Listek. Hiša v gozdu. (Re8ni6na dogodba; posloveail Iv. Vonk.) (Dalje.) Ko se je prepričala, da je dekla že na vrtu, je vstala, stopila k postelji ter položila težko roko na Ivankine prsi. »Vzbudite se, gospa gozdarica; sedaj ni čas spati. Poslušajte raje, kaj vam povem, molčite pa kot miS; niti ganiti se ne smete; to vam povem!« PrestraSeno je gledala Ivanka v divje starkino lice. — »Kaj hofiete vendar, Liza? Govorite!« »Kaj hoCem? Takoj izveste. Tistih 500 dolarjev hočem, katere je dobil vaS mož za drva. Te hočem! In kar 3e drugega denarja imate, hočem tudi. Da imate mnogo, to vem. Stari vaS oče je bil skop kot žid, moral je mnogo nagrabiti za vas. Sem dajte! In kar še imate drugega lepotičja, zlate in srebrne verižice, bisere od vaSe matere, prstane, igle, uro, vse to hočem. In ker sedaj veste, kaj vse hočem, dajte mi hitro. Ne svetujem vam, da bi se zoperstavljali, ker pri najmanjši upornosti vam zaprem sapo. Toraj hitro, kje je denar, kje lepotičje? Kje so ključi?« >Liza, za božjo voljo, bodite pametni, bodite usmiljena, pustite me, da govorim«, stokala je uboga žena pod težo roke. >Nič, nič! Sem z denarjem, ali pa ne bo dobro! Ne branite se!< >No, in če ne dam«, se osrči Ivanka. »Takoj me vendar ne boste zadušila, in brez moči tudi nisem. Mica bo priSla vsak trenutek k meni pogiedat in me rešila vaših rok.« »Tega ne bo«, mrmrala je rudeča Liza; »ako v tem trenutku ne storite, kar hočem, zadavim vas, pokličem v vašem imenu Mico in zadavim tudi njo. S to staro krevljo bom že gotova, saj sem trikrat toliko močna, kakor ona.< »Tega si nisem zaslužila od vas, Liza! Ali nisem bila vedno dobra z vami ? Pomislite, kolikokrat bi bila legla vi in vaš mož brez večerje spat, ako bi se vas ne usmihla ? Kdo je lani, ko ste zbolela, plačal zdravnika in zdravila? Ko ste se nekoliko opomogla, kdo vam je dajal močna jedila, kdo vam je pošiljal celo vino? Kdo vam je v zadnji hudi zimi večkrat poslal drva? Ali ste na vse to pozabila? Mislite na Boga, ki vse ve in vidi, Liza in ne dajte se pregovoriti od hudobca, da ne postanete hudcdelka!« Vse nič ne pomaga! Težko mi sicer de, da ste ravno vi, pa — sila kola lomi.« »Bog se me usmili!« zaihti Ivanka in sklepa roke. »Takoj se vas bo usmilil«, mrmlia Liza. >Ali nimate na nič drugega misliti. No, ključe sem !< kričala je jezno. Stokaje se je vzdignila Ivanka. »V oni sobi zraven je omara in v nji najdete vse, kar želite. Ves denar, lepotičje, vse, vse. Ali Liza pomislite: vi stavite svoje življenie!* »To bodi moja skrb. Hvala k večjemu za opomin. No, kje so ključi?« S tresočo roko je vzela Ivanka izpod zglavja zveženj ključov. V razburjenosti ni mogla najti takoj pravega. >Le sem s ključi, naidem že sama pravega!« se je zarežala Liza in iztrgala ključe iz rok Ivankinih. Jokaje je sedela mlada žena v postelji in molila. Strašne misli so se ji porodile po glavi, med tem ko je iskala Liza pravi ključ in preklinjala. Ako je postala ženska roparica, postane tudi morilka? Ako zadavi njo in Mico, kdo bo potem pričal proti nji! ? Nikdo je ni videl priti, nikogar ni v hiSi. Groza jo je pretresla in molila je vroče v straSni stiski. Naenkrat se je nečesa spomnila. Zares! ključi od vrat tiče v ključavnici. Nevem, ali je kdo izmed vas videl takoimenovano francosko ključavnico. TedaJ so bile zelo v porabi. Ako so se namreč duri od zunaj močno zaprle in ni bilo ključa znotraj, skočila je ključavnica nazaj in oseba je bila tako dolgo ujeta, dokler ji ni usmiIjena roka od zunaj odprla. Kakor blisk prešinila je Ivanko ta misel. Kakor da bi irnela pomoč od višje moči, plazila se je tiho k vratom ter jih zaloputnila z vso silo, da so zleteli ključi na sredo sobe. Glasen krik se je odzval v sobi, cel kup kletvice je donel Ivanki na uho in grozno so se pretresia vrata. Ivanka pa je klečala sredi sobe in se zahvalila Vsemogočnemu. Zenska hijena je bila ulovljena, popolnoma brez pomoči. Naj divja, kolne, preti, debele brastove duri, močna ključavnica, omrežena okna, vse se ji zoperstavlja. Ivanka je reSena! Kaj sedaj storiti? Krika in razbijanja Lize ni bilo moči prenažati. V takem položaju se Ivanka ni mogla pomiriti. Nekaj časa je sedela na postelji, utrujena, in je zbirala misli. Nato je vstala, se za silo oblekla, vzela otroka in šla na vrt. Mica se je prestrašila blede gospe; njen strah se je pa še bolj pomnožil, ko je zvedela grozno novico. »Mica, hiti kar moreš ter pokliči pomagače. Prej se ne morem umiriti, dokler ni moške osebe v hiSi. V jedni uri si že nazaj, tako dolgo, bom pa že zdržala«. Mica se je takoj odpravila. Ivanka je zaklenila za njo duri ter se vlegla na smrt utrujena, na posteljo. Liza je med tam obmolknila in je bila mirna, in tako se je razburjena gozdarica vsaj nekoliko oddahnila. Pustimo jo počivati in zbirati nove moči. Zelo jih bode Se potrebovala — njene skušnje 5e ni konec. Pojdimo za deklo. Zvesta duSa hiti, kar more, skozi dobro poznani gozd, in mrmra in se grozi ničvredni ženski in prosi Boga za pomoč in zdravje slabotne gospodinje. Naenkrat se ji je noga ustavila. Neki človek ji je Sel nasproti, katerega je spoznala takoj. Bil je Sepavi Vid. Sedaj ji je postalo jasno, da sta ta dva sporazumljena ter da je Vid postal nemiren, ker se mu ni žena tako dolgo vračala. Kam naj se skrije pred tem človekom? Naglo je zbežala nazaj in krenila na stran k stari veliki jami, kjer se je vsedla na kamen za velikim hrastom. Tukaj je mislila počakati, da Vid odide. Upala ie, da je ni videl. ali vsaj spoznal, ker je bila Se daljava precejSnja. Ooa ga je tudi samo po hodu spoznala. Pa oči hudobneža vidijo boljše. Predno se je uboga starica nadjala ter si iz strahu nekoliko opomogla, stal |e Sepavec naeukrat pred njo. »Kaj pa delate tukaj, Mica?« jo je zaničljivo vprašal. »Grem k delavcem«, odvrnila je ta prestraSeno. »K delavcem? Ali ste zgrešili pot? Mislil sem, da vam morajo biti vse poti v gozdu znane. Ha, ha, ha! In kaj ste hoteli tja! Kaj hočete pri delavcih?« »Nič posebnega! Od gospoda imam neko povelje od Filipa.« »Od gospoda? On je danes odjezdil r A.! Srečal sem ga v vasi. Kai posebnega že ne more biti, da še komaj sedaj greste tja, ko pa vam je že v jutro naročil in celo sam skoraj mimo njih jezdil. Pa kaj me to briga. Ali je bila danes moja Liza pri vas? Mislila je iti.< »Pred poldnevom je bila«, reče Mica, ki se je trudila, obraniti mirno, »bila je pri nas in po obedu je spet odšla.« »Tako, tako«, je rekel Vid, kateremu ni ušla preplaSenost dekle. »Ona }e odšla, in vi, stara služabnica, pustite svojo gospodinjo samo doma. Mica, Mica nisem mislil, da ste tako lahkomišljena!« »Pometajte pred svojim pragom, boste že kaj naSli, ter se ne brigajte za druge, ki sami bolj vedo, kaj jim je storiti ter idite svojim potom«, reče jezno Mica. »Takoj, takoj dušica«, reče Vid. »Slišite, jaz moram z gospo nekaj važnega govoriti, dajte mi ključ od vrat.« >Jaz nimam ključa«, zaječala je uboga Mica, katere se je čim dalj bolj polaSčala groza, »gospa je sama zaprla vrata, ko sem jaz odsla.« »Kaj? Gozriarica je sama zaklenila vrata? Bolnica ? Slišite, Mica, vi ste vendar največja lažnica, katero sem kedaj videl! Hitro s ključi sem, drugače ne bo dobro !< »V resnici, Vid, jaz nimam ključev«, se opravičuje Mica. »Kako naj vam jih dam, ko jih nimam.« Vid je planil na ubogo starico preiskal ji vse žepe, pregledal natanko vso obleko. Ko pa v resnici ni ničesar naSel, je spoznal, da se je moralo nekaj dogoditi. Jedine pomoči ne bo bolnica pošiljala za male reči od sebe ter zaklepala vrata. Kaj storiti? Nazaj ne more več, ker ga Mica izda; svoji ženi raora tudi na pomoč, ter jo rešiti zanjk, v katere se je vjela. Pred vsem se pa mora odkrižati nevarne priče in k temu ni druge pomoči, kakor — kakor . .. jama: Zgrabil je toraj ubogo Mico, vlekel jo vkljub kriku in zoperstavljanju k jami in jo vrgel v njo. Naprej nagnjen je skrbno posluSal rahle, umirajoče vzdihe, ki so strašno doneli iz globočine na uho in ko so ti potihnili, se je vsedel na kamen, na katerem je pred par minutami počivala njegova žrtva in si brisal pot s čela. »Vražje stare kosti«, začel je sam s seboj. »Kdo bi si mislil, da je Se tako močna! Malo je manjkalo in 8e mene bi potegnila za seboj. Kaj pa sedaj? V hiSo moram. Nekaj se je zgodilo, kar ne pomeni nič dobrega. Tako lepo sva se vse dogovorila, da ne morem razumeti, kako je moralo spodleteti. Da Lize ni nazaj, da je Mica tako naglo bila poslana k delavcem, to je nevarno. Na vsak način moram pogledati!« (Eonec sledi.)