LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE. / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. LETO I. ŠTEV. 7. Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—. MARIBOR VELEMESTO TOMBOLI c^O S* Tote novice. Še pametnejši. „Janezek!" pravijo očka, čemu se vedno prepiraš s svojim bratcem? Mar ne veš, da pametnejši vedno popušča." „Da, to vem, toda saj nisem tako neumen, da bi baš jaz vedno moral biti pametnejši." GOLEM. Golem, židovski junak, je kristjanom ljut sovrag. Strašna je njegova sila, saj napravljen je iz — ila. Še v Ljubljani so se bali, ko so — v kinu ga igrali. Cenjene naročnike vljudno prosimo, da nam nakažejo naročnino. Posamezniku par dinarjev ne pomeni mnogo. Nam pa bo skupna vsota omogočila list izpopolniti in sčasoma izdajati tednik. — Naš tekoči račun: Ljubljanska kred. banka, podružnica Maribor, 11.258. REKORDI SLOVENSKIH MEST LJUBLJANA: Tu je najmanj tisoč vrst kulture, vsaka zase je edino prava, je tu literature — le da druga druge ne priznava ... Največ je politikov različnih, narodnih mlatičev prazne slame, največ tu palač je nebotičnih, največ — megle tukaj te zajame... Center je Slovenije Ljubljana, vsega pač nehanja izhodišče in zato seve, — čeprav zaspana, vseh slovenskih je — intrig središče .. CELJE: Največ rimska Claudia Celeia znači pač po veku svojem - srednjem: le o grofih celjskih epopeja je vsebina v celjskem delu slednjem .. Tukaj pač je največ zgodovine, polno grbov, stolpov, epitafov,... razvalin, najraznejše starine, največ tudi — kinematografov. . . Zgodovinski tukaj so mostovi, ki so bili, so in bodo usodni, pa zakaj zgradili bi se novi, ko tu največ tudi je — povodnji... PTUJ: Tukaj največ je svetišč starinskih in svetnikov najmanj pa sodobnih, ker je tudi največ hramov vinskih, največ gofljarij, jezikov zlobnih ... Največ Ptuj še lukarjev premore, še gimnazija jih je deležna, Ptuj od mraka vse do bele zore priča je mrtvila nedosežna ... Dolgčas kronični meščan zapravlja z vinom, žganjem, cigaret oblački, vsak si svoj živalski vrt pripravlja — z opicami večnimi in mački... MARIBOR: Največ nesejo tu vinotoči, tu za vino največ se plačuje. Tu kolesarji so nemogoči, bolnica se radi njih vzdržuje ... Tu je največ tudi zadrugarstva, ki prečesto vir je kriminala, ker je bilo le preveč — sleparstva in preveč kravala in škandala ... Najbolj „Klausi" tukaj vzor so mode najbolj ženske tu bore se zanje, tu je največ tombol — Trg svobode še več — norcev pa drvi tu nanje.. G. Petek, 13. V petek, dne 13. maja 1938. Glej, petek in trinajstega še zraven! Komu pogum ob dejstvu tem ne uplakne? Komu srce se v hlače ne umakne? To dan zaklet je, de pregovor daven: Če svinjo kupiš - parkljevko ti stakne; ne ženi se — pekel imel boš v hiši; obtožnih pisem na ta dan ne piši, ker pravda se ti tik pred nosom zmakne. Kaj so le vraže to, v glavah rojene pradedov tja do zadnjega kolena? Kaj v bajki tej resnice ni nobene? Življenje vse se smola nas prijema, na dan nikdar ne gleda, ne na vreme, zakaj trinajsti dan bi bil izjema? Ježek. DRUŠTVO NARODOV. Noč in dan hudo zaseda, vse od jutra do obeda, od obeda vse do zarje narodom zaščito varje ... Je li čudno, če po vzornem delu takem in napornem Društvo to tako zaspi, — da pri njem ni pomoči?... G. * * * Gibi. Pri neki civilni razpravi na sre-skem sodišču v Mariboru je vprašal sodnik pričo N.: „Pravite, da je bil pri sklepanju pogodbe v gostilni „Pri Grozdu" navzoč neki Novak. Kaj pa je ta človek?" Priča: „Ne vem. Spozna pa se dobro na paragrafe in pravijo, da je baje pri nekem advokatu gilčvert." (G. Gilčvert je pisarniški ravnatelj pri dr. Stajnku). Nekatere mariborske ulice bodo dobile nova imena, n. pr. Pipuševa, Hlebova i. dr. Zakaj pa se ne bi imenovale po res zaslužnih in znanih Mariborčanih, n. pr. Klausova, Rože-tova i. t. d.? Pri okrožnem sodišču in drž. tožilstvu so se izvršile v zadnjem času razne spremembe. Sever je odpihal na jug, na sever pa je prišel Jughart. Sodniki so bili v slabem razpoloženju, ker so bili na razpoloženju. Vzrok je bila Murska Sobota, katero so smatrali nekateri za Veliki petek, češ, da je tam kakor v Podčetrtku ali v Podsredi. Morda ne bo tako hudo in bo v Benkovini življenje kakor na pustni torek. Mogoče si bodo napravili včasih tudi moder ponedeljek, zlasti če bodo šli v nedeljo na izlet v Malo ali Veliko Nedeljo. * * * Umetnostne razstave v Sloveniji. Končno je prišel ljubi maj, krasni maj, konec zime je sedaj, penzijonisti že kvartajo in se tepejo za 25 par v Monte Carlu, mariborski otok je že na razpolago, tudi restavracija že funkcionira tam, sploh je že vse tam — razen gostov. — Maj pa je kot mesec ljubezni •— kot se to zanj spodobi — pokazal nov mariborski rekord in sicer rekord otroških vozičkov s sadovi zakonite ali nezakonite ljubezni. In je ta prirastek bil že skrajno potreben, da se Slovencem ni treba sramovati pred brati Srbi, kajti je nadpisana Goflja brala Statistiko, ki pravi, da ima največji človeški prirastek pri nas Drinska banovina, kjer se obogati letno 1000 ljudi s 45 kričači. V tem pogledu smo na zadnjem mestu Slovenci s komaj 12 Slovenčki na 1000 Slovencev, vendar pa kaže sedanji maj, da je Maribor menda hotel sam izbrisati to sramoto za vso Slovenijo, kajti ne pride tukaj, kot je videti, 12 otrok na 1000 Mariborčanov, temveč 1000 otrok na 12 Mariborčanov... In so vsi zadovoljni: mili narod, starši, duhovna in vojaška oblast, zlasti pa Gustinčič. Zdaj lahko prodaja otroške vozičke, da mu ni treba radi dolgega časa streljati leve ... — Živimo v znamenju preimenovanja : tam doli se ne poje več „Srem, Banatt i Bačka, tri srca junač-ka", temveč: „Srem, Banat i Bačka, svi smo mi za mačka", pri nas pa ni več Pohorja, (kjer lisjaki iščejo pitno vodo, najdejo pa slano in se lahko gredo zato solit), temveč »Semmering", ni več raznih starih ulic, temveč imajo nova imena. Neuko ljudstvo mariborsko prosi preimenovatelje teh ulic, da jim napišejo ob priliki na listek zasluge mož, ki se imenujejo sedaj po njih ulice. Sicer zadostuje, da poznajo te zasluge na magistratu, toda naj bo neuka inteligenca poučena, ker baje tudi plačuje mestne davščine! — Zadrugarstvo dviga vedno več Erahu, zato ga mestni škropilniki naj-rž ne zmagujejo več ... — Goethe je umirajoč prosil: Več luči! Maribor premore najmanj več tisoč ljudi, ki prosijo isto ... — Trg Svobode se naj prekrsti v Trg Tombole, — je bolj primerno! Le kaj bi s svobodo? Svobode imamo tako dosti in še preveč, kar poglejmo svoje someščane in njihove pozdrave!... — Mariborski denarni zavodi preživljajo črne dneve in so v hudih skrbeh radi konkurence — profesor Baš ima namreč na sredi Glavnega trga židovsko menjalnico ... — Nihče doslej ni vedel, zakaj nai bi bile Ruše — mali Beograd. Sai „ni v Rušah niti čaršije, niti čevapčičev, niti se ne rešujejo akti čez dobro leto, niti ne psujejo očeta, niti ne majke ... Pač pa*so Ruše postale mali Beograd šele sedaj, po zadnji povodnji in to radi kaldrme, ki je tedaj pokrivala vse poti... — Ljubljanski župan ji New-Vork, dr. Steklič je tega duha v Budimpešto, brez župana, Maribor pa brez — zabave; na čigave stroške?... — Nogometno prvenstvo Slovencev nosijo — Hrvati. Pravilno! Zakaj ne bi slovenskega vprašanja reševali Hrvatje, ko rešujejo hrvatsko pitanje — slovenski mački... * * * Pred sodiščem. ,,Plačali boste sto dinarjev globe, gospod." „Oh, slavno sodišče, nisem nikak bogataš! Ni li možno nekaj manj?" ,,Kaj je vaš poklic?" „Sem prodajalec pri Bat'a." „Nu, dobro, boste plačali pa le 99." Pitt. Izkustvo. ,,Mi lahko podate definicijo besede izkustvo?" ,,Da ... izkustvo je nekaj, kar še ostane, ko smo že vse izgubili." Pitt. Ker je zanimanje za umetnostne razstave dandanes zelo popustilo, prinašamo predlog, kako temu odpo-moči. Brez godbe in variete -programa ni mogoče uspeti! Zato naj bi se razstave prirejale pri pogrnjenih mizah. Ob zvokih godbe naj bi nastopale gole plesalke, tu in tam naj bi visele tudi slike. Publiki naj bi u-metniki sami stregli in od časa do časa obračali pažnjo gostov na razstavljena dela. Če bi umetniki na ta način slike prodali, ne vemo. Eno pa je gotovo: razstave bi bile vedno dobro obiskane. VEDNO NOVA STARA PESEM. Ko mu je bilo pol stoletja, zaželel samec si zavetja zakonskega za dni je stare ... Dobil je res dekle od fare, ki dvajset let je mlajša bila, ko Abrahama je vlovila ... Zakonska sreča ta izredna je skoro trajala dva tedna, nakar nastajali so spori, prepiri, križi in razdori in vse je kazalo, grozilo, da vrag bo mlado vzel idilo... Ko se zakonca tak lasata, se mož na mah je spomnil brata, vesel si smrtni znoj je zbrisal in tako pismo mu napisal: ,(Najmlajši ti moj rodni brate, čeprav si mlad, računam nate, ti premaguješ vse ovire, odstranit pridi mi prepire!" — Prišel je možev brat najmlajši, začel po poti kar najkrajši premagovati je ovire, preganjati s sveta prepire ... Je žena zadovoljna bila, s telesom, z dušo spet ljubila: kosmato dušo možu dala, telo pa — svaku darovala ... Živeli vsi trije v največji odslej radosti so in sreči, kar je dokaz, da harmoniji zakonski vir je — v španoviji... G. * * * VREMENSKO PRAVILO. Če Kokot na gnoju poje, se bo vreme spremenilo ali pa ostane tako, kakršno — doslej je bilo. Iz naših dnevnikov. Da več naročnikov bi „Jutro" dobil, podarili hoče jim avtomobil, »Slovenec" pa bralcem vsem svojim obeta, kot vidite tukaj, rejen'ga praseta. ZNA Sl POMAGATI! V javno bolnico je prišla na kir-urgični oddelek starejša dama, ki je jako slabo obvladala slovenščino. Ob vsaki priliki je uporabljala nemščino. Posebno težko si je zapomnila slovenska imena. Kakor pa je znano, se v bolnici nahaja mlad zdravnik s pristnim slovenskim imenom. To ime je delalo dami velike preglavice. Nemški bi to ime kaj čudno zvenelo in g. zdravnik bi gotovo debelo pogledal, ko bi ga poklicala: g. dr. „Ge-treider"! Zato je nekega dne vprašala po njem tako: „!ma tanez fisito tisti, oni tohtar iz kirega se dejla kruh?" No, res lepo bi bilo, ko bi iz mariborskih kirurgov delali kruh. Iz tistega zdravnika bi gotovo bil črn, ker ima črne lase in črno obrobljena očala.1) Cvetka. ‘) (Gospod doktor se namreč pišejo: dr. Žitnik. Op. ur.). * * * Odkritosrčnost. „Preje bi dopustil, da me imajo za suroveža, nego za copatarja." „To popolnoma razumem, resnica navadno boli." D. Goflja: O sosedih. Sosed je lahko moškega ali ženskega spola. Najbolje pa je, če ga sploh ni in v tem primeru dočakaš sigurno veliko večjo starost. Sosed moškega spola je običajno molčeča žival. Čez dan ga navadno ni slišati niti videti. Ponoči ga slišiš prihajati, z ne-sigurnimi 'koraki meri stopnice in vtakne ključ v — napačno ključavnico. Ko mu skuša morebitna žena pomagati do točnejše orientacije, sledi navadno nežen družinski pogovor, ki se glasi približno takole: „Fer-damana baba, čreva na plot! Ti bom tžko primazal, da boš mislila, da je sodni dan. Če ti kaj ni prav, pojdi nazaj na Vetrinjsko I" Po tem, nekoliko razdraženem obrazlaganju sledi navadno klofuta ali kakšno drugo pomirjevalno sredstvo. S tem je navadno konec besed in slede dejanja, močna in učinkovita, kot se spodobijo za odrasle ljudi . . . Polagoma se vse umiri, zjutraj vlada najlepša družinska harmonija, mož gre na delo, žena pa zavije pobožno oči in stopi k prvi maši. . . Niso pa vsi sosedje molčeče živali, to se pravi, pravzaprav so vsi, le nekateri delajo trušč s svojo muzikalnostjo. Ali preizkušajo na živcih soljudi svoje pevske sposobnosti s tenorskimi arijami, s katerimi se trpinčijo živali ali pa besnijo po kakšnih obžalovanja vrednih glasbilih. Tak individij je počastil nekoč tudi mene s svojo soseščino. Znal je na pamet natančno dva in ool takta neke predpotopne viže in to znanje je po cele ure izrabljal na kitari. To je trajalo ure, dneve in mesece. Danes je ali slaven godbenik ali pa v norišnici. Bržkone bo poslednje! Po večmesečnem in bogu-vdanem poslušanju sem mu nekoč zabrusil skozi zaprta vrata: „Če bi bil Neron vedel za vas, ne bi bil ubogih Kristjanov metal levom, ampak bi jih bil postavil — vam za sosede!". . . In je bil besni kitarist tako užaljen, da je potrgal vse strune na kitari! Kakšna škoda!. . . Sosedje ženskega spola, imenovane „so-sede", imajo več značilnih lastnosti. Na primer: soseda se ti bo smehljala v obraz in bo rekla: „Zlata moja gospa!1' Ko se obrne, pa poreče: „SalamensKa baba ušiva!" Temu se reče odkritosrčnost. Soseda vedno prisluškuje. Na sosedo se lahko zaneseš, kar se tiče družinske statistike. Ona ve natančno, kolikokrat je otrok ponesnažil kuhinjo v ponedeljek in kolikokrat v torek. Natančno ve, kje in kolikokrat ie sosed pokrokal, koliko je potrošil in s kom ga je polomil. Kdor si ga včeraj polomil in danes ne veš, kod si kolovratil, vprašaj sosedo! Soseda vse ve. (To lastnost imajo sicer vse ženske, vendar pa je pri sosedi prav posebno razvita.) Če ji omeniš: „Pri Kovačevih bodo o božiču zibali," takoj zanika: „Ne, za državni praznik bo, 1. decembra bo!" Soseda ve, da si v nedeljo jedel krompirjevo juho in dunajski zrezek z zeleno solato. Soseda ve, koliko si dolžan v trgovini, koliko pri mesarju in pri peku. Soseda ve imena tvojih otrok, ki jih nikoli nisi imel. Soseda ve za ljubavne štorije največjega sovražnika žensk, četudi mu je morda že 90 let. Za sosedo si zadolžen do vratu, čeprav imaš morda par jurjev prihranjenih. Soseda mora opravljati. Soseda, ki ne opravlja, ni soseda. Če bi sosedi nenadno odrekel dar govora, je to njena prezgodnja smrt. Oni dan me ustavi neka soseda na trgu. Spoštljivo pozdravim in švignem kakor blisk mimo nje, kajti vem iz izkušnje, da traja najkrajši pogovor z najbolj molčečo sosedo najmanj dve uri. Pa me je že ujela za rokav in jezik ji je začel teči kot navita ura: ,,Gospod Toti list, dobro, da sem vas našla!" Oslinila si je s koničastim jezikom zgornjo ustnico vse do nosa in zaregljala znova: „Gospod Toti list! Sem slišala, da ste vi tista goflja, ki lahko vse napiše, pa vas ne more nihče tožiti! Ne, nič se ne izmikajte, vi ste tisti, saj mi je Ančka povedala, veste, tista, ki ima svaka hčerke moje mrzle tete, on je zdaj postal narednik in so ga premestili h kanonom v Kragujevac, čujte piške so vam tam tako poceni. Zadnjič pa je dobila dvojčke, tako sta baje srčkana in čisto komandirju tistih kanonov Mariborska mestna tržnica. mm W. 'SM : >>: - . J 1i ' - -Vit fc/l ■■ Na seji so meslni očetje sklenili, oblast en dan zapora, da pa povelja ne more izvršiti ■ 'ti?1 tt>i • ,r i kajti denarja ni imel, gospodar pa je bil skopuh in bi mu ničesar ne dal. Slednjič se je spomnil, da ima sosed Globočnik na podstrešju precejšnjo zalogo prekajenih klobas in svinjskega mesa. Naslednjo noč se je splazil Fižolnik k sosedovi hiši, prislonil lestev, napravil na strehi veliko luknjo in odnesel jedil za tri dni. Zjutraj je šel v jetnišnico, pokazal višjemu pazniku plen, nastopil kazen in snedel — dasi s težavo — v enem dnevu vse, kar je imel. Pred odhodom ga je vprašal višji paznik, kje je dobil toliko mesa in klobas. Nato mu je opisal Fižolnik natančno vlom, ki ga je izvršil. Medtem so zvedeli za to dejanje tudi orožniki in napravili prijavo. Tako se je moral Fižolnik zagovarjati — tokrat pred tremi sodniki — radi zločinstva tatvine po §-u 316/1 k. z. Pravni slučaj je bil za sodišče težak: Da je izvršil obtoženec očitano mu dejanje, je povsem jasno, ker obtoženec to prizna v soglasju s podatki orožniških poizvedb in izpovedbami zaslišanih prič. Še več: Fižolnik je prinesel corpora delicti na sodišče in jih snedel pod uradnim nadzorstvom. Če bi ga pa sodišče radi zločinstva po §-u 316/1 k. z. obsodilo, bi moral zopet krasti, da bi se kazen izvršila. Da, obtoženec bi moral pem-epehoma > J. ker bt očividno svojo mezdo vedno zapil in bi tako ne imel sredstev, si kupiti hrane za tri dni. Njegovemu gospodarju ali komu drugemu pa sodišče ne more naložiti, dati obtožencu hrano, ker le-ti niso ničesar zakrivili in zato tudi ne morejo biti obsojeni. Po dolgem posvetovanju so prišli sodniki slednjič do pravilnega zaključka. Obtoženec dejansko ni imel namena si pridobiti protipravno imo-vinsko korist, ker je hotel z vlomno tatvino doseči le, da se izvrši kazen, na katero je bil pravomočno obsojen. « . . .u ..... pHteiR-^to-tetv »dtttu' j*. vi* «'**, \.k* <1 Cblt>' « ‘ . Obtoženec je izvršil torej vlom v opravičenem silobranu in se ga mora zato v smislu §§ 24 k. z. in 280 k. z. oprostiti. Tako se ie tudi zgodilo. I. ... j. . . nji J74 ‘>i* v . /niifl..’ . -~,y • ... Vi v * . Sr »I*. ;.*>«•, , V. T. * * * Prvi portret Urša bi se rada slikala. Odpravi se k fotografu v mesto. „Listajte po tem, gospodična," reče fotograf ter ji proži album, v katerem je bilo mnogo slik v raznih pozah. Izberite si potem, kar se Vam bo dopadlo." Urša lista in lista. Po dolgem času de skromno: „Pravzaprav, gospod, bi raje imela svojo lastno sliko." Pokažite naš list prijateljem in znancem in priporočajte ga. Pošljite nam vesti iz Vaše okolice, ki bodo zanimale ljudi v Vašem okraju. KAMELEONI. Vsikdar pri stranki so vodeči privrženci najbolj cjoreči, ker pač vedo, da le z večino doseže človek si dobrino ... A ko oblast izpremeni se, privrženec brž prelevi se v pristaša stranke, ki spet vodi, najbolj goreče ž njo zdaj hodi... Prisegajo kar po potrebi, nikomur zvesti — razen sebi, so vzorni vedno poštenjaki, ker so udani — oblasti vsaki... Ker več zdržijo, ko kamele, ki kože so dovolj debele, zato ne zovejo se oni kamele, le — kameleoni... G. SLOVENSKI PREGOVORI. Kdor je s (premajhnim zadovoljen, velikega ne dobi. * Kdor dela, naj ne je. * Vsak je svojega bližnjega nesrečo kovač. * Revščina je sramota. * Slovenec gre vedno na led. Ježek. * Po kateri uri se mora naše uredništvo najbolj ravnati? Po „Cenz"-uri. * Kakšna razlika je med mestom Mariborom in njega okolico? V okolico prihajajo turisti, v mesto pa avan-turisti. * / Zmaje spušča. Jože: Ko sem bil še deček, sem vedno spuščal zmaje v zrak. Nisem vedel, da ml bi to ostalo. Ivan: Kako to? Jože: No, vidiš, svojo taščo sem prav* kar poslal z letalom v Beograd . . . * Škotska. Največji skopuh v veliki škotski vasi je bil strasten ribič. Ko pa si je vzel k sebi majhnega dečka, bledega in slabotnega, se je vsa vas začudila. Nekdo se je le ojunačil in ga vprašal, zakaj ga je vzel k sebi. „Neumno vprašanje", odvrne Škot, — ,,gliste ima!" Diplomat. Jezdec nagovori fantiča ob poti: „Reci, mali, mi boš pridržal konja, dokler se ne vrnem?" ,,Grize?" ;'i nNe." „Bije?" nNe." f !•: ,, i „Ne zbeži morda?" „Ne." „No, čemu naj bi ga potem držal?" Pitt. Kdor „Totega lista" ne namerava naročiti, naj poslane številke in položnico vrne! Spoštovana^ gospoda! Redka prilika se Vam nudi! Za par dinarjev si lahko nabavite jezik modrosti. Zelo priporočljivo in potrebno. Cena, kljub izrednem povpraševanju, zelo nizka! Kupite, kupite!" Tiskala Podravska tiskarna v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Loizo StraŠnlk v Mariboru. Mariborski epigrami. PANSLOVAN. Profesuri sem udan, neugnan sem panslovan. Zdaj kje s Čehi kolovratim, potlej se z Bolgari bratim, idealist nepoboljšljivi — svet se mi lahko še divi... G. POLICAJ. Policaj je dobro biti: vse se mora tak zgoditi, kakor žvižgam, sicer nos brž dobiš, ker vsem sem — kos. G. PREZIDENT. Pač prostost imajo zlato prezidenti kje drugje, te prostosti zmeraj nimam, zlate pa imam — noge. Dostojanstva znak je to — prezident sem, ober jo! G. ŠPORTNI DERBY. Nogometni derby v Mariboru med S. K. Železničarjem in S. K. Mariborom je končal z 2 :0 v prid Železničarjev. Igralci Maribora pa si vsled tega niso nakopali sivih las, kajti v uteho jim je, da so v razmerju 30:2 v „autih'' zmagali oni. „TOTEMU LISTU"! Ajaks, junak in Terzites, lisjak, pa še Nestor, modrina, Troje vam niso zavzeli, dokler je božanski svoj rilec Kuhal Ahilles, divjak: tako tudi „To-tega lista" Rešil ne bo naš Božo, poet, ne Dizma, razbojnik, Stachel bodeči ne, Jurček še manj, ne vsi drugi „kovači": Dokler v trop, ki poti se in trudi, ne vrine se strašni Tujec med tujci, Zorzut, „morilec" in pesnik pohorski! (Glas iz občinstva:) „Toti" naš „list", oj tedaj pa kar godbo h pogrebu naroči! (Neznanega autorja vljudno vabimo k nadaljnjemu sodelovanju. Op. ur.). BOG NAJ JIM POPLAČA. Upravnik neke srbske potujoče igralske trupe je bil igralcem dolžan gaže za delj časa nazaj. Igralci so bili nevoljni. Nekoč je ta trupa pred vojno v nekem trgu vprizorila tragedijo, ki mora v njej družinski oče v krogu svojih sinov v zadnjem dejanju umreti. Očeta je kreiral upravnik sam, sinovi pa so bili njegovi že delj časa neplačani igralci. V smislu vloge bi moral oče smrtni monolog govoriti ležeč na tleh, nakar bi moral mirno izdihniti. Pride tretji akt, upravnik govori smrtni monolog, sinovi so zbrani krog njega, a nesreča hoče, da mu drži svečo baš oni igralec, ki mu je bil največ dolžan. Drži pa svečo tako, da kane kaplja za kapljo upravniku na vrat ali na‘ brado. Upravnik je divji. Nič ne pomaga. Ob vsaki kaplji ponavlja svečodržec grozečo besedo: „Vsaj predujemI" Upravnik nadaljuje, gledajoč igralca kot ris, vmes pa tiho kolne in psuje. A — nič! Igralec drži svečo neizprosno nad njegovo glavo: „Vsaj predujem!" Ko mu je upravnik med monologom opsoval očeta in majko in vse sorodnike do desetega kolena, a ni vse skupaj nič zaleglo, se naenkrat proti predpisom vloge dvigne, iztrže igralcu svečo iz roke, zavije oči, zastoka z milim glasom: „Bog naj vam poplača, kar ste mi dobrega storili" in umre, krčevito stiskajoč svečo v roki, ne da bi bilo treba obljubiti predujem. . . G. Talija« MILAN KOŠIČ. Že petnajst let hodi po odrskih deskah; poraben pri dramah je in humoreskah. Izumil novost je v ustvarjanju ,Sreče': nek zastor po odru se sem in tja vleče. Želimo, da v hramu bi naše Talije še večkrat deležen časti bil — režije. B- - Nov iasum — modrostni Jeziki. »PUTNIK« MARIBOR Nudi vse vozne karte za železniški, parobrodski in zračni promet v tu- in inozemstvu po originalnih cenah’ brez vsakega pribitka. / Kupuje in prodaja vse valute po najugodnejših cenah. / Prireja priljubljena potovanja v tu- in inozemstvo. / Prodaja srečke državne razredne loterije v vseh svojih poslovalnicah. Prll\ranlte sl skrb ln trud, poslužujte se »Putnlka" // Telefoni št. 21-22, 21-20 Brivski in česalni salon KOCBEK & •BAJT MARIBOR CANKARJEVA ULICA 1 Trajno kodranje las IVAN KRAVOS Maribor Aleksandrova c. 13 Za potovanje! Sa planinci Za birmo l Modno kvojaštvo za gospode Baša Ivan Maribor Slovenska ulica 20 l| Na j novejši kroji Solidne cene Stalna umetniška razstava A. KOS, LJUBLJANA, Mestni trg 25 krema je domaž proizvod! Vodilna v kvaliteti! Oglašujte Totem listu ŠPORTNA TRGOVINA O LYM PIA Oglejte si našo izložbo! Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična 12.