UDK 669-147:669.1:548.4 ISSN 1580-2949 Izvirni znanstveni članek MTAEC9, 38(6)325(2004) PORAZDELITEV NEKOVINSKIH VKLJUČKOV PRI KONTINUIRNEM ULIVANJU GREDIC DISTRIBUTION OF NON-METALLIC INCLUSIONS IN A CONTINUOUS CAST BILLET Boštjan Arh1, Franc Tehovnik1, Dimitrij Kmetic1, Erika Bricelj2 inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana, Slovenija 2SŽ Acroni, d. o. o., lesenice, Slovenija bostjan.arhŽimt.si Prejem rokopisa – received: 2004-11-08; sprejem za objavo - accepted for publication: 2004-11-29 V podjetju Steel Štore za boljšo kakovost ulitih gredic ulivajo talino jekla z elektromagnetnim mešanjem. Štiripolni dvofazni induktivni mešalniki so postavljeni tik pod kokilo. Preiskave so pokazale, da se gredice, ulite z elektromagnetnim mešanjem taline, strjujejo bolj homogeno, imajo večje sredinsko globulitno področje, manjša zrna, manjše osno izcejanje, drobnejše vključke in enakomernejšo porazdelitev vključkov med zgornjim in spodnjim delom gredice. V prispevku bomo predstavili vpliv elektromagnetnega mešanja (EMM) na porazdelitev vključkov v gredicah. Ključne besede: kontinuirno litje, elektromagnetno mešanje, nekovinski vključki In the Štore Steel steelwork the melt is cast with electromagnetic stirring to achieve a better quality of the billets. Four-pole, two-phase inductive stirrers are located close below the mould. Investigations confirmed that billets cast with electromagnetic stirring have a more homogeneous solidification structure, a larger central region of globuline grains, smaller grains, smaller central segregation, smaller and more uniform distributed inclusions in the billet cross section. Results of the influence of electromagnetic stirring on the distribution of inclusions in the billet are present. Key words: continuous casting, electromagnetic stirring, non-metallic inclusions 1 UVOD Nekovinski vključki se v jeklu tvorijo in rastejo pred strjevanjem in med njim. Imajo manjšo gostoto kot tekoče jeklo in zato splavajo v talini navzgor, kar je učinkovit mehanizem za njihovo odstranitev iz taline. Pri strjevanju jekla pa vključki rastejo navadno v pasu jekla pred mejno ploskvijo strjevanja, v takoimenovani kašasti coni. EMM zmanjšuje kašasto cono in s tem se zmanjšuje tokove izcejane taline v tem območju, kar vodi k manjšem nastanku eksogenih in majhnih endogenih vključkov1,23. Večja jakost mešanja zmanjšuje debelino kašastega področja ter segregirane mejne plasti in povzroči, da je mejna plast strjevanja precej manj hrapava. Posledica tega so zmanjšane možnosti ujetja vključkov na mejni plasti strjevanja. Veliki vključki so odstranjeni, vključki, ki se izločajo med strjevanjem, pa ne zrastejo v večje4 (slika 1). Rezultati štetja makrovključkov po prerezu5 tudi kažejo, da z uporabo elektromagnetnega mešanja v kokili dosežemo zmanjšanje ali odstranitev makro-vključkov na površini in pod površino ulite gredice ter zmanjšanje skupnega števila makrovključkov v ulitku-gredici (slika 2). D. A. Curry5 ugotavlja, da se razmerje vključkov v osi mešane gredice poveča, podobno kot se zmanjša število vključkov pod površino. Torej vrtinčasto mešanje taline jekla med strjevanjem žile vpliva na porazdelitev vključkov po prerezu žile. Pri krožnoločnih kontinuirnih napravah se zbirajo vključki v zgornji polovici žile. Med strjevanjem taline le-ti plavajo navzgor in se nabirajo na mejni ploskvi tekoče - trdno blizu notranjega radija kontinuirne naprave6. Nabiranje vključkov v zgornji polovici žile se lahko uspešno kontrolira oziroma zmanjša z uporabo EMM. V Kobe Steel7 so pokazali, da z uporabo dveh linearnih mešalnikov pod kokilo in močnim mešanjem, pri Tyssen Stahl8 pa pri ulivanju z rotirajočim mešanjem taline v kokili lahko nekovinske vključke v zgornjem delu prereza gredice v celoti odpravijo oziroma v tem delu zmanjšajo pogostost makrovključkov. 2 EKSPERIMENTALNO DELO Vrsto vključkov, njihovo porazdelitev in vpliv elektromagnetnega mešanja na vključke v strjevalni strukturi smo preiskovali na prečnem prerezu nemešane in mešane gredice iz taline jekla 16MnCr5 z 0,024 % S. Stereološka analiza vključkov je bila izvršena na optičnem mikroskopu z napravo za avtomatsko analizo slike. Vse stereološke analize so bile izvršene pri 100-kratni povečavi. Mesta preiskav po prerezu gredice so prikazana na sliki 3. V preiskovanih vzorcih prevladujejo sulfidni vključki. Oksidnih vključkov je malo in so modificirani. V tabeli 1 so prikazani parametri vključkov, za oceno pa je važno predvsem število vključkov na kvadratni centimeter ploščine prereza gredice. V tabeli so tudi podatki o povprečni velikosti, celotni ploščini vključkov kot tudi delež na prerezu gredice v odstotkih. MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 325 B. ARH ET AL.: PORAZDELITEV NEKOVINSKIH VKLJUČKOV PRI KONTINUIRNEM ULIVANJU GREDIC 2ÎS,5 6i,5 IJ, 0,t Konvektivni tok Skupaj sulfidi m oksidi Zg(r) -m 2 ¦ m4 ¦m5 -m7 -m 10 Sp(R) -m 12 2 cm mesto oddaljenost //mm m1 5 m2 12 m3 30 m4 50 m570 m6 85 m7 90 m8 110 m9 130 m10 150 m11 168 m12 175 d/cm Slika 3: Mesta preiskav, njihova oddaljenost od zgornjega roba gredice Figure 3: Position of place examination; their distance from the upper edge of the billet 22S,5 «3,5 (III I 20 40 60 I 80 I 1 ! I 20 40 60 60 ii i i 20 40 »0 «0 i 1 1 1 tO 40 60 60 t- F b p JI rČ>ČČČ ČZćiŠZ-Č' °,5 """ I I .......¦¦¦¦¦¦............—1------------------------ 1,0 1,5 2,0 Turbulentni tok -----------t = Nit ridi - -----------a = Oksidi -----------o= skupaj sulfidi in oksidi X " -c----- >Č. č-—*-------------„-------";:Č52: d /cm Slika 1: Volumenski delež ?vklj./% in kumulativna stopnja porazdelitve nK/% vključkov v laboratorijskem ingotu v odvisnosti od oddaljenosti od hlajene stene kokile d/cm; a – brez mešanja; b – z me-šanjem (hitrost toka ? = 50 cm/s)5 Figure 1: Inclusion volume ?vklj./% and size distribution nK/% in uni-directionally solidified steel structures; a – with no induced flow and with a columnar structure; b – with intense induced flow and a modified structure 120 100 80 60 40 20 0 z EMM Pod Vmesno površino področje Sredina Celota Slika 2: Pogostost porazdelitve makrovključkov n premočrtno po prerezu gredice (133 × 133) mm, pri kvaliteti jekla CK15 (merjeno pri 5-kratni povečavi)4 Figure 2: Efect of EMS on the macro-inclusion distribution (mag. x5) in CK15 steel samples taken in the longitudinal direction of 133-mm-square billets Tabela 1: Podatki o vključkih pri 100-kratni povečavi; št. vk. nc – skupno število vključkov; Cvklj./cm–2 – številska gostota vključkov; pov. vel. – Ap – povprečna ploščina vključkov; pov. vk. Ac – celotna ploščina vključkov; vk./preg. p. A/Apr. – razmerje med ploščino vključkov in pregledano ploščino; m1…m12 – mesta analize, /2, /1 – brez EMM , z EMM Table 1: Distribution data of inclusions (mag x100): št. vk. nc – total number of inclusions; Cvklj./cm–2 – density of inclusions' area; pov. vel. – Ap – average area of inclusions pov. vk. Ac – total area of inclusions ; vk./preg. p. A/Apr. – ratio between area of inclusions and total examined area; m1…m12 – examined places, /2, /1 – without EMM , with EMM Mesto meritve štev. vk. Gostota Cvklj./cm-2 povp. vel. pov. vk. vk./ preg.p. Ap/µm2 Ac/µm2 A/Apr/% m 1/2 1594 6013 25,3 44715 0,2 m 2/2 1788 6745 26,5 44086 0,2 m 3/2 2072 7819 30,32 64526 0,2 m 4/2 1975 7450 47,58 81902 0,3 m 5/2 1378 5198 50,61 71794 0,3 m 6/2 1925 7261 40,29 76870 0,3 m 7/2 1020 3847 38,22 43126 0,2 m 8/2 1846 6963 29,58 55729 0,2 m 9/2 1910 7205 38,16 73414 0,3 m 10/2 1609 6069 29,05 48326 0,2 m 11/2 1513 5707 28,02 43404 0,2 m 12/2 1554 5862 23,44 42287 0,1 m 1/1 1658 6254 17,88 32392 0,1 m 2/1 1172 4421 22,54 27799 0,1 m 3/1 1410 5318 39,36 58765 0,2 m 4/1 1365 5149 34,46 48161 0,2 m 5/1 2000 7544 36,35 76869 0,3 m 6/1 2349 8860 35,82 87583 0,3 m 7/1 2215 8355 29,13 68828 0,3 m 8/1 1582 5967 49,64 81419 0,3 m 9/1 1522 5741 31,7 51046 0,2 m 10/1 1316 4964 27,64 37098 0,1 m 11/1 1199 4523 22,7 27402 0,1 m 12/1 1595 6016 20,71 34552 0,1 326 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 nK /% nK /% brez EMM B. ARH ET AL.: PORAZDELITEV NEKOVINSKIH VKLJUČKOV PRI KONTINUIRNEM ULIVANJU GREDIC 3 REZULTATI IN DISKUSIJA Rezultate preiskav vključkov po prerezu gredice so prikazani tudi grafično v slikah 4, 5in 6. Slika 4 prikazuje gostoto vključkov (število vključkov, deljeno s ploščino) po površini nemešane in mešane gredice. Število vključkov je nekoliko večje v zgornjem kot v spodnjem delu prerezu gredice. Večje število vključkov dobimo tudi na mestu končnega strjevanja tekočega korena, kjer je nastal lunker. Pri mešani gredici je gostota vključkov med spodnjim in zgornjim delom gredice (področje rasti stebričastih zrn) bolj izenačena. Gostota oz. število vključkov je pri z EMM uliti gredici najmanjša v območju svetlejšega pasu, največja pa v sredinskem območju gredice oz. v coni končnega strjevanja. Pod površino gredic so vključki majhni tako pri gredicah, ulitih brez EMM in z njim. Razlog za to so podobne razmere strjevanja gredice tik pod njeno površino. Pri nemešani gredici so sulfidni vključki največji v območju rasti stebričastih zrn, predvsem v zgornjem delu gredice. V globulitnem sredinskem območju so vključki manjši. Pri mešani gredici je po prerezu, na mestih stebričastih zrn in v sredinskega Slika 4: Gostota sulfidnih vključkov Cs po prerezu nemešane in mešane gredice Figure 4: Density of sulphide inclusions in stirred and non-stirred billet Slika 5: Povprečna velikost sulfidnih vključkov As(pov.) po prerezu nemešane in mešane gredice Figure 5: Average size of sulphide inclusions in stirred and non-stirred billet MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 globulitnega območja povprečna velikost vključkov bolj izenačena (slika 5). Na sliki 6 je prikazana ploščina vključkov po prerezu gredice. S slike je razvidno, da je ta površina pri nemešani gredici najmanjša ob površini. V območju rasti stebričastih zrn je površina vključkov največja in je velika tudi na mestu končnega strjevanja tekočega korena žile, kjer je največje izcejanje. Pri mešani gredici je površina vključkov v območju rasti stebričastih zrn med zgornjo in spodnjo stranjo gredice zmanjšana. Površina vključkov pri mešani gredici je najmanjša v svetlejšem pasu in največja v sredini prečne-ga prereza gredice. Mešanje taline jekla pri ulivanju torej vpliva na velikost in prostorsko porazdelitev vključkov. Primerjava porazdelitve vključkov med gredico, ulito brez EMM in z EMM oz. gostote vključkov po posameznih mestih prereza gredice, je prikazano na sliki 7. Za območje vpliva mešanja elektromagnetnih mešalnikov smo privzeli, da sega od svetlejšega pasu na zgornji strani gredice do svetlejšega pasu na spodnji strani le-te. To področje po prerezu gredice pa smo razdelili na tri področja, in sicer v cono za EMM. To je področje dveh merilnih mest na zgornji in spodnji strani gredice od svetlejšega pasu (mesta mešanja) proti sredini gredice, Slika 6: Ploščina sulfidnih vključkov As(cel.) po prerezu nemešane in mešane gredice Figure 6: Area distribution of sulphides in stirred and non-stirred billet Slika 7: Gostota vključkov Cvklj./cm–2 v območju vpliva EMM po prerezu nemešane in mešane gredice Figure 7: The effect of EMS on the density distribution of inclusions 327 9993 064994 ?9911994 B. ARH ET AL.: PORAZDELITEV NEKOVINSKIH VKLJUČKOV PRI KONTINUIRNEM ULIVANJU GREDIC obsega pa merilna mesta m2, m3, m10 in m11. Drugo primerjalno področje (vmesno področje) obsega merilna mesta m4, m5, m8, in m9, tretje pa sredino gredice, in sicer mesti preiskav 6in 7. Primerjava rezultatov kaže (slika 7), da se glede na področje vpliva mešanja taline z EMM zmanjša število vključkov takoj za mestom mešanja in nadalje v območju do sredine gredice (vmesno področje). Število vključkov je precej manjše ob mestu postavitve EMM in za njim. V vmesnem območju vpliva mešanja je med nemešano in mešano gredico manjša razlika v številu vključkov, vendar je v prid mešane gredice. Na sredini vpliva mešanja ob sredini prereza gredice pa je število vključkov večje pri mešani gredici. Primerjava celotnega števila vključkov v območju vpliva elektromagnetnega mešanja pokaže, da je število vključkov nekoliko manjše pri mešani gredici. Na sliki 8 so prikazani rezultati analize velikostne porazdelitve vključkov na mestih m2, m3, m4, m5, m6 in m7, to je po prerezu zgornje polovice gredice. Povprečna aritmetrična velikost vključkov v vzorcih je bila od 7,8 µm2 do 1961,0 µm2 kar ustreza premeru nekovinskih vključkov od 3,1 µm do 50,0 µm. Analiza pa kaže, da je 50 % vključkov manjših od povprečne ploščine 15,7 µm2 , to je velikosti vljučkov s premerom pod 4,47 µm. Na mestu m2 je 90 % vključkov pod velikostjo 31,4 µm2 (d = 6,32 µm). Na tem mestu najdemo večinoma majhne vključke. Ob mestu m3 ima 90 % vključkov velikost manjšo od povprečne velikosti 62,8 µm2 oziroma premera: d = 8,94 µm. Okoli 94 % vključkov v jeklu je manjših od povprečne velikosti 125,67 µm2 (d = 12,64 µm) na mestih meritev m4 in m5. Na merilnem mestu m6in m7 pa je 98 % vključkov manjših od velikosti 125,67 µm2. Na teh dveh mestih, to je mestu lunkerja in geomertijske sredine gredice, je več večjih vključkov. Strmina krivulj pogostosti velikosti vključkov nad temi vrednostmi pa postane položnješa, ker je delež še večjih vključkov v jeklu na teh dveh mestih zmanjšan. Če torej govorimo o pogostosti vključkov, večjih od 125,67 µm2, lahko rečemo, da je na mestih m4 in m5 po prerezu gredice delež le-teh večji kot pa na mestih m6in m7, s tem da je na mestu lunkerja (m6) izmerjen največji vključek. Iz poteka histogramov velikostne porazdelitve sulfidnih vključkov je razvidno, da so vključki pri me-šani gredici manjši, razen na mestu m3. Tako je na mestu m2 pri mešani gredici izmerjena povprečna velikost in velikost največjih vključkov za dva velikostna razreda manjša kot pri nemešani gredici. Na mestih m4, m5 in m6pa je povprečna velikost največjih vključkov pri mešani gredici manjša za en velikostni razred. Delež manjših vključkov je pri mešani gredici večji kot pri nemešani. To pomeni, da je delež večjih vključkov pri nemešani gredici večji, kar pomeni, da so v pov-prečju vključki večji pri nemešani gredici. Slika 9 prikazuje mikroposnetke nekovinskih vključkov po prerezu gredice od mesta m1 (zgornji rob gredice) do mesta m8 na spodnjem robu mešane in nemešane gredice pri 100-kratni povečavi. Pri nemešani gredici se z oddaljenostjo od površine gredice velikost vključkov povečuje in sulfidi so porazdeljeni v evtetski obliki. Na mestih m4, m5 in m8 je bilo opaziti tudi nekaj globularnih sulfidnih vključkov. Ob sredinskem delu gredice (mesti m7 in m8) in pod njim so vključki po večini zopet manjši. Število vključkov od roba proti sredini nemešane gredice ne narašča veliko, pač pa se povečuje velikost vključkov. Ob lunkerju, ki je premaknjen 5 mm od geometrijske sredine proti zgornjemu robu gredice je videti največje vključke, ki pa so v večini illl 1IU i i \ H' 99.98- y ' )'• III ! ! I1 j Il M /y y / ! ! -4f kn w 0 Il ! ili i ' ! Ili +44-i i i 1 1 ! 1 44+ i M/2 M/3 II brez EM z EMMA 1 brez EM 0.02 IUj___ m—w-Uh im lia -1Č-J j j ! i j! 99.98- I I Čt ß -U 99.9- IIH-/ 1 -# 99-j w Mi i 90"1 vT! ( % ji! j I I'll j z EMMA 1 brez EM I z EMM/f -|| brez EM lili C 50- WC ml l'I M/4 ||1 5 ŠŠI 1" 0.1- I i i i M/5 jiji lHJJ___, 0.02 4444-------i—i Milil i | j JIH ! M Mi i mš* ! | j j i | 99.9- |llL*r 3 YyČ ! M Mi 99" I ' j/ i 'Vy ETI I I ! i | h 90- H ij i Hi Mil |lj-Č- Hi 50- I'll tt z ČM 11 brez M/6 ju Ml EMM/6 |jjŠ ill H z EM Ml M/7 ||! 1-0.1- j i|| brez EMM/7 IMI ŠUli illl 0.02 444+4--------i i i liliil 10 100 >4p/|jm2 1000 10000 Slika 8: Histogram porazdelitve vključkov na treh področjih v ob-močju vpliva elektromagnetnega mešanja v zgornji polovici prečnega prereza gredice Figure 8: Histogram of inclusion distribution for inclusions in three different zones 328 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 B. ARH ET AL.: PORAZDELITEV NEKOVINSKIH VKLJUČKOV PRI KONTINUIRNEM ULIVANJU GREDIC Slika 9: Nekovinski vključki od mesta m1 do m4 po prerezu nemešane in mešane gredice; povečava 100-kratna (ES-evtetski sulfidi, O-oksidi, MP-mikroporoznost) Figure 9: Non-metallic inclusions from the place m1 to place m4 of the transverse section of the non-stirred and stirred billet (ES-eutectic sulphide, O-oxide, MP-microporosity) MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 329 B. ARH ET AL.: PORAZDELITEV NEKOVINSKIH VKLJUČKOV PRI KONTINUIRNEM ULIVANJU GREDIC Slika 10: Nekovinski vključki od mesta m5 do m8 po prerezu nemešane in mešane gredice; povečava 100-kratna (ES-evtetski sulfidi, O-oksidi, MP-mikroporoznost) Figure 10: Nonmetallic inclusions from the place m5 to place m8 of the transverse section of non-stirred and stirred billet (ES-eutectic sulphide, O-oxide, MP-microporosity) 330 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 B. ARH ET AL.: PORAZDELITEV NEKOVINSKIH VKLJUČKOV PRI KONTINUIRNEM ULIVANJU GREDIC Slika 11: Elektronski posnetek sestave (ES) in specifični rentgenski posnetki za elemente v nekovinskem vključku (evtektični vključek MnS) Figure 11: Electron image of composition (ES) and specific X-ray images of elements in the non-metallic inclusion (eutectic MnS) Slika 12: Elektronski posnetek sestave (ES) in specifični rentgenski posnetki za elemente v nekovinskem vključku (modificiran vključek in niz vključkov MnS) Figure 12: Electron image of composition (ES) and specific X-ray image of elements in the non-metallic inclusion (modified inclusion and row of inclusions MnS) MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 331 B. ARH ET AL.: PORAZDELITEV NEKOVINSKIH VKLJUČKOV PRI KONTINUIRNEM ULIVANJU GREDIC manjši kot na mestih stebričaste rasti kristalov (mestu m3, m4 in m5). Pri mešani gredici sta porazdelitev in število vključkov tik pod površino podobna kot pri nemešani gredici. V območju svetlejšega pasu je najmanj vključkov. Od tod naprej proti notranjosti gredice število vključkov postopoma narašča. V sredinskem delu mešane gredice (mesta m5, m6, m7) je večja gostota vključkov kot v enakem območju pri nemešani gredici. V gredicah prevladujejo vključki MnS. Ti so izločeni predvsem v evtetski obliki. Oksidnih vključkov je malo. Najdemo jih predvsem po mejah strjevalnih zrn (v feritu) in v prostorih med vejami zrn. Mehanske lastnosti jekel so povezane s številom, velikostjo, vrsto in morfologijo vključkov. Jeklo 16MnCr5 je namenjeno za cementacijo. Drobni vključki MnS v obliki nizov, ki so deformabilni med plastično predelavo, so ugodni za obdelovalnost jekel pri višjih hitrostih in zmanjšajo obrabo orodja. Sliki 10 in 11 prikazujeta sestavo vključkov v obliki specifičnih rentgenskih posnetkov za sestavne elemente, razen kisika. Slika 11 prikazuje vključek MnS. Na sliki 12 pa je prikazan modificiran kompleksen vključek kalcijevega aluminata in okoli njega obroč CaS. Pod njim je niz evtektičnih vključkov MnS. 4 SKLEP Elektromagnetno mešanje taline jekla pri konti-nuirnem ulivanju vpliva na prostorsko porazdelitev in velikost vključkov. Število vključkov po prerezu neme-šane gredice je največje v območju rasti stebričastih zrn in ob lunkerju. Večje število vključkov je bilo izmerjeno na zgornji četrtini prereza gredice (področje stebričaste rasti zrn) kot pa na enakem področju v spodnjem delu prereza gredice. Pri mešani gredici je največ vključkov na sredini gredice. Porazdelitev le-teh med zgornjim in spodnjim delom gredice je pri mešani gredici boljša. Velikost vključkov je najmanjša v hitro strjenem robnem področju gredice in se povečuje v smeri proti sredini gredice. V sredini nemešane gredice so vključki nekoliko manjši. Pri mešani gredici so vključki manjši in v območju stebričastih in globulitnih zrn je njihova velikost bolj izenačena. V jeklu se opazijo pretežno evtektično izločeni vključki tipa MnS. Oksidnih vključkov je malo. Pri mešani gredici število in velikost vključkov rasteta od mesta mešanja proti sredini gredice, kar pripisujemo vplivu toka taline in centripetalne sile na vključke, ki jih vleče od meje strjevanja proti sredini gredice. Pri nemešani gredici večje število in velikost vključkov v območju stebričastih zrn pripisujemo masnim tokovom obogatene taline pred mejo rasti stebriča- stih zrn ter povečanju lokalnega časa strjevanja. To omogoča nastanek in rast sulfidnih vključkov, med strjevanjem taline ujetih med sekundarnimi vejami ste-bričastih zrn. Pri elektromagnetnem mešanju pa tok taline na meji strjevanja odstrani velike vključke, zmanj-ša temperaturni gradient in čas lokalnega strjevanja. Podhladitev je manjša, zato je manjše izcejanje taline pred mejo strjevanja, kar ovira rast vključkov. Večje število in večja površina vključkov na zgornji polovici prereza nemešane gredice sta lahko posledica plavanja vključkov v žili krožnoločne kontinuirne naprave navzgor oziroma glede na prerez gredice proti zgornjemu robu gredice zaradi manjše prostorninske gostote kot je gostota jeklene taline. Večji vključki zaradi večje sile vzgona hitreje splavajo navzgor. 5LITERATURA 1 J. P. Birat, J. Chone: Electromagnetic stirring on billet, bloom and slab continuous casters, Ironmaking and Steelmaking, 10 (1983), 6, 269–281 2 A. A. Tzavaras: Solidification control by electromagnetic stirring state of the art., Continuous Casting, 3 (1984), 47–67 3 I. Hoshikawa, et al.: Development of an in mold electromagnetic stirring technique at Kobe Steel, Proceedings of the Sixth International Iron and steel Confress, v.3, Steelmaking 1, April 1991, 45–52 4 D. A. Currey, C. A. Pickles: The rffects of electromagnetic stirring on segregation and inclusion distribution in continuously cast billets, ISS Transactions, 9 (1988), 67–77 5 A. A. Tzavaras, J. F. Wallace: Behavior of inclusions in steel under induced fluid flow during sollidification, Trans. AFS, 80 (1972), 197–204 6 B. Arh: Master's Degree (in Slovene), Univerza v Ljubljani, NTF-OMM, Ljubljana, 1996 7 K. Ayata, et al.: Improvetment of the distribution of large onclusion by electromagnetic stirring in bending type continuous casting machine, Trans. ISIJ, 20 (1980) 6 , B 211 8 E. Sowka, et. al.: Modernisierung der Vorblock Stranggiesenlage der Tyssen Stahl AG in Duisburg, Stahl und Eisen 115 (1995) 3, 59–64 Legenda: – Kumulativna pogostnost: nK/% – Velikostna porazdelitev vključkov: d/µm – Volumenski delež vključkov: ?vklj./% – Oddaljenost od hlajene stene kokile: d/cm – Hitrost toka: ? = 50 cm/s – Število makro vključkov: n – Število vključkov na kvadratni centimeter: Cvklj./cm–2 (= številska gostota vključkov) – Povprečna velikost vključkov = povpr. plošč: Ap/µm2 – Delež vključkov na prerezu gredice: Xvklj./% – Oddaljenost od zg. roba gredice: l/mm – Skupno število vključkov: nc – Povprečna ploščina vključkov: Ap/µm2 – Celotna ploščina vključkov: Ac/µm2 – Razmerje med ploščino vključkov in pregl. plošč: A/Apr. – nS je število sulfidnih vključkov – velikost (povprečna) sulfidnih vključkov: AS(pov.) 332 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6