292                                       A. Funtek : Srce — mrtvaški list.
v tisto graščino hranit, pa gospa se je izpametovala,  ni  hotela pogledati, kaj je v škatljah. Ko se vrneta, jima jih da in gresta svojo pot; grede pogledata v škatlje, pa je bil pepel notri, kakor sta ga dejala sama. V Motniku zapisal                                    Gašpar Križnik.

%
Sree — mrtvaški list.
$š)redi sobe, nizke sobe -?"Oder je mrtvaški stal In na odru mož tihoten V smrti je pokojno spal.
Ni po njem jokala žena, Brata ni donel mu jok, Ni po njem jokala sestra, Ni mu jok donel otrok . . .
Mirno pa so zrle luči Na njegov upal obraz, Oh! in z njega borbe hude, Žalost nemo bral sem jaz!
Na obrazu te poteze Črtal mu je toge srd, In bridkosti in bolesti Mogla ni zatreti smrt!
Časih list obrobljen črno Bol in smrt poroča nam, A o boli in o smrti Ta obraz je pravil sam!
Pa če mogel v srce zreti Pogled oster bi in čist, Tudi tam jedino gledal V srci bi — mrtvaški list!
Gledal bi, kako usoda Svoje črke piše nanj, Gledal bi, kako li mnogo Piše nanj minulih sanj! .
A. Funtek.
^f<&^.
2osa rožo je rosila, Kaplje je na njej pustila; Krasni biseri blesteči Kaplje roži so rudeči.
Rosa.
Saj to rožica ni bila, Nego deva moja mila; Saj ni rosa nanjo pala, Nego bridko je jokala.
V  solzah bila je milejša,
V  solzah bila je krasnejša. Kaj se dekle je solzilo ? — Mene dolgo k njej ni bilo!
Svoj mir.