Shod mladenieev v Nazarjah. Nad vse sijajen Je bil shod S.' M. Z. v Nazalrjah v gornji Sarvmjski dolini. UdeTežnikov je bilo blizu tisož.. Ne bomo govorili ¦ o prosvetnem in gospodarskem pomenu tega shoda^ ta se bo poklaEal po5asu sam, temveč, opisali bonlo. na kratko, kako se je shod vršiil. V slavnostnem sprevoclu' z zastavami med pokanjem topičey so napolnili mladeniči ob' 3411. uri samostansko cerKev, ikjer je imel prof. dr. Hohnjee prelep cerkveni nagovor. Nasli,ka,l )e podobo pravega, vernega, čednoshiega, slovenskega mladeniča." Nato se je :vršila sv. maSa in ob %2 večernice. ' Ob dveh se je do tesnega napolnila ' samostanska, telovadnica s samimi čvrstimi zdravimii mladeniei, polnimi ukaželjnosti. P. Anzelm oh-ori zborovanje, pozdravi s naVzoSe . zastopnike društev od daleč in blizu in predlaga predsedaikom zborovahja prof. dr. Hohnjeca, podpredsednikom" župana O6jaka.in mladeniča Earola• Culjka, ki sa sprpijeti., z nayduše>niem. ' . \ Dr. Hohnjec pozdravi mladeniče v imenoi S.: K. S. Z. in izrazi veselje posebno nad tem,, da' so se shoda v tako obilnem števiiu udetežili mladeniči, iz prelepe Savinjske doline. T,o kaže, da se' je tudi zapeljana Savinjska doi}ina začella zavedati ter trezno in • samostojno misliti, ter da pošteni Savinj5ani ne verjamjejo samo zabavljanju ,črez yero, cerkev, črno suknjo itd., onih ljudi, ki * ufie,, kakb je mogej nastati felovek iz kosmate in repate opice. (Saj so" res nje posili-potomci kosmati.) KatoliŠka organizacija hoče dvtigniti in prosvetiti ljudstvo, v nj©j je ljubezen. Nasprotniki nam vsiljujejo boj, posebno ver-r ski, ' ki je 'clanes ,na dnevnem redu. Oni napadajo,, a naša ddlžnost je, . braniti. Cesa še niso ob',rali, kar diši po veri,Scerkvi in duhovništvu? i V: najnovej§em 6asu so si izmislili, da bi bilo dobro, če bl sami dobivali bernjo namesto duhovnikov. Kfik§en namen ima Narodna' stranka? Ne1 osrečeviati slpvenaki narod, temvec napadati duhovnike. To' kaže dejanski. Mi pa ostanemo trdni in vera nanuostaue vedno drag zaklad* Drugi2 ne j pozabimo narodnoga ideala. Ee na podlagi materinščine je; možen poduk in razvoj^ Samlo z besedami in pri . čašah iie biomo neišili naK roda. Pokažimo narodnost \ dGjansk« Ijnbeziii do svoje domovine s tem, da Sirimn izobrazlio in damo domovini zdravih, krepkih, izobi-až.-jniMjudi. Vstrajn5 moramo biti, ker naši nasprotmki imajo sredstva, denar,' inteligenoo (vlado!), a m'.( ne. Pomagajmo si torej po mofii sami. No pozabimo tretjičtnaSega gosi odarstva. Ker stan našega ljudstva je ubožen. Srodstev nimamo gospodarsldh, torej sezimo po samopomo6i, zdjruževanju^ zadružni§tvu, da , dosežemo gospodarsko osamosvojitev. 2ato pa je treba zopet ppduka. Gospo- darski poduk jo velevažna točka, katere se morama drižati. Jurist Ralkun, clan ,,Za{rje", pozdravi mladenifie v imenu katoliško-naroda-jega dijaštva,.; ki je ponosno na gibanje svojili tovarišev v domovini in jim bo pomagalo vedno <v urostvenem. lioju z nasprotriiki, ki prihajajo . v OAr6jih oblaeilili in pa po ovlnkih. TovariŠ podpredscdnik S. M. Z. ŽKSar pozdravlja v.imenu ¦predsednika Zebota in S. 'M. Z. Prelepo izvaja, da je mladeniSka organizaeija podobna lipi, pod katero so se/nekdaj. zbirajli mJadeniči in možje v boj proti Turkoin, danes pa p*od zastavo- 9. M., Z. v boj proti. verskim, in jiarodnim nasprotnikom. ' Tri fiednosti priporoča mladeničem: vero, narodnost in' značajnost. Ko vidimo, kje je pot resnice, morarao slediti. Značajnega mladeniča spoStuje tudi nasprotnik. Kakor nekdlaj križarji, si pripnlmo znake , S. M. Z. I na prsi in stojmo trdno na braniku. Burno pozdraiyljen (Dastopi urednik Mljadasti, g. Terseglav iz Ljubljane, ki prinaša pozdrave v od tamošnje zveze Jelovadnih odsekov. V svjetem pismu stare za^eze bjorenio posfcavo o jubilejnem letu. Ko je isto napoSilo, pustil je kmet delo na polju, ratar je izpregel voUčka, upnik! ni terjal dolžmka, gospodar je osvobodil svoje sužnje, pofiivala' je zemlja, človek in žival.' To ima pomen, naj bi se ¦ spočila mati zemJja, rediteljioa tolikiUi milijonov, < od napora in pozneje roddla boljše in lepšj& sadove. Ta mir zemlje pa je predpodoba miru in pokbja v naših srcih, da bi . člove&ki du(h in srce dobilo v Jubilejnien^ letu nove rnoči (in sile za daljše življenje. Clovek naj ¦ zbere svojega duka, si odpočije od muk1 ročnega dela in. p^vzdignei duha v višiave idej, idealov, vzorov. Zavedal inajbise, da je več kot žival. Sllovenski, mladaniči obhajate letos tisto jubilejno leto, ko prirejate • toliko prekrasnih shodov. Majlien del naroda ga prazniCe v znajnenju Truharjgvem, ogromni del' ljudstva pa, pred : vsem njega mladina pa v znamenju Te-ga, ki je bil, in bo. Intako je zavalovilo v !etu 1008 od Adrije do Mure mladenj&ko in dekliško gibimje, kakor leta 1600 protireformaciia pi*oti luteranstvu, Razlika je le ta, da takrat ljudstvo ni yedelo, kaj hoče, danes pa naša mladina" razume svoje gibanje iin se vodi sama. Očitajo ' nam sicer • nasprotniki, da se damq' Kaktor ovce striči od črnih sukenj, toda mi smo obvarovali in . obvarujemo svojo samostojnost. Naše jubilejno leto pioinenja p-ripravo resnico^ objemajo&ega, po dobrem hrepenečega, za lepoto vnetega duha za boj z Nnasprotnikiš. ;Naši -shodi so bo$ni shodi, ker bliža nam,se kulturni boj, to je boj krgČanske prosv©ljQ proti nekrščanski, -kakor gas lmaSo na Francoskem. Kulturni boj povzrofea v pr\a vrsti liberalni .velekapitalizem, ki odvraia ljudstvo od nje^ga sociaJiaili nalog. Verski nasprotniki, ki vpijejo danes v svet, da je vera zasebna stvary bodo ravno to versko čustvo ; pozneje izraHli,-da bodo \&loveške jiagone do dna razburkali v svoj e(goistični namen. Prihodnjost je v ;.organizac,iji; tu >krš6anski sooializein, tam socialni demokratizem, Liberalizem pia se bo sam razdrobil,, ker je protidružen. Pri njemu je vsak 'človek sebi vse. Organizfacija je prva pomož za boj, Prvo mesto zavzoma tukaj' bi rekel telovaidna organizacija, katere namen je ohraniti lepoto človeštva na telesu in duši. Nazadiyaštva SloveSkeg:a je kfiva nenmvnost, alkohol in siromaščina, in ravno teilovadna organizacija ima namen, jeziti to groz&6e veletoke in > doseči telesno in • pa nravno izobrazbo. Treba nam pa je tudi. umske -izobrazbe za boj z nasprotniki, v katerih pr,vi vjrsti stoje naši liberalni ,učitelji< Nikakor. ne iujskamo, temveč želimo samo, da bi postal stik med učjitelistvoin in kmečiko mladino, med učiteljico t in kmečko mladenko tesntejši. Naj se priklopi u^itelj in učiteljica navadam vernega kmečkega ¦ Ijudstva in ne bo potem svetož^lja, obupnosti, nezdrave senitfmentalnosti med in^eligenco na -kmetili. To bi ne reklo sg pokraetiti v slabem pomenu besede, temVeč takšen učitelj ali u5itelj.i,ca bosta stalai nad ljudaltvom, ker.; ju bo isto samo povzdignilo nad sebe. N.aš kmol: ljubi izobraženca, 6e < ga ta ljubi in se, zanj zanima. (Viharno odobravanje.) Kmet ne zavida gospodu ali gospbdični boljšega životnega položaja.i Toda 6e se pa izziva, pokaže svojo silo. De hočete, da bodi i mladeniška in deklliška organizacija bojna vrsta prnti sv^obodomiisetoiemii ufiiteljstvu, je to, Sisto natorni boj ^dravega organizma proti Skodljivceni, ki ga skušujo propojiti s tujinii sestavinami. No upajmo, da postane kmalu liberalno učiteljstvo vso drugaftno — mogoč je le boj. In Bog dal, da bi, postal na. ottah straneh načelen, — od naše strani mora biti vedno načelen in ne oseben. Kdor-z nami'vne čuti, ta m za našo družbo, torej najboljge sredstvo proti liberalnem učiteljstvu — družabni bojkot. Tudi dekleta se naj organizlirajo! Ne zmeMte se za omahljivce! Dekliško organizacijo moramo v kratkem izpeljatL (Viharno odobravanje.) Mladeniči in dlekleta bodo prišli 'vedno skupaj, ni6 ne bo omejilo tega natornoga nagnjenja. Cilj .maS mora le to biti, da pridejo skupaj, organizirani mlaideniči organizirana dleklota, izobraženi mladeniči izobražena dekletft, j mladeniči, ki bodo dekleta, žene, matere spoštovali in ne imeli le za de- lavno živino, za predmet uživanja, iampak za sovrstnice, vzgojiteljice boljšega in lepsšiega zaroda, novega slovenskega naraščaja — nadčloveka v' najlepšem pomenu besede, člo^ka, ki bo svoje cilje zopet naslonil na ideale iz veenosti. (Viliarno odobravauje.). P. Anzj3lm pojasni pravi varok nasprotstva učiteljstva, ki je brezmejno, sovfaštvo do duhovništva. Nato pozdra.vljajo v imenu posameziiih izobraževaluijh društev mlaideniči Ki^žnik Aaton izj St. Jurija ¦ ob Taboru, ki šiba izseljevanje v tujino, Franc Jošt iz Gornjegrada priporoča katoliške, časopise in podpiranje naših posojilnic, Jernej Slemnik za Slovenjgradtec in 'MisUnjsko dohno, Lekše iz Mozirja, Stj^lan Sedmin&k iz St. Petra v Sav. dolini, Erajnc Rakun, župan rečiški in odbornik S. K. Z.., Lo^jrenc Kos iz Gornje Ponikve v irAeaiu domačega mladeniškega odseka, Borsinjak iz ' Braslovč, Pferbil Blaž v imenu nazarske Marijine družbe, B«re2aiik Luka iz : Mozirja šiba slabo družbo, TajnŠek, Sv. Andraž. , Nato se zahvali nad vs& delavni paterAfnzolm vsera govornikom, posebno g. Terseglavu, aa prelepe nauke, želi, da bi ¦ rodili obilo sadu. Gospod Tiersef-^av pozdravi P, Anzelma,. yefseleč se,t &&\ I|e stopilo tudi rpdovništvo v našle bojne vrste. Shod pozdravi na1 to še g. Ranči|gaj iz St. Jsiriia ob Taboru v imenu mož, nakar predsednik dr. Hohnjec zaključi zborcn^aiiie.