Iz celega sveta. * Mlnistra je liotel zapretl. "Ojgrski pravosodni minister dr. Baloh je podoben novi^ metli, ki dobro pomeita, ali pai bi vsaj rada dobro pometala. ,Ta mož uporablja letošnje poletje, mesto ,da bi vžival običajne pofiitnice, za to, da nadzoruje posamezna sodišča. Novi mož pa svojega obiska sodnijarn ne naznanja naprej, kakor to storijo drugi minrstri, da bi se jih častno sprejelo, ampak Baloh pride nenadoma in tako neljubo preseneti majrsikaiterega sodnikai. Nedavno pa je ob neki taki priliki bil tudi minijeter zelo neljubo presenečen. Nekega dne zgodaj v jutru je minister vstopil v borno sodnijsko ,,palačo" v nekem majhnem mestu. V pisarnah je vladala velika samota in še le po daljšem času je našel minister nekega slugo, ki je z vso strogostjo in nataji5nostio pometal sobane in se kratkočasil s tlačenjem svoje pipe. Precej osorno je sluga nahrulil sitarega ^ospoda, kaj da ima opraviti v teh svetih prostorih. Minister mu je samozavestno odgovoril: ^Jaz sem minister Baloh!" Sluga se je gospodu na to le hndomušno nasmejal. Stari sluga, ki je že nad 30 let pometal sodnijske prostore in Še nikdar v s^pjem življenju ni videl živega pravosodnega ministra, je bil prepričan, da ima preid seboj gosposkefga goljufa in ga je pozval, naj takoj brez obotavljanja zapusti sodnijo. Minister mu je zopet odgovoril: ^Jaz sem minister Baloh!" Sluga pa je zavpil: ,,Jaz pa sem minister Tisa!" in poklical je žandarja, da naj predrznega vsiljivca prime in zapre. K sreči je prišel v tem času v urad nek uradnrk, ki je ministra spoznal in ga rešil, da ga res niso zaprli. Nemško nasilje v poliski cerkvi. Nemška nasilnost napram Slovanora ne pozna že nobene meie ve!$. Ni ji svet oerkveni prag, niti družinski prag. V poljski cerkvi v Berolinu je hotela položiti neka deputacija vpriCo več tisoč navzoCib na spomenik poljske- ga pisatelja venec, okrašen s trakovi poljske barve. Za to so izvedeli Nemci in so poslali nemudoma v cerkev policaja s pikelhaubo, ki se je vstopil pred oltar in zabranil položiti na spomenik poljski venec. Med množico je nastal silen hrup in le resnim opominom treznih voditeljev poljskih se ima stražnik zahvalitl, da ni letel skozi okno iz cerkve. Ko se je množica nekoliko pomirila, se je umaknila iz cerkve med klici ogorčenja nad nemško surovino, češ, še v cerkvi uprizarjate nasilja. Zunaj cerkve je čakal demonstrante močan oddelek stražnikov in vojaštva, ki pa niso imeli nobenega opravka, kajti razžaljeni Poljaki so se razšli Tnirno domov. Popoldne so se zbrali demonstrantje zopet v cerkvi in pred cerkvijo. Prišlo je do par spopadov med demonstranti, pri katerih je aretirala policija okoli 20 oseb, med njimi je bilo tudi več dam odlifinih poljskih rodbin. Zverinski roparskl umoi! v Bukovinl. V Cernavki sta vlomila dva roparja v hišo vdove Koropecki. Ko se jima ustavi 91etni vdovin sin Jurij, popade en ropar sekiro in odseka dečku glavo. Roparja sta nato pobegnila, Dognali so, da sta roparja brata Jurij iz Allasz Mottok. Zaprli so ju v obftinski zapor, a sta iz njega ušla. Allasz Mottok se je že drugi dan vrnil in so sam javil sodišfcu, Jurija Mottoka so pa prijeli v nekem gozdu, kjer se je skrival. l^ek za blaznost. Pariški zdravnik Toulouse je iznašil sredstvo, ki bo napravilo v psihiatriji (zdravilstvu zoper blaznost) ogromen prevrat. Ker je prepričan, da je blaznost večjidel posledica prevelikega telesnega in duševnega napora, je napravil na nekaterih umobolnih poizkuse s kisikovimi injekcijami (vbrizganjem). Uspeh je bil nepričakovan: stanje umobolnih se je naglo izboljšalo in v kratkem času so bili odpuščeni iz blaznice. V sanjah jo videla uniirati mater. V Padovi na Italijanskem se je sanjalo neki gospej, ki jo rojena Tržačanka, da je padla njena mati, ki je živela v Tr- stu pri drugih Ijudeb, z okna in se ubila. Gospa se je prebudila v težkem snu in je tresofia se povedala možu o dogodku, ki ga je videla v spanju. Mož se je nekoliko smejal ženinim sanjam, slednjič pa ji je vendar dovolil, da sme v Trst k materi, ki je gotovo zdrava kakor riba v vodi, Gospa je res odpotovala in v Trstu je izvedela, da je mati ono nofi umrla. Labko si je misliti žalost bčerke, kateri niso bili ničesar javili o smrti, ker je starka nekam založila svoj naslov. Cudne sanje! Nedolžna žalost. Alojster: ,,France, zakaj pa jokaš? Ali se ti toži po domu?" — Vajenec: ,/Oh, ne, mojster! Le zato jokam, ker so za tako majhen košček mesa, kakor ga imam na krožniku, ubili vola!" Zadavil se. Mati: ,,Pomagajte, pomagajte, Zane je požrl dvajsetico!" — <06e: ,,'Moj Bog! Pa tudi vpiješ, kakor da bi bil požrl 20 kron!"