1.2 milijona (1.2 milijona) in državna dotacija 1 milijon (1 milijon). Podrobnosti novega proračuna bomo objavili prihodnjič. IZ POPOTNIKOVE TORBE MINISTER DR. KRAMER NA SEJI SRESKE ORGANIZACIJE JNS V PTUJU. V petek dopoldne je bila v Narodnem domu v Ptuju širša odborova seja sreske organizacije JNS za ptujski sodni okraj. Seje so se udeležili zastopniki vseb občinskih organizacij JNS in vsi župani ptujskega sodnega okraja. Otvorii je sejo neumorni predsednik ptujske sreske organizacije, banovinski svetnik g. dr. S e n č a r. Pozdravil je vse navzočne, posebno toplo pa glavnega tajnika stranke, ministra g. dr. K r a m e r j a, ki je prihitel med ptujske prijatelje, da jim poroča o političnem položaju. V preglednem poročilu je g. dr. Kramar podal nazorno sliko razvoja naše notranje in zunanje politike vse od smrti kralja Uedinitelja do zadnjih priprav za senatorske volitve. S posebno pozornostjo so sledili poslušalci njegovim izvajanjem o gospodarskih ukrepih Jevtičeve vlade ter odobravali novega duha, ki je zavel v našem finančnem gospodarstvu z nastopom ministra g. dr. Milana Stoja-dinoviča. Zatem je obširno poročal o delu slovenskih poslancev v narodni skupščini g. Lovro P e t o v a r. Zanimivo je bilo tudi njegovo poročilo o delu za potrebe ptujskega sreza, pri katerem je dosegel za svoje volilce kljub današnjim hudim razmeram prav tepe uspehe. Poslančevo poročilo o pomožni SODRAŽICA IMA ELEKTRIČNO LU S o d r a ž i c a, janua.„... Tudi elektrifikacija našega trga bo skoro končana. Vodstvo Kranjskih deželnih elektrarn je hitelo z gradbo daljnovoda in krajevnega omrežja, tako da uživamo dobroto moderne luči že od božičnih praznikov. Zasluga za to gre občinskemu odboru in še posebej predsedniku gosp. Evgenu Ivaucu, ki je največ pripomogel, da s • je uresničila naša dolgoletna želja, kakor tudi Posojilnici v So-dražici, ki je prevzela denarno stran. Zahvaljujemo se ravnatelju KDE g. inž. Miklavcu in g. inž. Frasu, po katerega načrtu se elektrificira naša občina v naše popolno zadovoljstvo. Zahvalo pa izrekamo ob tej priliki tudi banskemu svetniku g. Ivanu Arku iz Ribnice in obratovodji g. Stanku Oražmu iz Kočevja, ki sta se mnogo trudila, da je prišlo že zdaj do elektrifikacije ribniške doline. Doslej je že okoli 50 naročnikov, a tudi ostali že težko pričakujejo prilike, ki jim bo omogočila napeljati to prijetno luč v svoje hiše. Župna cerkev je v veselje vseh župljanov najmoderneje razsvetljena, kar je spet zasluga občinske uprave. Nov dokaz, da se da v slogi napraviti marsikaj koristnega in dobrega. Gospodarski odbor z g. Ivanom Kovačičem na čelu je tudi ukrenil vse potrebno, da bo cestna razsvetljava v najkrajšem času urejena. Ko bo končano delo po trgu, se bo nadaljevala napeljava v bližnji vasi Zamostec in Jelovec, s čimer bo prva etapa elektrifikacije naše občine zaenkrat dogotovljena. Druga etapa, v kateri so za-popadene vasi Zapotok, Vince, Nova Štifta in Li-povšica, se bo pričela najbrž že to jesen. PREKMURSKI GLASNIK Iz gradu v Pristavi ukradeni demanti. Mariborsko državno tožilstvo je uvedlo tožbo proti dvema mladima aretirancema, pri katerih so se našli razni zlati prstani in drugi dragoceni predmeti, ki so bili izginili iz gradu grofice Ernestine Batiany-jeve v Pristavi v Prekmurju. Med ljudmi v Prek-murju je splošno veljalo, da je grofica Batianyjeva zelo bogata, saj je skoro vsak otrok vedel, da predstavlja zlatnina, zlasti pa dragoceni kamni, ki jih je imela pri sebi, visoko vrednost. Bilo je na Sil-vestrovo, ko se je pri grofici oglasil neki Kovačič in zaprosil za prenočišče. Grofica je služkinji naročila, naj nezuancu pripravi ležišče. Ko so pa v gradu drugo jutro vstali, ni bilo o neznancu ne duha ne sluha. Z njim vred je izginilo precej perila in tudi nekaj srebrnine. V stransko sobo je bilo vlomljeno, omare so bile s silo odprte. Čez 15 do 20 dni, ko grofice ni bilo doma, so neznani ro-kovnjači vdrli v notranje prostore. Vrata so odprli s ponarejenim ključem, omare in predale pa z nekim ostrim predmetom, menda bajonetom. Ko se je grofica vrnila zvečer domov in stopila v no- - Stran 10 = t ran je prostore, jo takoj opazila, da so obiskali grad vlomilci. Ugotovila je, da sta izginili dve zlati zapestnici, več dragocenih zaponk z briljanti in de-jnanti, potem več blatih, briljantnih in demantnih prstanov, zlata ženska ura z verižico, razen tega še posebna izredno dragocena zaponka z demanti, briljanti in dragocena stoječa ura. Itačuna so, da jo bila tatvina z odnesenimi dragocenimi karani vredna okrog 150.000 Din. Grofica jo o vlomu takoj obvestila orožnike, ki so uvedli preiskavo. Ugotovili so, da se je vlom izvršil popoldne, ko jo služkinja pri krmljenju svinj slišala neko žvižganje na piščalko. Ni pa temu pojavu posvetila nobene posebne pozornosti, krx se žvižganje ni ponovilo. Na podlagi nekaterih značilnih sledov, ki so jih pustili rokovnjači za seboj, so orožniki zaprli dva mlajša moška, ki sta na nekem mostu stražila. Pri obeh so se našli dragoceni predmeti, ki jih je grofica Batianvjeva spoznala za svoje. Zadeva se bo dokončno razčistila pri mariborskem okrožnem sodišču. Vse kaže, da je skrivnostni gost na Sil-vestrovo v zvezi z drznim vlomom. «DOMOVINA» št. S = Slovenci v Ameriki. V Brouglitonu je bil v rudniku ubit 57letni France Cvetan. Pokojnik je bil dotna iz Prema na Notranjskem. V Ameriki je zapustil dva brata. — Po skoro enoletnem trpljenju je v Clevelandu umrl Alojzij Rudtnan iz vasi Ardrove pri Raki na Dolenjskem. V Ameriki je bival 32 let. — V Chicagu je umrl Anton Ben-čan. Pokojnik je štel šele 27 let in se je rodil v 'Ameriki. Za njim žalujejo starši in sestra. — V Durant Citj ju je za vedno zatisnil oči Alojzij Ba-lant. Pokojnik se je rodil leta 18%. v vasi Štefanu, občina Trebnje. Zapustil je ženo, v starem kraju pa mater in sestro. — V Milwaukeeju je umrl 621etni Anton Najzcr, doma iz Makol na Štajerskem. Podlegel je želodčnemu raku. Pokojnik je bival 30 let v Ameriki. — V mestni bolnišnici v Chicagu ie umrl Josip Legan, po domače Pohov, star 38 let. Za pokojnikom žalujejo oče, trije bratje in pet sester. — V Clevelandu so pokopali Marijo Petkovo, rojeno Jernejčičcvo. 1'okojnica je učakala 42 let; doma je bila iz Za-gradca-Fiižine. V Ameriko je prišla pred 32 leti. — V Frontenacu je umrl 301etni Alojzij Slak. Za pokojnikom žalujeta mati in brat. — V Fredericu »je umrl v starosti 42 let France Turšič. Pokojnik je hi! doma iz Borovnice. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke. — V božični noči je postala žrtev požara 97letna vdova Marija Trupa-jeva. stanujoča v lastni hiši v Clintonu. Drugega dne so aretirali sina Janeza, ker je bil ob času ognja drugod in tako pijan, da niso mogli z njim govoriti. Oblastva domnevajo, da je najbrž sam zažgal domačijo. — Na progi med Clevelundom in Cincinatijcm je nedavno skočil s tira vlak. pri Čemer so bili trije potniki ubiti. Žrtev nesreče pa ■je postal tudi kurjač Janez Skolar. ki »e za posledicami dobljenih poškodb v bolnišnici v Co-lumbusu umrl. Zdaj iščejo oblastva zločinca, ki je premaknil kretnico in povzročil strahovito nesrečo. Iz Buera-Hassela (Nemčija) nam pišejo: Dno (i. t. m. popoldne je imelo naše Jugoslovensko delavsko društvo »Edinost* v dvoraui gosp. Heihofta »ostanek. Dvorana je bila lepo okrašena in je. im"la sliki našega blagopokojnega kralja in Nj. Vel. kraljice Marije z zastavicami v naših narodnih barv ali. Sestanek je -otvoril v nabito polni dvorani prvi predsednik g. Rogina, ki je navzočne prisrčno pozdravil z željo, da 14 bili srečni v novem letu. Posebno je pozdravil zastopnika naše zv-ze, zveznega tajnika gosp. Mažgona. Ko je godba odigrala našo narodno himno «Bože pravde*, nam je predsednik govoril o blngopokojnem kralju Aleksandru Uedinitclju in se mu zahvalil za vse delo za naš narod. Njegovi zadnji bc«edi »Čuvajte Jugoslavijo! > nam bosta ostali v trajnem spominu in so bomo po njih ravnali v našem bodočem življenju. Navzočni so v čast blagopokojncmu kralju vzkliknili trikrat «Slnva 11111!» Ko nas je nato govornik spomnil rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice Afarije, matere in vzgojiteljico našega mladega kralja Petra II., smo vsi z navdušenjem izrazili zvestobo njemu, vsemu kraljevskemu domu in naši domovini kraljevini Jugoslaviji s trikratnim »Živel!* — Nato1 je godba zaigrala »Lepo našo domovino*. Sledil je govor zveznega tajnika g. Mažgoua, ki nam je obrazložil delo našega blagopokojnega vladarja za naš narod, našo državo iu za mir med vsemi narodi. Pozdravil je prisrčno naš sestanek in izrazil veselje, da je društvo pristopilo k zvezi naših narodnih društev. Zatem so je vršilo božično obdarovanje naših malčkov. Pod božičnim drevescem so nam otroci zapeli več božičnih pesmic, nato pa so bili obdarovani z lepimi darili. Da nam je bilo moči obilneje obdarovati naše malčke, se moramo v prvi vrsti zahvaliti zveznemu predsedniku g. Pavlu Bolhi za izposlovano podporo, našemu g. konzulu v Diisseldorfu iu njegovi cenjeni g. soprogi pa za lepa darila. Nato so je poslovil od nas zvezni tajnik g. Mažgon, in predsednik g. Rogina je. zaključil prireditev z željo, da ostanemo zvesti naši domovini in složni med seboj, kar je nujna potreba za nas v tujini, če hočemo biti deležni spoštovanja med drugimi narodi. Potem se je razvila pri domači pesmi prisrčna slovenska zabava, pri kateri smo ostali do pozno noči. — Dne 15. novembra lani je v »Domovini* nekdo iz Marla na Westfalskem trdil, da hodi naše društvo v Bueru-Hasselu svojo pot. Temu piscu odgovarjamn. da nam ne mora zlepa navesti kakšno izmed naših društev na \Vestfalskem in v bližini, ki bi bilo toliko žrtev doprineslo za našo domovino, kakor je to storilo društvo v Bueru-Hasselu. Trinajstletni obstoj našega društva nam najbolj dokazuje, da jo društvo vse napad?, ki so se izvršili nanj <>d avstrijskega Kampfringa in od Nemškoavstrijske zajednice, z velikim uspehom odbilo, čeprav je bilo za nekaj časa samostojno. Društvo je z uspehom odbijalo tudi one napade, ki so prihajali iz bližnjo okolice iz vrst naših ljudi, ki niso mogli zaradi svojih osebnih interesov mirno gledati na dober iu uspešen razvoj našega narodnega društva v Bueru-IIasselu. Naše društvo se jo zmerom borilo z nasprotniki našega naroda in naše države ter ni nikdar krenilo s poti narodne zvesto- kuhana, postavimo h kraju, da ne more vreti, a ostane vroča in jo šele zadnji trenutek zabelimo ali polijemo z omako. Pa tudi že zabeljena cvetača, če jo postaviš v krop, ne izgubi na okusu. Prav tako ravnaj z umetnimi juhami in sploh 1 vsemi jedrni. Jed v posodi postavi v kno. a naj ta krop ne vre, samo vedro enako vroč naj ho. Tudi omake c stanejo okusne in se ne zgo-vijo ali poku-h''jc, če čakajo v posodi in v kropu. Počeno meso, razne pečenke, ko so gotove, vza-»ftomo iz soka na krožnik. Sok v kozi 'ugotovimo in ko je gotov, ga prilijcmo v majhno kozo, ki jo postavimo v krop. Pečenko denemo nato na obrnjen krožnik in jo s krožnikom vred postavimo nazaj v kozo, v kateri smo jo pekli, kozo pa postavimo v pečico. V kozo pa damo poprej malo vode, da se nam ne smodi. Peččnka je ra krožniku tako dvignjena in se zaradi tega ne more peči dalje, ostane pa topla in sveža. Isto velja za pečeno perutnino, pljučno pečenko, divjačino, bržolo, in podobne jedi j Pri močnatih jedeh je pa malo huje, ohraniti jih sv^že. Posebno je nemogoče, da bi čakal narastek, ker narastek, ko je gotov, mora takoj na mizo, sicer se sesede. Puding lahko ostano še 10 minut v kropu, ko je kuhan, le krop ne sme dalje vreti. Bolj preproste močnate jedi lahko čakajo; tako cmoki, rezanci, žličniki in drugo. To jedi pustimo enostavno v kropu, le vreti ne srcrjo. Ali jih pa -jzgotovimo in postavimo v krop. Še celo praženec ostane svež in okusen, če je pokrit in čaka v kropu, j Solato od zelja, kumar, fižola tudi izgotovimo; izgotovljena lahko čaka, ne da bi izgubila na okusu. Le zeleno solato ali berrvko moramo šels zadnji trenutek pripraviti Redkvice pustimo do uporabe : v vodi, ker postanejo sivkaste in izgubijo le po -rdečo barvo, ko se posuše. Črno kavo tudi lahko prej skuhamo in jo postavimo pokrito v krop. Kavo moramo vedno dobro pokriti, da se ne razdiši. Pokrita pa moramo držati tudi vsa druga jedila, da se ne razdišijo in obenem j ne shlade. Za kuhinjo Bavarski krofi. Postavi kvaseč, da vzhaja, in sicer dve deki kvasca, osminko litra mlačnega bo. Zraven tega se je borilo z uspehom za edinost mleka žiico sladkorja. V skledo stresi pol kile Jugoslovenov v tujini, če ne bi bilo našemu dru- suhe ostre moke> ki j0 pa pml ,iporah0 segreJ štvu za vzajemnost in odinost-med nami, ne bi bilo Z(laj gtresi v moko vziiajaui kvaseč, eno jajce, pristopilo k Zvezi naših narodnih društev v Nemčiji. Nihče nima povoda, da bi naše društvo poniževal. Omenjeni dopisnik naj torej popravi takratni očitek. Banka Bapuch 15, Rue Lafayette, PARIŠ odjjriMiilju denur v Jugoslavijo na jhitreje i 11 pli najboljšem dnevnem kur/11 Vrši vse bančne posle najkulantnef" Po*tni uradi v Belgiji, Franciji. Ho-' landiji in I iik«emburgu »prejemajo plačila na na*o čekovno račune: Belgija: št 3004-64. BruM-dks; Francija. št. 1117-94. Pari*; HJandija: št. 1439-66, Ned. Dicnsf; I uksrinburšt. 5%~. Lil \einl>onr|f —-Na zahtevo poMjcmo brerplnčnb naše črkovne nakaznice ŽENSKI VESTNI K Če mora kosilo čakati S kosilom ali v »čerjo mora gospodinja večkrat čakati, če ne pridejo vsi člani družine hkratu k mizi! Kako jedila tedaj shranimo, da nam ostanejo sveža in okusna, o tem hočemo dati tu nekaj nasvetov. Juho, ko je enkrat kuhana, postavimo h kraju štedilnika, da ostane vroča, a naj ne vre več. Vložke za juho zakuhamo v kropu; ko je kuhano, oeedimo, stresemo v skledo in skledo postavimo 11:1 krop ali vanj. Vsakemu članu zamudniku damo na krožnik, kar smo zakuhali za juho, in nalijem.i 11" to vro?e juhe. Meso iz juhe pustimo zmerom do uporabo v juhi. Prikuha, bodisi zelenjave ali pa prazen krompir, se celo zmešan krompir, ne izgul i na okusu, če jo 10 dek raztopljenega sirovega masla, malo soli, od cele limone naribano lupiuico in toliko mlačnega j mleka, kolikor ga testo potrebuje. Nato testo dobro stepaj, da se delajo mehurji. Testo posuj z moko, j ga s toplim prtičem pokrij in postavi na toplo, da \ dobro vzhaja. Vzhajano testo stresi na desko, po-1 suto z moko, in ga raz valjaj za dva centimetra na j debelo ter izreži z obodc-em za krofe. Vsak krof v sredini pritisni s prstom, položi na desko, potreseno i z moko, pokrij s prt.ič«m iu postavi na toplo, da vzhaja. Ko so krofi vzhajani, jih na masti ocvri. V jamico, ki si jo napravila s prstom, daj mezge, j Krofe posladkaj in daj tople na mizo. Testo pa, ki jo ostalo, ko si krofe izrezala, še enkrat dobro stepi in ko spet vzhaja, s;a razvaljaj iu zreži kakor ; prvikrat. Nadevana jajca. Skuhaj trdo prt jajc. Jajca naj vro samo 12 minut, ker sicer postanejo rumenjaki j črni. Kuhana jajca položi v mrzlo vodo, nato jih olušči in i>o dolgem prerezi. Rumenjake vzemi iz beljakov in jih dobro zmešaj, zras en zmešaj še pet j dek sirovega masla, žlico gorčic«, malo popra, soli in noževo konico sladkorja. Ko je vse skupaj dobro umešano. nadevaj s to zmesjo beljakove polovice. Tako nadevana jajca daš z gnjatjo, sirom in sličnim na mizo. Na sredino krožnika naložiš narezane gnjati. naokoli nadevana jajca, malo žolče in še sir. pomladi še redkvice in motovileč. Zelo primerno za ženltovauje. krst in podobno. Svinjska glava. Očisti svinjsko glnvo iu jo za trenutek pomoči v krop. Nato jo deni v drug kr?»p kuhati. Zraven naj se kuha tudi vsa zelenjava kakor v juhi; dodaš pa en bvorjev list. pripor, timjan in sol. Ko je glava kuhana, ne sme biti pr% mehka, jo deneš na krožnik, okoli pa obloži na Tezanco narezano zelenjavo, ki se je kuhala z glnvo. postavimo v k rep. (.'vetačo, ko je 1 V posebni skledici daš s kisom pripravljeni hren. Praktični nasveti Sredstvo proti ozeblinam. Za obvarovanje pred mcMinami je najboljše sredstvo zadosti velika »kntev. Nogavice je treba menjati ysak dan in nalna ura: Rdeči krit (iz Beograda); 20 00: klavirski koncert klas;čne glasbe (Valens Vadušek); 20.45: radijski orkester; 21.40: čas, poročila; 22.00: Mirko Jelačin in Drago' Žagar pojeta slovenske narodne s spremljanjem harmonike *E« si ogrevati le s hojo. Kdor pa ima že ozeb- (Stanko). brez ran, naj hodi pol ure bos po južnem I Petek, 8. februarja: 11.00: šolska ura: Punčke ■vgu, nato naj se zunaj obuje in hodi še pol ure žive — spevoigra (društvo Tabor); 12.00: Parma: [upaj ali po nezakurjenem prostoru, dokler ne Ksenija, opera na ploščah; 12 50: poročila; 13 00: Jba srbenje nog. Ce ni sneg južen, se da pomagati čas, instrumentalna lahka glasba na ploščah; tako, da se postavi škaf zmrzlega snega v ne- 18 00: Filozofski sprehodi (dr. Veber); 18 20: ra-»brjeno sobo, kj-r se sneg kmalu zjužni. Potem dijski orkester; 18.40: literarna ura: Slodnjakov [jtopaš po tem sn^gu. če se začne sneg preveč ta- pregled slovenskega slovstva (profesor France jati. naj se stopanje nadaljuje v drugi posodi z Vodnik); 19.C0: radijski orkester; 19.20: čas, je- jnjnim snegom. Po polurnem stopanju v snegu jc treba obut hoditi še pol ure. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 3. do 10. februarja. Nedelja, 3. februarja: 730: O predivnih rast-i linah v dravski banovini Onž. Vinko Sader); nekaj veselih klavirskih točk na ploščah; 1820: poročda; 8 30: akademski pevski kvintet poje cerkvene pesmi: 9.00: versko predavanje (prior Valerijan Učak); 9.15: prenos iz trnovske cerkve: 9 45: Slovenski Vokalni kvintet na plo-Kah; 10 00: Poslovanje delavskih in nameščen-skih zaupnikov (Delavska zbornica); 10 20: harmonika na ploščah; 10.40: Vida Vedralova poje z radijskim orkestrom, vmes radijski orkester; 11.40: Vtiski o slovenskem gledališču (rež:ser profesor Hagemnnn); 12 00: čas, radijski orkester (po željah); 15 00: plošče (no željah); 16 00: ljudska igra: Kuzofkinova usoda (skupina Avguste Danilove); 17.30: narodne pesmi na plcšč^h; dilni list, program za soboto; 1930: nacionalna ura: Marko Milanov (Marko Semovič) iz Beograda; 20 00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročna, radijski orkester. Sobota, 9, februarja: 12.00: Po Savci, po Dravci (revija narodnih na ploščah); 12.50: poročila; 13.C0: čas, šrarnelkvartet na ploščah; 18 00: radijski orkester; 18.15: Aktualnosti (Ludvik Mrzel); 18.30: radijski orkester; 18.50: francoščina (profesor Prezelj); 19.20: čas, jedilni list, program za nedeljo; 19.30: nacionalna ura: Lu-kijan Mušički; 20.00: zunanji poPtični pregled (dr. Jug); 20.20: Vombergar «Idea'ni smučarji«, vmes čas in poročila; 2200: radijski orkester. ZANIMIVOSTI j ŽIVLJENJE INDIJSKE DUHOVNICE IN VLADARICE PRED 46C3 LETI. V Mohenžodaru v Indiji je živela pred 4600; leti mladenka božanske lepote, Lipsu Emu po 19.30: nacionalna ura: Ljuba Nenadovič (dr. Ti-1 imenu. Bila je velika duhovnica in vladarica me-homir Djordjevič) iz Beograda; 20 00: čas, jedilni sta. pa Se je zaFubila v navadnega smrtnika, ki list, program za ponedebek; 20.10: koncert crgelc ji je ljubezen vračal. Njen brat pa je smatral lju- j v dveh (Anton Pišek in France Petan), vmes poje bezen mladega moža za žalitev dostojanstva1 kuplete Bajde; 2* 10: hntje na vasi pojo zdravice; svoje sestre jn ga je zavratno umoril. Ko je Lipsu 21.40: čas, poročila; 22.0C: radijski orkester. | Rmu objokovala mrtvega ljubčka, jo je obšta Pon9tie!\ek, 4. februarja: 11 00: šolska ura: divja jeza in iz kljubovalnosti je imela vsako noč !Strossmayerieva proslava; 12 00: Iz ruskih rav- drugega ljubimca in vsakemu je dala zgodaj tiin (o'ošče);12 50: poročila; 1300: čas, simfonlč- zjutraj čašo z močnim strupom. Pozneje se je ne slike na Dlošeah; 18 00: Vzgoja in svoboda razglasila za boginjo in okrog sebe zbrala mnogo (dr. Stanko Gog?'a); 18.20: nekaj pesmic Luc;enne deklet. Vse mesto je ječalo pod neznosnimi davki, Bover na ploščah; 18 40: slovenščina (dr. Kola- ki jih je moralo plačevati, da je lahko živela lepa rič); 19.10: zdravnika ura (^r. Bogomir M^gaj- vladarica s svojim dekliškim dvorom v pravljična); 19 30: nac!cnalna ura: Razglasitev zeclinje-' nem razkošju. nia Bosne in Hercegovine s Srbijo leta 1918. | Vsa dekleta so posnemala svojo vladarico in (dr. Corovič — Beograd); 20.00: prenos opere iz ■ vsak dan menjavala ljubimce, ki so pa morali z}u-; Beograda, v odmoru ča sti, pravi «Daily MaiU, doslej ni bilo moči dobiti. X Zadnji iz rodu bivše ruske carske rodovine Romanovih. Newyorški listi poročajo, kako živi v Ameriki zadnjih pet čianov ruske carske rodbino. Velika kneginja Marija Pavlovna, hči velikega kneza Pavla, ki je bil umorjen lota 1919. v Petro-gradu, je bila dvakrat omožena, zdaj pa zelo uspešno vodi fotografsko delavnico, kamor Američani radi zahajajo. Godi se ji menda najbolje med vsemi še živečimi potomci slavnega rodu, saj si je zagotovila udobno življenje s sijajno nagrado za pisanje spominov, ki so ji vrgli že 300 00J dolarjev. Blizu fotografske delavnice svoje soroduice deluje v ženskem oddelku konfekcijske trgovine knez Grigorij, sin velikega kneza Konstantina. Bogato Američanke se kar pulijo za čast. da jim postreže princ iz carskega rodu, in ta!;o je Grigorij Kon-stantinovič Romanov vos dan na nogah, neprestano mora streei lepim odjemalkam in ima tudi lepe dohodke, Princcsa Nina, hči velilega kneza Grigorija Mihajloviča, živi v blaginji v Ncw Torku s svojim možem, nekim knezom, ki mu je angleški kralj preskrbe! dobro službo pri paroplovni družbi Cunard Line. Princesa je poleg tega siikariea in ameriški milijonarji jo imajo zelo radi kot svetovalko v vprašanih umetnin in opreme stanovanj. Njena sestra Ksenija, ločena žena vžigaličnega bogatina Williama Leedsa, živi brezskrbno od denarja, ki ji ga mora dajati njen bivši mož Peti izmed še živečih Romanovcev, princ Vasil, sin velikega kneza Aleksandra Mihajloviča, je bil več let trgovinski potnik neke tovarne dišav. Nedavno se je pa osamosvojil in naselil v Hollywoodu, kjer ima veliko trgovino s parfemi. Vsi boljši filmski igralci in filmsko igralke kupujejo pri njem. Podjetnemu princu pomaga v trgovini njegova mlada žena Nataša Aleksandrovna, hči znanega moskovskega kneza Galicina. X Velika tatvina zlata. Angleška banka je v soboto popoldne z letalom odpremila za deset tisoč funtov (2,160.000 Din) zlata, namenjenega Francoski banki. Zlato so prepeljali z velikim potniškim letalom, ki vzdržuje promet med Londonom in Parizom. Na največje začudenje odgovornega uradnika pa je zlato izginilo. Ko je I ''alo pristalo v Parizu, so zaman iskali dragoceno pošiljko. Vsa poizvedovanja so ostala zaman. Pri točnojšem pregledu letala so ugotovili na dnu leta!a precejšnjo luknjo, skozi katero je smuknil zaboj z zlatom. Dosedanja preiskava ni mogla ugotoviti, ali gre za nesrečno naključje ali pa za drzno tatvino. Sumijo, da je bila na delu drzna tolpa, ki je tatvino vnaprej dobro organizirala in da je zlato padlo iz letala šc na angleških tleh, bržkone na kakem dogovorjenem kraju. X Velike povodnji v Ameriki. Iz države Missis-sippija poročajo, da je veletok Mississippi ob svojem ustju strašno narasel, zaradi česar je vse ozemlje tam okrog pod vodo. Utonilo je 25 ljudi, kar 18.000 ljudi pa je moralo zapustiti svoje hiše, ki jih je voda delno zalila, delno pa odnesla. Mnogo mest, ki stoje ob Mississippiju, je v nevarnosti, da jih zalije voda. Zato se prebivalstvo krčevito trudi, da bi z nasipi obvarovalo svoje naselbine pred to strašno povodnijo. Ker istočasno v teh krajih vlada strašen mraz, begunci, ki bež.e pred divjajočimi valovi. silno trpe. Več sto beguncev je že obolelo, mnogo jih je tudi že umrlo. Poleg pljučnice jih pobira še hripa. X Tihotapci v oMopnem avtomobilu. Na nem-ško-holandski meji stoji kraj Goch. V okolici tega kraja se zbirajo drzni tihotapci, ki s Holandskoga v Nemčijo prevažajo prepovedano blago in narobe. Nemškim carinskim stražam jc delaf posebne pre- glavicg skrivnosten avtomobil, ki je naenkrat pridrvel čez mejo in izginil ter se nato po drugi poti spet nenadno vračal nazaj. Nemški stražniki ga niso mogli ujeti. Nazadnje so na cesti postaviii past za avtomobile in v posebno skrivališče se je skril s karabinko v roki strelec. Naenkrat je z neznansko liagiieo pridrvel avto, ne meneč se za znake, naj obstoji. Prjvozil je mejo, prevrnil avtomobilsko past in oddirjal. Zdaj je stopil v akcijo strelec, kateremu se je posrečilo, da je s kroglo zadel plašč na zadnjem kolesu. Plašč se je razpočil, avto pa se je obrnil in prevrnil. Ko je nemška straža prihitela do avtomobila, je bilo že*prepozno. V avtomobilu sta sedela dva človeka, ki pa sta se srečno izmotala iz prevrnjenega avtomobila in pobegnila. Krvavi sledovi za njima so dokazovali, da je eden izmed njiju bil gotovo ranjen Vendar ju niso mogli prijeti. Avtomobil sam pa je bil izredno močan voz, ki ga j? gnal motor s 110 konjskimi silami. Njegova hitrost je znašala 120 km na uro. Jeklene plošče so bile debele šest milimetrov. V vozu so našli cariniki velikansko množino tobaka in kave, kar sta tihotapca hotela vtihotapiti v Nemčijo. X Kaj pripoveduje ruski pilot Tkačenko, ki leta na progi Stalinabad—Pamir. Ruski pilot Peter 'lka-čenko pripoveduje o svojem poklicu: Že na vse zgodaj zjutraj se pričenja naporno delo. Iz Stalina-bada letajo vsak dan aeropiani v Taškent, (Jarem, Tovil-Doro, Bahš, Kuljab, obmejni Baumanabad in daleč tja na zasneženi Pamir. 2558 km zračnih prog | Tadžikistana drži nad gorami, pokritimi z večnim i snegom, ali pa se vije med ozkimi soteskami, kjer ■ šume gorski potoki. V gorskem kraju Tovil-Dora še niso videli voza ali avtomobila, pač so pa že vajeni letal. Daleč tja v gore izginjajo strme stezice, izpeljane po skalah, po katerih hodi popotnik v neprestani smrtni nevarnosti. Iz Stalinabada odletim, ko jutrnja zarja komaj poljublja gorske grebene, j Pot proti Pamiru se vije ob pritoku Kafernigana. Pod menoj cvetoča dolina, prepletena z gosto mrežo kanalov, po katerih se namaka zdaj rodovitna zemlja. Toda šele nad Obi-Garmom kaže kazalec j višinomera 27C0 m. Tu zavijem na desno proti Obi-Rinru, ,ki vali svoje bistre valove od Leninovega grebena. Letalo se vedno bolj dviga in že je nad grebeni, pokritimi z večnim snegom. Letim nad blestečo pustinjo večnega snega, nad soteskami in gorskimi orjaki. Tu bi se letalo nikjer ne mog'o spustiti, ker ni daleč naokrog niti najmanjše ravnine. Največje težave me pa še čakajo. Ko preletim gorski greben Hazret-i-Šo onstran Kala-i-Humle, majhnega okrajnega središča, priletim v ozko sotesko Pjandža. Letalo leti nekoliko niže od grebenov soteske med njenimi ozkimi stenami. Tu vidim na obeli straneh travo in kamenje in dobro moram paziti, da ne zadenem ob skale. Močni zračni toki I me neprestano potiskajo proti skalam. C ' bi le za trenutek izgubil oblast nad krmilom, če bi nastala 1 v motorju najmanjša napaka, bi bila nesreča neiz- j ogibna. Letalo se potem spet dvigne in nad gor-1 skimi grebeni letim že v višini 5000 m. Tu ine ob-! j;ime huda zima, čeprav sem šele pred poldrugo uro omedleval v Stalinabadu od tropične vročine. Onstran Kala-i-Humbe levo pod menoj je Darvaško predgorje, dežela železne rude. Potem pada Vand-čki greben proti Pja-tidžn. Tu vidim ozke cestice in nehote pomislim, da potrebuje človek peš po njih l.a Pamir poldrugi mesec. Najteže je na Pamirskem gorovju spustiti se v Horozi na tla. Letiš ob Pjan-džu, na desni strani imaš že Afganistan. Treba se je vrs čas tiščat; levega brega soteske, da ns pre-letiš državne meje. Toda tu je treba budno paziti, da ne zadeneš z levim krilom letala ob ostre čeri. Letališče v Horozi je majhna ozka ravniniea v dolini Pjandža. I/krcam potnike in č°ž četrt ure sem že spet v zraku, dvigam se nad Horogo. Preizkušeni ruski aeropiani vzdržujejo že redno zračno zvezo n\jxl Stalinabadom in Pamirskim gorovjem, prevažajo zdravnike in javne delavce, časopise in filme. Na povratku lete često z nami tudi pamirske žene. Lani 31110 imeli 171 poletov, ki so trajali 435 ur. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Tako neumen ne bi postal. Žena: «Kaj bi storil, če ti umrem?» Mož: «Kar neumen bi postal.» Žena: «Ali bi se ponovno oženil?* Mož: »Ne, tako neumen morda le ne bi bik* Imenitno sredstvo. A: »Ali kaj pomaga vaša votla za rast las?» B: »Pa še kako! Zadnjič je neka gospa z zobmi odprla zamašek steklenice in čez tri dni so ji že zrasli brki!* Slaba vest. Natakar gostom, ki se ne zmenijo za policijsko uro: «Gospodje, zunaj stoji neka dama in firavi, da čaka svojega moža, ki ji je obljubil, da bo ob enajstih doma.* Vsi vstanejo od mize in žele plačati. Na planinah. A: »Kdaj, mislite, da so gore najlepše?* B: »Kadar ima človek dovolj denarja.* Zakon s težavami. Sodnik: »Zakaj pa ne živite s svojo ženo?* Obtoženec: »Kako naj živim z njo, ko me pa neprestano zapirate.* Usnjarsko podjetje v tiravski banovini se proda ali pa da v najem takoj. Kupsc potrebuje samo 25.000 Din gotovine, ostalo lahko plača s knjižicami aii pa prevzame hipoteko. Najemnina zelo ugodna. Dela vedno dovolj in se obratovanje samo nadaljuje. 3-1 Prodajalčev naslov se zve pri upravi «Domovine». 3S Din I Bolni na pljučih! Na tisoče že ozdravljenih 1 Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je zc mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu ž vljenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje In kašelj ponehata, telesna teža se zviia, a postopno ovapnjenje konča bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode in jo redi priporoča o. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje bo. Povsem zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega. Pišite takoj! Zadostuje tudi dopisnica z naslovom: Poštno nabirališče: GEORG FULGNER Berl:n-Neuko!n, Ringbahnstrafie 24, Abt.491. mali oglasi ] št. 5012, kovmasta Anker remontok, li p iliišje, pravi švitarskrstroj........Diu 35,— SI. V)H, ista z radio svetlobnim kazalnikom in ka/alci.............Din 45.—. št 5«3o, zelo fina, posebna tanka Anker-remon-Ic.ir, chronouieter AaO, točno idoča, elegantna, .ohišje i/, krom-mkla.......Din 135.—. H. S U T 7 N E R Ljubljana 6 Lastna protokoli rana tovarna ur v Švici, t e n i k z a s t o 11 j in poštnine prosto. ZcL/utejj bj^znlaitofi Lgjjp^og. MElNEi^EROLD^MARIBORjfm STOVAANE GLASBIL t------- Kdor oglašuje, ta napreduje! Ne gre drugače! Varčevati bo treba! Obleko in perilo si lahko sama naredim. Saj dobim pri »Ženi in domu* vsak mesec krojno prilogo, kjer so nazorno narisani kroji za vsa oblačila. cžena in dom» je zabaven in praktičen list in stane samo Din 18 — četrtletno. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 10/d/5. Učenca poštenih staršev sprejme v trgovino Stanislav Reicher, Sv. Barbara v Halozah. 33 Kmetija v krškem srezu se proda za 60.000 Din. V gotovini je treba plačati 20.000 Din, za drugo pa se sprejmejo ali hranilne knjižice ali pa se dogovore daljši plačilni obroki. Pri kmetiji so lepi obdelani vinogradi. Pojasnila daje Kotar AJu tija, Bučka pri Krškem. ™ 36 Poceni se preda lilša z napeljano elektriko in velikim sadnim vrtom. Pripravna za bolnike na pljučih ali pa za upokojenci Lega solnčna. Železniška postaja Otoče — Več pove g. Vid Kelc, Ljubno štev. 89, pošta Podnart (Gorenjsko). 32 Ma-er skupno s šestimi delovnimi močmi sc sprejme na večje posestvo na Pohorju. Pogoji: mož ^ešč živinoreje in žena vešča svinjereje. Ponudbe in zahteve nuj se pošljejo upravi »Domovino. 29 Sadna drevesca, lepa, pravilno vzgojena, glede pristnosti vrst strogo j zajamčena, nudi zelo ugodnoT Drevesnica Gabrijel Koren, št. llj, pošta Velenje. 27 j Dobre smuške obleke, modre in rjave, za gospode in dame, se dobivajo po 345 Di 11 pri Preskerju v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 14. Svinjske kože vedno v trgovinah Senčar — Mala irigova. S kupujejo Nedelja, Ljutomer in Izdaja za konzorcij «Domovine » Adolf i b n i k a r. Urejuje Filip O m 1 a d 1 č. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.