GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBUANA-OKOLICA IN v MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ŠTEVILKA 13. — LETO L LJUBLJANA, 16. NOVEMBRA 19*4 OKRAJNI UlIDSKI ODBOR LJUBUANA-OKOLICA SKLIC SEJE Na podlagi čl. 134 odst. 2 za-*ona 0 okrajiih ljudskih odbo-r|h (Uradni list LRS, št. 19-52) sklicujem XIV. redno sejo Sve-ta za zdravstvo Ln soc. politiko v sredo, dne 17. novembra 1954 8. uri dopoldne v prostorih ULO Ljublj:ana-okoLica, Zupančeva ulica št 8, soba št. 26-11., 1 nodaril doslej k< tSunsld zavod. bo^i^^Pfavlja upravni od hikorr,1 šteie skupaj z uprav Čla ^voda 7 članov. V® upravnega cxiboi ?d,aU]e wrav«i. Svet 7-a ljudska Rjuhi: 0 In soc. politiko OLC Vnr,aaa:°kolica. Pkraiyyn,ilta zavoda imenuj patui-o^jjudski odbor Ljub 1 ^a 7nyi 6, le nr,_7luvo ln naloge zavod. °jen Svct za ljudsk in soc. politiko OL( Uana-okolica. ^blja0^06133 velja takoj, upo Pa se od 1. marca 1954 ukrtij Predsednik 7®, ljudskega odboru (Mtha Berčič) ODLOK 0 spremembah In dopolnitvah okrajnega družbenega plana za leto 1954 Na podlagi 16. člena ter 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odbonh ln 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1954 (Uradni Ust LRS, št. 43-157-54) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica na 20. skupni seji Okrajnega zbora ln Zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1954 sprejel ODLOK o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljubljana-oko-Uca za leto 1954. (Uradni list LRS, št. 27-398-54 v zvezi z Uradnim listom LRS, št. 37-554-54) 1. člen V XII. poglavju — Investicije a) se vstavi med razdelka »Pregled investicij po strokah in panogah za leto 1953» in »Negospodarske investicije« nov razdelek, ki se glasi: Gospodarske investicije — okrajni sklad za kreditiranje gospodarskih investicij za leto 1954 Investicijski krediti, razdeljeni po strokah in panogah: Panoga: Industrija. Stroka: v 1000 din 111 Elektroenergija 10.000 116 Proizvodnja in predelava nekovin 78.520 117 Kovinska industrija 122.694. 119 Elektroindustrija 45.000 120 Kemična industrija 267.138 121 Industrija gradbenega materiala 13.000 122 Lesna industrija 32.000 123 Industrija lesovine, celuloze ln papirja 135.000 124 Tekstilna Industrija 182.552 125 Industrija usnja in obutve $6.000 127 Živilska industrija 55.235 Skupaj panoga: industrija 977.139 gradbeništvo 15.000 kmetijstvo 27.920 obrt, trgovina ln gostinstvo 36.051 za družbeni standard 92.500 LOMO Kamnik 18.250 Skupaj gospodarske Investicije 1,166.860 Črpanje investicijskih kreditov je dopustno do 1. julija 1955. b) se spremeni in dopolni besedilo 1. točke razdelka »Negospodarske — proračunske investicije za leto 1954« tako, da se glasi: 1. Investicije, razdeljene po občinah: 1. Blagovica 12,460.000 2. Borovnica 11,350.000 3. Brezovica 12,317.600 4. Črnuče 12,770.000 5. Dobrova 4,219.100 6. Dolsko 13,030.000 7. Domžale 34,972.100 8. Gabrovka 2,726.300 9. Grosuplje 35,190.000 10. Horjul 12,212.100 11. Ig 7,630.000 12. Kamniška Bistrica 2,604.800 13. Komenda 3,700.000 14. Kresnice 5,050.000 15. Krka 19,120.000 16. Litija 40,200.000 17. Logatec 7,200.000 18. Lukovica 4,015.000 19. Medvode 23,400.000 20. Mengeš 11,750.000 21. Moravče 4,360.000 22. Motnik 5,470.000 23. Podpeč—Preserje 18,720.000 24. Podtabor 4,420.000 25. Polhov Gradec 4,358.590 26. Prežganje 9,707.000 27. Radomlje 23,070.000 28. Rovte 14,790.000 29. Stična 11.746.000 80. Šentvid 6,133.000 31. •Škofljica 4,130.000 32. Šmarje 18,000.000 33. Šmartno pri Litiji 5,900.000 34. Tuhinj 2,050.000 35. Tuh. Srednja vas 1,860.000 36. Vače 23,500.000 37. Višnja gora 7,010.000 38. Vodice 3,900.000 39. Vrhnika 35,450.000 40. Okrajne investicije 160,110.410 41. LOMO Kamnik 71,634.000 Skupaj 717,266.000 Investicije, razdeljene po namenu: 1. Prosveta (šole) ' * 181,440.000 2. Zdravstvo (domovi, ambulante) 75,910.000 3. Turizem 1,300.000 4. Vodovodi ln kanalizacija 36,990.000 5. Regulacije in melioracije 49,400.000 6. Ceste in mostovi 145,490.000 7. Elektrifikacija 47,810.000 8. Komunalna dejavnost 91,617.000 9. Ostalo 15,675.000 10. LOMO Kamnik 71,634.000 Skupaj 2 člen 717,266.000 V XIV. poglavju — I. razdelek »Delež na dobičku gospodarskih organizacij« — se spremeni delež na dobičku gospo- darskim organizacijam, Izražen v stopnjah, ki znašajo: 1. panoga: Industrija. Stroka 111 Proizvodnja elektroenerglje 80•/• 116 Proizvodnja in predelava nekovin 30*/« Rudnik barita, Pleše 60’/« Rudnik kaolina, Cena 35’/« »Tesnilka«, tovarna tesnU in plastičnih mas, Medvode 22’/« 117 Kovinska industrija 35’/« Tovarna kovinskih izdelkov in livarna »Titan«, Kamnik 25’/« 119 Elektroindustrija 25’/« »Elma«, tovarna elektromateriala, Črnuče 22’/« 120 Kemična Industrija 20*/« »Color«, tovarna barv in lakov, Medvode 17’/« »Kamnik«, Kamnik 25*/« »Juh«, tovarna barv, Dol pri Ljubljani 35*/« »Helios«, tovarna lakov, Domžale 18’/« 121 Industrija gradbenega materiala 50*/« 122 Lesna industrija 35’/» »Stol«, tovarna upognjenega pohištva, Duplica 28*/• Kombinat lesno predelovalne Industrije, Logatec 32*/« Lesno industrijsko podjetje, Ljubljana 327» Tovarna glasbil, Mengeš 507« 123 Industrija lesovine, celuloze ln papirja Papirnica, Količevo 177« Tovarna celuloze in pinotana, Goričane 187« 124 Tekstilna industrija 307« »Motvoz tn platno«, Grosuplje ,207« Industrija platnenih izdelkov, Jarše 17*/« Predilnica. Litija 187. »Svilanit«, žakardskt svileni in bombažni izdel., Kamnik 287« Tekstilna tovarna, Medvode 187« »Universale«, tovarna klobukov ln slamnikov, Domžale 507. Tovarna sanitetnega materiala, Vir 207« 125 Industrija usnja Industrija usnja, Vrhnika 227. »Toko«, tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, Domžale 247. Tovarna usnja, Kamnik 22*/« Tovarna usnja, Šmartno pri Litiji 227« 127 Živilska industrija 357« »Sončnica«, tovarna jedilnih in eteričnih olj, Vir pri Domžalah 807. 2. panoga: Kmetijstvo 1007« 3. panoga: Gozdarstvo (razen zadružnega gozdarstva) 457« 4. panoga: Gradbeništvo 487« 5. panoga: Promet 357. 6. panoga: Trgovina (gre v celoti okraju) — 7. panoga: Gostinstvo 507. 8. panoga: Obrt 8o7. V istem poglavju se v II. razdelku spremenijo odstotki od dela dobička, ki Jih smejo uporabiti gospodarske organizacijo za plačilni sklad takole: 1. panoga: Industrija. ' Stroka: 111 Proizvodnja elektroenergije »Elektron Ljubljana-okolica, Ljubljana Elektrarna Medvode 116 Proizvodnja in predelovanje nekovin Rudnik barita, Pleše Rudnik kaolina, Črna pri Kamniku »Tesnilka«, tovarna tesnil in plastičnih mas-, Medvode 117 Kovinska industrija »Titan«, Kamnik 80'/' 70*/i 70*/« 90*/« 85'/- po zvezni lestvici 70*/. 40"/» po po elektrostrojnih konstrukcij, 75 •/• zvezni lestvici 35''» zvezni lestvici zvezni lestvici 60'/. po zvezni lestvici 90*/. 70 */• 90'-. po zvezni lestvici PO po 119 Elektroindustrija »Jambor«, industrija j Črnuče »Elma«, tovarna elektromateriala, Črnuče 120 Kemična industrija »Color«, tovarna barv in lakov, Medvode »Kamnik«, Kamnik »Jub«, tovarna barv, Dol pri Ljubljani »Helios«, tovarna lakov, Domžale 121 Industrija gradbenega materiala Kresniška Industrija apna. Kresnice 122 Lesna Industrija »Stol«, tovarna upognjenega pohištva, ■ Duplica 123 Industrija lesovine, celuloze in papirja Papirnica, Količevo 1 Tovarna celuloze in plnotana, Goričane 124 Tekstilna industrija Industrija platnenih Izdelkov, Jarše 'j Predilnica, Litija * »Svilanit«, žakardski, svileni in bombažni izdelki, Kamnik 48*/" Tekstilna tovarna Medvode, Medvode 60*/« »Universale«, tovarna klobukov in slamnikov, Domžale 70°/« »Motvoz In platno«, Grosuplje SO*'. Tovarna sanitetnega materiala, Vir 30*/. 125 Industrija usnja in obutve po zvezni lestvici Industrija usnja. Vrhnika 75'/. »Toko«, tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, Domžale 80"/. 127 Živilska industrija 70'/. »Sončnica«, tovarna jedilnih in eteričnih olj, Vir pri j Domžalah 90*'« 2. panoga: Kmetijstvo 80°/. 3. panoga: Gozdarstvo 90*/. 4. panoga: Gradbeništvo 90*/« B. panoga: Promet 60'/« 6. panoga: Gostinstvo BO*'« 7. panoga: Obrt 60*/. zvezni lestvici zvezni lestvici 70 */. 45*/« 48’/. 85*/- 3. člen V XXIII. poglavju — Skupna sredstva okraja in viri sredstev — se spremenijo tile zneski, ki znašajo: A. V letu 1954 bo razpolagal okraj Ljubljana-okolica s skupnimi sredstvi v višini 3,536.988 tisoč dinarjev. B. Ta sredstva bodo zagotovljena lz tehle virov (v tisočih dinarjev): I. Sredstva po planu 1954: 1. Ostanek dobička gospodarskih organizacij 2,235.734 2. 5*/. prometnega davka gospodarskih organizacij (izvzemši zadružne organizacije in izvoz) 112.056 3. 50’/. prometnega davka zadružnega in zasebnega sektorja 81.900 4. Davek od tuje delovne sile 2.900 B. Dopolnilna dohodnina od kmetijskih gospodarstev 207.328 6. Dopolnilna dohodnina od samostojnih poklicev 39.772 7. Davek od dediščin in daril 15.167 8. Zemljarina 9.570 9. Državne takse 12.100 X0. Dohodki uradov in zavodov 6.600 11. Drugi dohodki 9.100 2,732.227 n. Sredstva iz leta 1953: 1. Presežek proračunskih dohodkov ■ 351.380 2. Presežek in davek na presežne plače 453.375 1 V XXIV. poglavju — Uporaba sredstev okraja Ljubljana Ikolica — se spremenijo tile zneski, ki znašajo: Sredstva v višini 3,536.988 dinarjev, s katerimi razpolaga V letu 1954 okraj Ljubljana-okolica, se bodo uporabila za tele *amene (v tisočih din): a) gospodarske Investicije 17.600 b) subvencije gospodarstvu 2.400 c) negospodarske investicije 717.266 č) proračunski Izdatki 725.862 d) okrajni kreditni sklad za Investicije 1,166.809 e) prispevek za kritje potreb Ljudske republike Slovenije 907.000 5. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1954. Štev.: 5992-4-1954 Ljubljana, dne 6. novembra 1954. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Miha Berčič, 1. r. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o najvišji tarifi za dimnikarske storitve. l.čl. 5. člen odloka o najvišji tarifi za dimnikarske storitve (Uradni list LRS št. 25-371/54) se spremeni tako. da sc prečiščeno besedilo glasi: »Za kršitve prekoračenja tarife iz tega odloka se kaznuje dimnikar po 19. čl. točke b) uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Ur. 1. LRS št. 21-116/50 v zvezi z Urad. 1. LRS št. 14-58/52) z denarno kaznijo do 2000 din ali z zaporom do 5 dni. 'L denarno kaznijo do 2000 din se zaradi prekrška kaznuje dimnikar: a) ki zahteva in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil dela ali ni izvršil kontrolnega pregleda; b) ki na zahtevo plačnika ne izda potrdila o plačilu z navedbo storitev in tarifnih postavk.« 2. čl. Ta odlok velja od dneva objavo v »Uradnem listu LRS«. Predsednik Okrajnega ljudskega odboru: Miha Berčič, 1. r. IZ ZAPISNIKA 20. SKUPNE SEJE OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV DNE 6. NOVEMBRA 1954 Sejo je vodil Miha Berčič, predsednik OLO. Zapisnik seje je vodil France Potiselc, tajnik OLO. Za overovatelja zapisnika sta bila soglasno izvoljena ljudska odbornika Stane Simšič in Marica Brejc. Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 70 odbornikov okrajnega zbora navzočih 54 odbornikov, od 56 odbornikov zbora proizvajalcev pa 43 odbornikov. Zapisnik 19. skupne seje je bil soglasno sprejet. Predsednik je predlagal za skupno sejo odbornikov obeh zborov naslednji dnevni red: 1. Poročilo in razprava o požarnovarnostni službi v okraju. 2. Izvolitev članov komisije za dajanje predlogov za izvolitev sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani in občasnih sodnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani. 3. Volitve in imenovanja organov OLO in v gospodarskih organizacijah. 4. Poročilo Iniciativnega odbora za formiranje komun. Predsednik je pojasnil, da sta po skupni seji obeh zborov predvideni ločeni seji zborov, ker gre za zadeve, kjer mora po določilu 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih vsak zbor posebej razpravljati in glasovati, in sicer o naslednjih zadevah: 1. Sprememba deleža dobička gospodar, organizacijam. 2. Ureditev obratovalnega časa v obrtnih obratih, trgovini in gostinstvu. 3. Razprava in sprejemanje nekaterih predpisov in sklepov v gospodarstvu. 4. Razprava In sprejemanje sklepa o določitvi ’ ajev. v katerih pripada učnemu osebju posebni dodatek. 5. Razprava in sklepanje o ustanovitvi kmetijsko - gospodarskih šol in finančno samo-stoinih zavodov. Ker so navedene zadeve s •kupnega delovnega področja, «ta oba zbora v smislu 96 čle-aa zakona o okrajnih ljudskih odborih sprejela sklep, da bosta tudi zadeve iz pristojnosti posameznih zborov ob-rovnavala na skupni seji obeh zborov. Oba zbora sta predlagani dnevni red soglasno sprejela. Poročilo in razprava o požarnovarnostni službi Odbornik Peter Lešntak. predsednik Sveta za notranje zadeve, je dal poročilo o požarnovarnostni službi in predloge, kot je bilo objavljeno v 9. številki Glasnika z dne 3. novembra 1954. O predlogu so razpravljali odborniki: Ciril Mcrčun, Alojz Avsec, Anton Zdešar, Anton Voljč, Tomo Brejc, predsednik OLO Miha Berčič, Fr. Mravlje, Marijan Lenarčič — načelnik tajn. za notranje zadeve, Anton Dobravec, Alfred Janko in Franc Kregar. Sprejet je bil sklep, da sc odobrijo 3 milijoni din dotacije za nabavo gasilske opreme in pol milijona din za organizacijske stroške Okrajne gasilske zveze, obenem je bil pooblaščen Svet za prosveto in kulturo, naj prouči z Okrajno gasilsko zvezo možnosti za uvedbo pouka o gasilstvu v osnovnih šolah. Izvolitve v organe okrajnega LO ter razrešitve Odbornik Peter Lešnjak je predlagal v Imenu komisije za volitve in imenovanja: da se razreši v Svetu za zdravstvo in soc. politiko Pavla Janež, ki je odšla v gospodinjsko šolo v Groblje, in da se namesto nje Izvoli dr. Stanc Kogoj, zdravnik na Vrhniki; da se na lastno prošnjo razreši ing. Miran Brinar položaja šefa Uprave za gozdarstvo OLO, ter da se imenuje za upravnika Kmetijskega posestva v Prevojah Franc Pliberšek. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, le zadnji predlog je bil zavrnjen, ker se je ugotovilo, da je bil zoper Franca Pliberška uveden kazenski postopek. Odbornik Vinko Mlakar je predlagal v izvolitev predstavnika OLO za komisijo ki bo predlagala izvolitev sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani tov. Petra Lešnjaka, predsednika ObLO Črnuče, in tov. Antona Petkovška, direktorja KIJ Logatec, kot predstavniki OLO v enako komisijo z o volitve občasnih sodnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Razprava o poročilu Iniciativnega odbora za formiranje komun Po krajši razpravi so odborniki preložili razpravljale o poročilu Iniciativnega odbora za formiranje komun. O tem vprašanju bodo "podrob- neje razpravljali na prihodnji seji, ko bo predložen osnutek statuta in predlog za razdelitev ljubljanskega območja na komune ter na podlagi drugo) podatkov, ki jih bo Iniciativni odbor objavil v Glasniku. O spremembah in dopolnitvah družbenega plana okraja za leto 1954 Ing. Gašper Muha, predsednik Sveta za gospodarstvo OLO je obrazložil predlog odloka. Predlogu je sledila daljša razprava, v kateri je sodeloval tudi zvezni poslanec Rudolf Janko, ki je obširno prikazal razloge za letošnje zvišanje cen ter dobičkov, ki niso posledica povečanja proizvodnje in kar vnaša v naše gospodarstvo velike motnje, ki jih med potrošniki najbolj občutijo delovni ljudje v mestih. Po zaključni besedi predsednika OLO Mihe Berčiča je bil odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana soglasno sprejet. Ureditev obratovalnega časa v obrtnih obratih, trgovini in gostinstvu Odbornik Vinko Bernot je predlagal v imenu komisije za predpise In organizacijska vprašanja sprejem odloka o odpiranju in zapiranju obratov. Poročilo In predlog za spre-iem odloka sta bila objavljena v 9. številki Glasnika. Po krajši razpravi je bil sprejet amandma k 2. členu odloka o odpiranju in zapiranju obratov, naj dovoli zapiranje obratov med poslovnim časom v Izjemnih primerih pristojni ObLO (LOMO) in ne tajništvo za gospodarstvo OLO, kot to predvideva osnutek odloka. Odlok je bil sprejet v predloženem besedilu z navedenim amandmajem. O pripojitvi in konstituiranju podjetij Odbornik Vinko Bernot je predlagal: da se sprejme odločba o spojitvi kmetijskih zadrug V Lukovici, Prevojah In v Krašnji v novo zadrugo »Kmetijska zadruga Lukovica«; da se sprejme odločba o izdaji dovoljenja za konstituiranje podjetja »Kmetijsko posestvo OZZ Ljubljana okolica« v Prevojah ln podjetje »Pe-skolom in rementnine« v V'** njl gori. Ugotovljeno je, da so dani vsi pogoji za začetek dela teh podjetij. Odločba o spoiitvl kmetil-sklh zadrug je bila sprejeta s spremembo, da se spojita le kmotiiska zadruga Lukovica In KZ Krašnja, medtem 1<» je bila odklonjena spoiiteV kmetijske zadruge Prevole, ker ima pogoje za samostojno delovanje. Ob«, odločbi e konstituiranju podjetij sta bili soglasno sprelotl. Zavrnitev oziroma odložitev sklepania o pregonih kmetijske za^rnve Komenda o ustanovitvi obratov »7i* družno posestvo« in »Mesarila« OdbornUn «o raznrnvUnU 0 ob-h nredlogih. kot sta bila ohiavlleno v »radkni za sel0 v a. š+*vRH Glnsn'kn 70 licfnrtnvf-fpv sarije je bil soglasno zavr- nien, ker ta dejavnost po svojem značaju ni gospodarska dejavnost za pospeševanje kmetijstva in bi tSko podjetje mhko poslovalo načeloma Iz-Ven zadružne dejavnosti. Razpravljanje o predlogu za Ustanovitev zadružnega posestva so odborniki odložili in Ualožili svetu za gospodarstvo, Uuj zadevo ponovno prouči. ® uvedbi redne likvidacije Krajevne mesarije Komenda 'n izvolitev likvidacijske ko-nUsije za obrtno delavnico ‘Čevljarstvo« - drž. obrtni m°jster Ivan Dolžan, Litija Odbornik Vinko Bemot je ®r°dlagal, .da se uvede redna likvida-|U]a Krajevne mesarije v Komendi zaradi dcficitnosti pod-*®tja in da se imenuje komi-.1Ja: Andrej Sive, Franc Kern ln Metod Krek; . ^ se imenuje nova likvid. ?misija za obrtno delavnico čevljarstvo« Litija, sestav-Jena iz naslednjih članov: “javko Poglajen, Fr. Mehle ln Ivan Žnidar. Oba predloga sta bila so-siasno sprejeta. ^Prejem nekaterih gospodarskih odločb in sklepov Odbornik Vinko Bemot je pr®dlagal, trn sPrelme odločba o po-mtvi pogojev za razpis mest Pravnikov in poslovodij v metijskih zadrugah; , da se pooblasti Svet za go- adkvrstvo OLO' da izdaia res-?^ ° imenovanju in raz-En'‘.vi poslovodij v trgovini, ,ja lu}stvu in obrtništvu daje pritrditve k imeno- upravnikov in poslo- , “uravnmov m jv I kmetijskih zadrug; ftttvi se umakne akt o razla- liaJ1 M potrebe OZZ Ljub-ladna ' okolica; Prod 86 dov°Ii sklenitev kupo-sta°ame pogodbe za nakup st ovaniske hiše v Dolu za da°Van'a učiteljev; in rtiPn. s® dovoli sklenitev dveh ip "Jalnih pogodb med SLP vsebniki. epr-.1 Predlogi so bili soglasno m« " . dveh menjalnih pogodb le predlog za skle- Uitln organizacijska vpraša-SBre,anko Alfred je predlagal tkjt0, m odloka o spremembi Uika-}, 0 uajvišji tarifi za dim-storitve, s katerim se določilo tega odloka o Ib “'k'h z uredbo o ureditvi služb-V^juuju dimnikarske ^la^lnitov odloka je Alfred sprc-1eta' . a Janko je predlagal *'a]ev °dredbe o določitvi r’6rnu ’ ,v katerih pripada uč-?°Sebp„n. vzgojnemu osebju m bil n dodatek. Predlog, kot Rla^Hi.ddiavljen v 9. številki bila aShiu a’ sprejet z amand-•vh, ’ !d da se črtata kraja -.e$e V1 I.ioorin,, |n da se Pklnstii ral Log-Zaplana s poti • ‘ "m Svetu za prosveto OtZ). da lahko V d* daivpi’?.' določi najmanjši Cjl znes°k posebnega . - ‘dl kraje v skupine ln v Ustanovitev otroških vzga-jališč in 2-letnih kmetijsko-gospodarskih šol Odbornik Alfred Janko je predlagal sprejem odločb o ustanovitvi Deškega vzgaja-lišča v Logatcu in Dekliškega vzgajallšča v Višnji gori kot finančno samostojnih zavodov. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Nadalje je predlagal ustanovitev dvoletnih kmetijsko-gospodarskih šol v krajih: Hotedršica, Krašnja, Krka, Sora, Temenica, Špitalič, Rovte, Podtabor in Blagovica. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet Razglasitev zavoda za rehabilitacijo invalidne mladine v Kamniku za finančno samostojen zavod Alfred Janko je predlagal sprejem odločbe o razglasitvi zavoda za rehabilitacijo invalidne mladine v Kamniku za finančno samostojen zavod, čeprav je OLO tako odločbo že sprejel, ni pa bila doslej objavljena v Urad. listu LRS, medtem pa je stopil v veljavo zakon o soc. zavodih in je bilo treba pred objavo v uradnem listu odločbo prilagoditi in spraviti v sklad z določbami tega zakona. Odločba o razglasitvi je bila soglasno sprejeta. Poroštvene izjave, povišanje obračunskih skladov za plače, vrnitev preveč refun-diranih zneskov v gostinstvu in razprava o pritožbah nekaterih podjetij Odbornik Stane Simšič je predlagal: da se sprejmejo odločbe o prevzemu poroštva teh gospodarskih organizacij: KZ Polhov Gradec, »Tesnilka« Medvode, KZ Komenda, Remont Litija, Mestna ekonomija Domžale, »Titan« Kamnik, Industrija usnja, Vrhnika; Posestvo OZZ, Elma Črnuče, Keramično kemična industrija Kamnik, Posestvo Cankarjevo Verd, LIP Ljubljana; ter da se dajo definitivne poroštvene izjave za Papirnico Količevo, KZ Moravče, ».Tub« tovarno barv, Dol pri Ljubljani. Tovarno glasbil Mengeš, KZ Črnuče In Tekstilno tovarno Medvode; da se povišajo obračunski skladi za plače za 5°/o naslednjim gospodarskim organizacijam: Obrtnemu gradbenemu podjetju Logatec, »Tvudbeni-ku« Vrhnika, Spl. gradbenemu podjetju »Projekt« Kranj, Gradbenemu obrtnemu podjetju »Stavbar«, Medvode, Elektrarni Medvode, Trg. podlemu »Preskrba« v Litiji in KZ Podtabor; da se zahteva vrnitev preveč prejetih zneskov ob refundaciji osnovnih sredstev v gostinstvu od naslednjih obratov: Gostinstvo Borovnica, Gostinstvo Domžale," Gostinstvo Medvode, Gostinstvo Škofljica, Gostinstvo Dni. Lo-Gostloctvo Podtabor, Gostinstvo Litija, Gostinstvo Stična, Gostinstvo Stahovica, KD Kamnik ln »Planjava« Kamnik; da sc obravnavalo nekatere pritožbe zoper določitev obra- čunske plače poslovodij ter določitev kvalifikacij po tarifnem pravilniku. Vsi predlogi so bili v celoti soglasno sprejeti. Nato je okrajni zbor OLO na svoji seji razveljavil odločbo o odpovedi uslužbenskc-ga razmerja učiteljici Šimnovce Jožici, ker je Vrhovno sodišče razveljavilo odločbo okrajnega zbora o potrditvi navedene odpovedi. Obenem jc okrajni zbor potrdil odločbo, izdano na predlog zgoraj imenovane, s katero se razreši uslužbenskega razmerja z 31. oktobrom 1953, to je z dnem, ko je stopila v drugo službeno razmerje na Glasbeni šoli v Šentvidu nad Ljubljano. • . Zbor proizvajalcev OLO je prejel pismo Tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana okolica, ki vsebuje podatke, da 23 gospodarskih in zadružnih organizacij na območju OLO ni ničesar ukrenilo za izterjavo večjih zneskov od storilcev kaznivih dejanj, ki so oškodovali splošno ljudsko premoženje, čeprav so bili -neznani zn krive, bodisi da ORGANIZACIJA ŠOLSKIH MLEČNIH KUHINJ S tuk. okrožnico št. 100/122 od 22. sept. 1954 so bila občinskim ljudskim odborom Izdana navodila za organizacijo mlečnih kuhinj v šolskem letu 1954-55, Po teh navodilih bi nam morali ObLO do 1. novembra t. 1. poslati za vse šole na svojem obrpočju zaključke razprav glede organizacije šolskih kuhinj na terenu, poročilo o zalogah materiala in denarja iz šolskega leta 1953-54, seznam obstoječega inventarja in okvirni predračun z navedbo potrebe po Slovenci ji za prvo tromesečje. Na podlagi teh podatkov bi tuk. tajništvo lahko smotrno razdelilo sredstva, ki jih ima v te namene še na razpolago v letošnjem proračunu. Doslej smo prejeli le 11 odgovorov, delno od ObLO, delno od posameznih šol in še od teh so nekateri nepopolni. Le nekaj poročil kaže na to, da so vsi prizadeti resno in pravilno pristopili k delu. Čeprav je bila naša okrožnica poslana v vednost tudi vodstvom šol, nekatere šole ie bil n že kazensko nrisoieno 2 nieno vsebino sploh niso se-plačilo določenih So* fnanjene. 2e iz lanskoletnih bodisi da so bile organizacije Izkušenj ]e videti, da je o napotene na pot civilne prav- S?,af3“ A“ de. Tako je bila Tovarna upognjenega pohištva v Duplici pri Kamniku oškodovana zn '.nesek 62.710 din. S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani je bil podjetju prisojen ves znesek, ki mu ga je storilec dolžan povrnili, podjetje pa ga do danes še ni izterjalo. Kmetijska •zadruga v Polici ie bila oškodovana zn 200.000 din po dveh storilcih kaznivega dejanja. Okrajno sodišče v Grosuplju je s sodbo prisodilo, da morata storile? oovr-niti zadrugi navedeni znesek, za katerega pa KZ Polica do danes niti ni pristopila k izterjavi. Podjetje »Lesc Ljubljana, obrat Logatec je bil oškodovan zaradi poneverbe uslužbenke za 52.793 din. Čeprav je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo prisodilo povrnitev škode, je podjetje doslej še ni izterjalo. Ker je postal pogost pojav, da gospodarske in zadružne organizacije ne izterjujejo po sodišču priznanih odškodninskih zahtevkov in ker taka praksa organizacij občutno škoduje splošnemu ljudskemu premoženju, j c zbor proizvajalcev sklenil opozoriti vse gospodarske in zadružne organizacije z zahtevo, da brez odlaganja in z vso resnostjo tn ko i prislonijo k izO-rin*"! prisojenih odškodninskih zahtevkov. ali, v primerih k jer so napotene na civilno pravdno pot. da s tožbo zahtevajo povrnitev povzročene škode v civilni pravdi. Le tako bodi gospodarske organizacije pokazale, da jim je po vsej pravici zaupano neposredno go spodarjenje s splošnim ljudskim premoženjem. Dnevni red je bil Izčrpan ln predsednik je : -ključi! sejo. Predsednik Miha Berčič, s. r. Vodja zapisnika France Potl-sek, s. r. — Overovatelja zapisnika: Stane Simšič, s. r., Marica Brejc, s. r. činskimi sveti za zdravstvo Iti soc. politiko mnogokje zelo slaba, čeprav je jasno, da bi morali pri reševanju proble- mov zaščite otrok najtesneje sodelovati. Ob tej priliki tudi obveščamo. da po sporočilu Re-publ. sveta za zdravstvo in soc. politiko letos verjetno ne bomo več prejeli brezplačnega mleka v prahu. To dejstvo nikakor r.e sme zavreti naših prizadevanj, da otrokom priskrbimo dodatno prehrano, ki jim je v šolskem času nujno potrebna. Namesto dosedanjega mleka v prahu je otrokom deliti sveže mleko, kavo ali kakao s svežim mlekom, čaj, sadne sokove in podobno. Tuk. tajništvo je naročilo večjo količino sira in marmelade, kar bomo delili, brž ko živila prispejo. Seveda bomo lahko upoštevali le tiste občine oz. šole, o katerih bomo. vedeli, da na njih deluje mlečna kuhinja. Zato porivamo Vse ObLO, ki nam še niso poslali odgovora na gori cit. okrožnico, naj to nemudoma store in v sodelovanju z šolami ukrenejo vse potrebno, da bodo šolske kuhinje začele delovati. Res ne bi bilo prav, da zaradi nerednega poslovanja ali brezbrižnega odnosa posameznikov do te akcije ne bi nudili otrokom vsega, kar iim lahko damo. Tajništvo za ljudsko- zdravstvo in socialno politiko Ljubo Brezigar. 1. r. OBČINSKIM LJUDSKIM ODBOROM, LJUDSKIM ODBOROM MESTNIH OBČIN IN UP.ADNIM VETERINARJEM OKRAJA LJUBLJANA-0K0LICA njihovo gibanje le na okužena področja, t. j. področje okraja Ljubi jana-okolica ln Ljub- Opozarjamo vas na okrožnici št. 1120/3 z dne 2. februarja 1951 in 1120/4 z dne 17. dec. 1951, posebno pa na predpise v zadnjem odstavku te okrožnice, ki govore o uvedbi veterinarsko-sanitarnih ukrepov pri pojavih nalezljive malokrvnosti konj. Te okrožnice so še vedno v veljavi in je treba tudi izvajati tam navedene veterinarsko-sanitarne ukrepe. Veterinarska slutžba, tako okrajna kakor služba centralne veterinarske bolnice opažata, da se kopitarji z okuženih področij prodajajo neomejeno po vsem teritoriju Ljudske republike Slovenije in da se je ta bolezen počasi raznesla iz prvotnih žarišč na Ljubljanskem barju na območja okrajev Celje-okolica. Kočevje in Postojna. Da se prepreči širjenje te zavratne nalezljive bolezni kopitarjev, je treba omejiti ljana-mesto. Zato je potrebno, da vsak izstavljalec živinskih potnih listov označi živinski potni list kopitarjev takole: »Velja le aa območje okraja Ljubi jana-okolica in mesto Ljubljana«. Ta klavzula naj bo vidno izpisana z rdečim svinčnikom na prednji desni gornji četrtini potnega lista. Kopitarji, ki bodo prignani na sejme na območjih okraja Ljubi jana-okolica in mesi a Ljubljana z živinskimi potnimi listi brez navedene klav-ule, ne bodo imeli vstopa na sejmišče tn jih bodo lastniki morali gnati nazaj. Z živinskimi potnimi listi brez klavzule ne bo mogoče prenesti lastništva. Načelnik tajništva za gospodarstvo ing. Leon Skaberne, 1. r. OBČINSKIM LJUDSKIM ODBOROM IN LJUDSKIM ODBOROM MESTNIH OBČIM Od Državnega sekretariati za splošno upravo in proračun LRS smo prejeli naslednje navodilo, po katerem naj sc ravnino občinski ljudski odbori (T.OMO) in s katerim naj seznanijo vse gospodarske organizacije na svojem območju »Po uredbi o dela prostih dnevih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS št 13-91/48) ter v zvezi z uredbo i) spremembi uredbe o dela prostih dnevih v Ljudski re publiki Sloveniji (Ur. 1. LRS št. 11-40/53) so dela prosti dnevi vse nedelje. 22. julij in I. november ter tisti prazniki ki so v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji kot dela prosti dnevi določeni z zveznimi predpisi. Z zveznimi pred- pisi pa sta določena kot dela prosta dneva praznika 1. maj in 29. november, ki se praznujeta dvodnevno, ter 1. januar, ki sicer ni neposredno določen kot praznik in dela prost dan, temveč posredno z uredbo o plačan ju delavcev ob državnih praznikih (Ur. 1. FLRJ št. M-319/47). Poleg navedenih dni se sme odrediti po drugem odstavku I. čl. uredbe o dela prostih dnevih v Ljudski republiki Sloveniji in prvem odstavku 20. čl. znkona za izvršitev ustavnega zakona (Ur. 1. LRS št. 3-14/53) nov dela prosti dan samo z uredbo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. 'Zmmo dejstvo pa je, da se občinski prazniki ter prazniki mcstaih občin, ki so bili raz-lušcni z odloki ljudskih od-orov, praznujejo kot dela prosti dnevi in to celo po več dni. Ker je taka praksa praznovanja lokalnih praznikov v nasprotju z zakonitimi predpisi, izdajamo po pooblastilu izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS naslednje navodilo: L Ker Izvršni svet Ljudske skupščine LRS ni razglasil nobenega praznika ljud- odborov za dela prosti dan, so prazniki ljudskih odborov delovni dnevi kakor vsi delovni dnevi ter se na te dneve normalno delu iu uraduje, kakor je delovni dan tudi 15. maj, ki je bil r letu 1952 z zveznim zakonom razglašen za narodni praznik Federativne ljudske republike Jugoslavije, ni bil pu razglašen za dela prost dan. 2. Na praznik ljudskih odborov sc smejo oprostiti dela samo tisti uslužbenci in delavci, ki so potrebni s pripravami v zvezi s praznovanjem praznika iu samo v času tru-junju oficielue proslave.« Tz tajništva OLO Ljubi jaria-o-kolica OBČINSKI GOZDNI SKLAD Na konlereuci tajnikov dne 9. nov. 1954 so obravnavali dosedanje poslovanje občinskih gozdnih skladov in dali navodila za odpravo nepravilnosti pri njihovem poslovanju. Finančno poslovanje občinskih gozdnih skladov je dokaj^ pomanjkljivo. 1'regludi so 4k>kazuii, da občinski ljudski odbori ne razpolagajo s podatki o stanju tega sklada ter nimajo kontrole nad ob-veznotitmi,in vplačili prispevkov, Ker nimajo v rokah finančne situacije, zanemarjajo dela, ki hi jih morali izvajati; s tem je finačno prizadet o-krnjni in republiški gozdni sklad, kar povzroča gospodarsko škodo,- Nujno je, da občinski ljudski odbori posvetijo gozdnemu skladu več pozornosti iu takoj pristopijo k izvršitvi sledečih nalog: 1. Ugotoviti je treba vse zaostanke vplačil prispevkov v gozdne sklade iz leta 1955 in iz leta 1954 ter jih iztorjati. 2- Ažurirati finančno evidenco in partialnike. 5. Vskladiti knjigovodske podatke občinskega gozdnega sklada s podatki pri Narodni banki. Občinski ljudski odbori naj takoj pregledajo kontrolne liste. V vseh primerih, kjer na njih ni zabeležena izvršitev plačila prispevka v gozdni sklad, je treba pozvati zavezanca, da predloži potrdilo (odrezek položnice, potrdilo odkupnega podjetja ali za- VABILC na XI. redno sejo CbLO Polje Na podlagi člena 58. DOBLO sklicujem XI. rodno sejo Občinskega ljudskega odbora Polje, glavnega mesta Ljubljane, ki bo v sredo, dne 17. nov. 1954 ob 5. uri popoldne v sejni dvormi Občinskega odbora. Predlog dnevnega reda: 1. Razprava o novoosnovanih komunah. 2. Sklicanje zborov volivcev v zvezi s tem vprašanjem. 3. Določitev stanovanjske skupnosti. 4. Reorganizacija In sprememba firm nekaterih podjetij. 9. Razno. Po členu 83. zgoraj citiranega zakona je vsak odbornik dolžan udeležiti se seje Občinskega ljudskega odbora Polje. Upoštevajte gornjo določbo ter se seje zanesljivo udeležite. V primeru nujne zadržanost! predložite pismeno opravičilo še pred pričetkom seje. Smrt fašizmu — svobodo narodu! , Predsednik: Leopold Maček, j. r. druge), da je prispevek v gozdni sklad res plačan. Vsa vplačila prispevka v gozdni sklad se odvajajo na račun okrajnega gozdnega sklada pri Narodni banki 610-F-664U. To je treba posebej poudariti, ker občine še vedno dajejo zavezancem položnice, na katerih ni popravljena številka in ime sklada (Okrajni gozdni sklad, Ljubljana -okolica). Zaradi tega Se dogaja, da se poedini zneski pri NB knjižijo na občinske sklade in se morajo od tu prenašati na NB 610 v okrajni sklad, kar povzroča nepotrebno delo. Zato pri izpolnjevanju položnic popravite številko in naziv skladal Ker so v prvih mesecih letošnjega leta pritekala bruto vplačila prispevkov v občinske gozdne sklade, naj občine najprej v svojem knjigovodstvu vskladijo postavko z NB. Kot bruto vplačalo smatramo s plačilnim nalogom določeni prispevek od lesa bodisi, da je namenjen za prodajo ali za domačo uporabo. Prav tako se pod bruto vplačili vodijo vsa vplačila gozdno gospodarskih podjetij, odkupnih podjetij, KZ in odpravljeni gozdni skladi KZ- Ta bruto vplačila prispevkov je morala banka razdeliti na okrajni in republiški sklad. Ker so banke izvedle to zelo različno in se v v vseh primerih delitev ne sklada z razmerjem 65% za okraj in 55% za republiko so pri Okrajni upravi za gospodarstvo napravili točen obračun obveznosti do republike po stan ju 50 9. 1954. Zato se pri občinskih ljudskih odborih ta delitev ne bo več popravljala. Dohodek občinskih gozdnih skladov ie v letu 1954 dejansko le saldo iz leta 1955 in dotacije, ki jih prejemajo občinski ljudski odbori od Okrajnega gozdnega sklada. Saldi 1. jan. 1954 so stalna postavka, ugotovljena z zaključnim računom občinskega gozdnega sklada za leto 1955. Prav tako razpolagajo občinski ljudski odbori z obvestili o nakazilih dotacije, ki jo morajo knjižiti pod to označbo. V nekaterih primerih je NB pri odvajanju bruto vplačil v republiški in okrajni sklad odvedla iz računa občinskega sklada večji znesek kot so znašala vsa bruto vplačila. Ker je bil s tem odvzet ol>činam del sredstva, bo zn kritje vzetih dohodkov okrajni gozdni sklad nakazal prizadetim občinam sredstva zn kritje vzetih dohodkov. Pod izdatki se knjižijo vsa izplačila odnosno nakazila, ki se nanašajo na gozdna dela, katera izvajajo občinski ljudski odbor in administrativni stroški sklada. Izdatki se v glavnem delijo: 1. na gozdno gojitvena in varstvena dela, 2. na gozdne komunikacije, 3. na administrativne stroške sklada. Za občine, ki še nimajo knjigovodstva sklada v ažurnem stanju zadošča da te vrste izdatkov dalje delijo na materialne izdatke, na osebne izdatke in na usluge. V materialne izdatke sc knjiži nabava semen, sadik, gnojil in drugega materiala. Oseb. izdatki so plače delavcev, honorar evi-dentičarja in socialno zavarovanje- Usluge pa so prevozi in popravilo orodja. Občine naj knjižijo vse dohodke in izdatke v finančno evidenco gozdnih skladov, izdatke pa še posebej po zgoraj navedeni razdelitvi v partialnik izdatkov. Ostale občine naj vodijo dalje kot doslej, posebno morajo paziti, da se knjiž-be v partialniku izdatkov gozdnih del ujemajo s postavko »stroški gozdnih del« v finančni evidenci. Če bo vsa evidenca na tekočem in urejena, bodo občinski skladi imeli vsakodnevni pregled nad razpoložljivimi sredstvi. Z okrožnico štev. 258/1-54 z dne 2- nov. 1954 so bili pozvani vsi občinski ljudski odbori, naj obvezno urede finančno evidenco in okrajni upravi za gozdarstvo redno dostavljajo mesečna poročila po obrazcu, ki je bil priložen tej okrožnici. Prva naloga uslužbenca je, da pregleda vse knjigovodske temeljnice in preveri pravilnost knjižb. Nešteto napak nastane, ker niso pravilno knjižena vplačila dohodkov o izvršena kontrola dosedanjih knjižb in izvedeni vsi popravki, se prenese podatke v poročilo. To poročilo jc treba najprej predložiti v potrditev NB. Kolikor se podatki ne ujemajo z NB, je (roba poiskati vzrok in razliko odpraviti tako da se popravi knjižba pri NB ali pri občinskem skladu. Če bo knjiženje vsklajcno z NB, zaključni račun za leto 1954 ne bo delal posebnih težav. Izterjava vseh zaostankov prispevkov in točno knjigovodstvo sklada sta posebno važna, ker bodo morali občinski ljudski odbori ob formiranju komun predati urejeno knjigovodstvo. Virmani in čeki, ki jih pred-lugajo občinski ljudski odbori NB v izvršitev, morajo biti potrjeni od okrajne uprave za gozdarstvo- Zaradi netočnega izpolnjevanja bančnih obrazcev in pomanjkljive dokumentacije se dogaja, da mora okrajna uprava za gozdarstvo dvakrat ali celo večkrat vračati občinam material v izpopolnitev. To povzroča stroške in izgubo časa pri upnavi in občini. Da se te nepravilnosti odpravijo, priporočamo, da občine račune (dokumentacijo) sistematično uredijo, pravilno izpolnijo bančne obrazce in dostavijo upravi v potrditev. Največkrat mora uprava zavrniti račun, ker ni potrjen od področnega gozdarja ali ker ni registriran pri občini glede odtegnitve davka. Občinskim ljudskim odborom naročamo, naj upoštevajo gornja navodila. Uprava za gospodarstvo OLO MLO LJUBLJANA POZIV podjetjem na področju MLO Ljubljana in OLO Ljubljana-okolica Biro za posredovanje dela Ljubljana je bil po sklepu Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS, Svetov za socialno varstvo MLO Ljubljana tn OLO Ljubljana-okolica ter sporazumno z zavodi za statistiko pooblaščen zbrati podatke o starostnem sestavu La problematiki delovne sile, zaposlene na območju MLO Ljubljana in OLO Ljubljana-okolica. V to svrho je Biro za posredovanje dela pristopil k Izvedba ankete o. vse; zaposleni delovni sili v vseh gospodarskih enotah na zgoraj navedenem območju. Vsem podjetjem je poslal obrazce za popis delovne sile ter delovnih mest po stanju dne 31. X. 1954 s pozivom, da morajo podjetja obrazce Izpolniti in dostaviti Biroju za posredovanje dela najpozneje do 20. XI. 1954, točilo po navo- RAZPIS Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane razpisuje naslednja delovna mesta: 1. mesto mestnega pravobranilca; Izobrazba: pravna fakulteta, zaželena je večletna sodna praksa; 2. več pravnih referentov s prakso ali brez nje; 3. mesto referenta za komunalno statistiko pri Uradu za statistiko in evidenco; izobrazba: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola s prakso. Plača po temeljni uredbi, dopolnilna plača, pod 1. tudi položajni dodatek. Pravilno kolkovane prošnje z osebnim In strokovnim življenjepisom vložite v tajništvu MLO, Kresija, soba št. 48-11., do 1. decembra 1954. OBJAVA Prošnje za sečna dovoljenja za območje mesta Ljubljane se sprejemajo s:mo še do 30. novembra 1954. MLO Ljubljana Uprava za gozdarstvo dilih, ki so natisnjena na hrbtni strani obrazca. Razen navedenih obrazcev pa mora vsako podjetje istočasno izdelati in dostaviti Biroju tudi poročilo o problematiki delovne sile v smislu poslanih navodil. V tem poročilu je treba zajeti in izkazati možnosti zaposlitve, oz. potrebe po delovni sili v podjetju za leto 1955 In 1956, ločeno po poklicih in spolu, ter navesti čas vključitve. Razen tega mora to poročilo vsebovati tudi opis možnosti vključitve nedoletnih žensk v zaposlitev in učenje. Nadalje je v poročilu treba navesti, kaj ovira vključevanje nove delovne sile, kakor n. pr. težko delo, stanovanjske prilike, tarifne postavke itd. Navesti je treba tudi, koliko upokojencev je zaposlenih v podjetju, kakor tudi to, kakšne stanovanjske pogoje in možnosti za nastanitev delovne sile Ima podjetje. K temu je na koncu poročila dodati še vsa nadaljnja pereča vprašanja v zvezi z delovno silo v podjetju. Uspeh naše ankete zavist predvsem od vestnega izpolnjevanja obrazcev ter obširnega poročila o problematiki s tega področja. Za pravilno Izpolnitev obrazcev ter poročila o problematiki so odgovorni vodje podjetij. Pripominjamo in poudarjamo, OPOZORILO Od 1. novembra t. 1. daljo je »Katastrska uprava. Ljubljana-mesto« prešla v sestav Tajništva za gospodarstvo. Zaradi tega je vse vloge o zemljiško katastrskih zadevah vlagati pri Tajništvu za gospodarstvo, Katastrska uprava Ljubljana-me-sto, Kresija I. nadstr. V zadevah izvajanja regulacije (n. pr. gradbene in regularne črte, nl-velite, stavbne parcelacije Itd.) pa se je obračati na Geodetski urad pri Tajništvu za komunalne in gradbene zadeve, Kresija, II. nadstropje. da je ta anketa nujno potrebna v interesu uspešnega nadaljnjega razvoja službe posredovanja dela In zaposlovanja, zlasti v pogojih bodočih komun. Ker bo anketa istočasno doprinesla k Izboljšanju evidence in kadrovske politike v samih podjetjih, vabimo in naprošamo vse odgovorne vodje podjetij, da poskrbe, da bodo čim točneje in vestneje izpolnjeni obrazci z omenjenim poročilom vred v določenem rZoku, t. j. do 25. novembra 1954, in zanesljivo dostavljeni Biroju za posredovanje dela v Ljubljani. Iz pisarne Sveta za socialno varstvo MLO Ljubljana VABILO na 48. skupno sejo MLO Ljubljana Na podlagi 89. člena Z:kona o ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem 48. skupno sejo Mestnega zbora in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek, dne 19. novembra 1954 ob 16.30 v sejni dvorani Magistrata, Ljubljana. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Razprava o predlogu Iniciativnega odbora o formiranju komun. 2. Razprava in sklepanje o odloku o obveznem fluorografi-ranju prebivalcev na območju glavnega mesta Ljubljane- 3. Izvolitev zastopnika Mestnega ljudskega odbora v Univerzitetni svet. 4. Razprava in sklepanje ® m.njših gospodarskih zadevah. 5. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost naj odborniki opravičijo skupščinski pisarni MLO (telefon 21-343. Kresija, soba 8). Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik MLO; Dr. Marijan Dermastja, 1. r-