GLAS NARODA List sloyenskifa delavcev y Ameriki* , The largest Slovenian Daily in the United State«. I lamed every day except Sundays •sd legal Holidays. 75,000 Readers. i T TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 111. — Štev. III. Entered as Second Class Hatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 NEW YORK, TUESDAY, MAY 12, 1936—TOREK, 12. MAJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. STRAH PRED ITALIJO UTRJUJE ZVEZO MALIH DRŽAV Največja italjanska nevarnost preti Jugoslaviji DRŽAVE OSREDNJE EVROPE SE HOČEJO ZBLIŽATI / Liga narodov (je oslabela. — Države osrednje Evrope ne nasprotujejo avstrijski monarhiji. — Nasprotujejo pa Habsburžanom. — Cehoslovasko skrbi gospodarski pohod v Jugoslavijo. ITALIJANSKI ARMADI ZDRUZENI DUNAJ, Avstrija, I I. maja. — Niti senzacijo-nalni dogodki v Abesiniji niso mogli odvrniti oči državnikov osrednje Evrope od konferenc Balkanske zveze in Male antante v Beogradu. Italijasko zavzetje Addis Ababe je še povečalo resnost obeh konferenc. Mussolinijevo oznanilo "Abesinija je italijanska! je zbudilo vprašanje: katero malo državo si bodo sedaj izbrali fašisti za svojo zmago nad barba-i izmom ? Medtem ko se balkanski državniki vprašujejo, ako bo ta dežela Jugoslavija, ugibljejo njihovi tovariši po ostalih evropskih deželah, ako ne bo mo-sjoče napadena Cehoslovaška ali Avstrija in bo povod za nove Hitlerjeve "volitve". Državniki obeh antant naglo rešujejo in sprav -Jjaj v soglasje svoje nesporazume in se zgrinjajo v močno vrsto, ker je Liga narodov pokazala, da ni zmožna ščititi manjših držav proti večji državi. Ob istem č^su pa skušajo male države omejiti svoje obveznosti za medsebojno obrambo proti močni in brezobzirni napadalki. Tako ni bilo na konferenci nikakega nasprostva proti utrditvi Dardanel. In s tem, da je konferenca povabila Bolgarsko, da se pridruži skupini pod streho Balkanske zveze, še predno pridrvi nov fašistični vihar nad Balkan, se je prostovoljno ponudila, da bo vpoštevala vsako zahtevo po premembi meja, samo da je predložena postavnim potom. Na drugi strani pa je konferenca vstregla zahtevi Grške, da si zaveznice niso obvezane si medsebojno pomagati, ako je katera zaveznica zapletena v vojno s kako nebalkansko državo. S tem so bila poravnana vsa medsebojna nesoglasja, ker je bilo treba rešiti večje probleme, namreč nevarnost, ki preti od Avstrije in Nemčije. Mala antanta ne nasprotuje nobeni vladni obliki v Avstriji, tudi ne moarhistični, samo vladar Avstrije ne sme biti Habsburžan, ker so Habsburžani skozi stoletja bili največja ovira za edinstvo Slovanov pod staro Avstro-ogrsko in za združenje Ru-munov na Madžarskem z Romunsko. In Habsburžani še sedaj 9pletkarijo med Slovenci, Hrvati in Slovaki ter jim obetajo "dobre stare čase", kadar bodo zopet enkrat pod avstrijsko monarhijo. Poglavitno nesoglasje med Cehoslovasko in Jugoslavijo tiči v tem, da Cehoslovaška popolnoma veruje zatrditvi avstrijskega kanclerja dr. Schusch-nigga, da je habsburška propaganda v Avstriji samo navidezna. Jugoslavija ne verjame temu zatrdilu ter je mnenja, da Dunaj vodi Prago za nos. Cehoslovaško mnogo bolj skrbi gospodarski pohod Nemčije v Jugoslavijo, kar se posebno opaža sedaj, ker se je Jugoslavija vsled sankcij morala odpovedati italijanskemu trgu. Ako bo Cehoslovaška popolnoma opustila svoje nasprotje proti Habsburžanom, tedaj bo Jugoslavija popolnoma gotovo sprejela nemško pomoč proti Habsburžanom ter bo celo dovolila, da Hitler priklopi Avstrijo k Nemčiji. Tudi Romunska se bolj boji Habs-l uržanov kot pa anschlussa. Južna in severna armada ste se sešli v Diredawi. V Addis Ababi 800 domačinov mrtvih.—Mu*-soHinijeva sinova bosta odšla domov. RIM. Italija, 11. maja. — Italijanska severna in južna armada ste se po sedmih meseci li napornega prodiranja skozi puščave in visoka pogorja, združili v Diredawi, ko sla ob istem rasu vkorakala v mesto bataljon prostovoljcev južne armade in infantcrijski oddelek armade maršala Badoglia. Italijanska Štefani agentu-ra naznanja o tem: "Včeraj (v soboto) je dospel iz Addis Ababe 40. infantcrijski bataljon v Diredawo in ga je z vojaškimi častmi feprejel bataljon tujske legije armade maršala Rodolfo Gra-zianija. A' Diredawi ste se tedaj združili južna in severna armada." A DDLS ABABA, A'be-dnija, 11. maja. — Italijanski vojaki, ki skupno z domačini pospravljajo razvaline Addis Ababe, so do sedaj našli že 800 mrl i cev. Odhod fašistov iz osvojene dežele se je že pričel. Oba Mus-solinijeva sinova, Bruno in Vit-torio in Mussoliiiijev zet grof Ciano, se pripravljajo, da z aeroplanom odlete v Massauo v Eritreji, od koder bodo odpotovali s parnikom v Rim. IZGREDI PRI PARADI NA DUNAJU Schuschniggovi in Star-hermbergovi pristaši so se spopadli. — Izzivalce je vodil major Fey. DUNAJ, Avstrija, 11. maja. — Zvezni kancler dr. Schusch nigg .se je vdeležil parade "freiheitsbunda", ki večinoma sestoji iz delavcev, ki so nekoč pripadali stari krščansko - socijalistični stranki ter predstavlja privatno oboroženo armado, katere do sedaj ni bilo mogoče razpustiti. Četudi je dr. ScJiusclinigg korakal na razdaljo ene miljo z 20,000 .svojimi pristaši v pro tižidovski demonstraciji, so vdeležuike parade z žvižganjem in medklici izzivali heim-wehrovce, katerim na čelu sto ji podkancler knez Ernst Rue-diger Starheiuberg. Izzivače je vodil častnik lieimwehra in bivši i>odkanclcr major Emil Fey. Na mnogih krajih, ko je mimo korakal Schuschiiig, je bilo slišati klice: 4 * Dol i z demokracijo, Starhemberga hočemo za diktatorja!** Toda tudi iz nasprotnega tabora je bilo sli šati klice: "Doli s lieimweli-rom in njegovimi židovskimi bankirji!" Zadnje čase se v freiheits-bundu pojavlja veliko sovraštvo do Židov; pri heimweh-rovcili pa je policija zasledila fašistično zaroto. Policija je meti parado mo rala pogosto poseči vmes, kajti mnokorat je prišlo do pretepov in je bilo (poškodovanih in aretiranih okoli 50 oseb. NAJMLAJŠI VETERAN IZ SVETOVNE VOJNE MIAMI, Fla., 11. maja. SdlUSclini- * SV0JC I,r,sta še nagovoril ter jim rekel, da se nikomur ni treba bati, da bo sam ali kateri njegov pristaš Stephen William lfarvey, ki je star šele 35 let, je bil najmlajši vojak v svetovni vojni in so kot 1,1" .... takega odlikovali kralji izvržen iz kabineta. predsedniki. Sedaj je navadni mornar na ameriškem govornem parniku Kilkenny, je zadovoljen s svojim delom in je sit vojne. Leta 1915, ko je bil star 13 let, je pobegnil od svojih sta-rišev v Seattle, Wash., ter ga je na podlagi lažnjivih izjav glede starosti kanadski nabor-^ni častnik sprejel v vojaško službo. Ko so Združene države stopile v vojno in je bil že znan. je predsednik Wilson prosil, da je bil premeščen v ame- SLEPI MOŽJE IN SREČNE JENE^ BEOGRAD, Jugoslavija, 11. maja. — Leta 193*J je Jugoslavija naselila svoj'? slepe vojne veterane v Vetreniku. Vsak veteran je dobil majhno hišico in kos zemlje, na kateri je mogel pridelovati zelenjavo i;i so-čivje. Toda v mirni naselbini je nekaj manjkalo — ljubljeno riško armado. Dvakrat je bil žene in otroci, ranjen in enkrat je med ognjem| Zato >o veterani prosili svo-rešil nekoga častnika, za kar je| j<*ga župana, da jim pomaga, prejel francoski križec, pozneje je prejel še ameriška, ruska in belgijska odlikovanja. MONGOLSKA DRŽAVA V AZIJI PEIPTNG, Kitajska, 11 maja. — V uradnih krogih je splošno razširjena vest, da bo v kratkem postavljena neodvisna država Notranje Mongol- In dobri mož je našel za vse žene med osirotelimi dekleti dežele. Od tedaj je bilo rojenih že več zdravih otrok v vasi, v kateri so možje slepi, vsaka žena pa srečna. Ali ste že naročili Slo- vensko - Amerikanski j Koledar za leto 1936. — J ske pod japonsko nadvlado. .Vreden je 50 cento*. LIGA NARODOV RAZPRAVLJA 0 ABESINIJI Sankcije bodo najbrže o-stale v veljavi. — Seja bo preložena do konca junija. —1 Negušev zastopnik navzoč. ŽENEVA, Švica, 11. maja. — Danes je svet Lige narodov pričel svojo 1)2. sejo med splošnim mnenjem, da bodo sankcije proti Italiji še dalje ostale v veljavi. Al»esiiisko vprašanje je samo eno izmed mnogih vpra nanj, ki so na dnevnem redu sedanje seje, toda niti to, niti lo-camsko vprašanje najbrže no bo sedaj še rešeno. Seja Liginega sveta bo najbrže odgodena do konca junija. Ker je Italija anektirala Abe-fcinijo, ne bo najbrže nobenega predloga, da bi bile sankcije proti Italiji preklicane. Abesinski poslanik v Parizu in delegat pri Ligi narodov Wolde Mariam je prišel v Ženevo z navodili cesarja Hail Selassiea, ki se sedaj nahaja v Jeruzalemu. Med vsemi delegati bo samo italijanski delegat baron Aloisi odrekal abesiu-skemu zastopniku pravico zastopstva v Ligi narodov. Četudi pa prevladuje splošno mnenje med delegati, da naj sankcije proti Italiji ostanejo, je delegat neke severne države reki: "Morali bi vedeti, zakaj naj sankcije še ostanejo. Ako ostanejo le zato, da bodo služile Angliji in Franciji samo za podlago pri pogajanjih treh držav (Anglije, Francije i:i Belgije) z Italijo, ipotem naj bomo razvezani udeležbe pri nadaljnih sankcijah." RIM, Italija, 11. maja. — Vsled zlomljenega prsta na desni nogi kraljica Elena ni mogla biti navzoča pri proslavi aneksije Abesinije, vsled česar je postala cesarica. Kraljica .se nahaja v postelji z desno nogo v sadri, ker si je pred nekaj dnevi poškodovala prst na desni nogi. Ko je stala , v knjižnici na lestvi, da bi z gorenje police vzela neko knjigo, se ji je spesnila in je padla na tla in si -poškodovala prst. Poškodba pa je le neznantna. J ERUZ ALEM, Palest i na, 10. maja. — Cesar Ilaile Selassie*-se je nastanil v nekem samostanu. Zgodaj zjutraj je vstal in šel v cerkev Božjega groba, kjer je pokleknil na Kristusov krstni kamen. Neguš pravi, da foo v treh ali štirih dneh odpotoval v London, od koder bo šel v Ženevo, kjer bo pred Ligo narodov zahteval, da mu je vrnjeno abe-sinsko cesarstvo. JERUZALEM, Palestina, 11. maja. — Ce^ar Haile Selassie je imel srčni napad. — Njegovo spremstvo pa zago- AZANA ŠPANSKI j NA GRŠKEM PREDSEDNIKI SE PRIPRAVLJA VELIKA STAVKA Volilni odbor je glasoval za ministrskega predsednika. — Dva socija-lista Ista se spoprijela. MADRID, Španska, 11. maja. — Zborovanje za predsedniško volitev je izvedlo vse j predpise, ki jih nalaga španska ' ustava, in je bil za predsednika izvoljen dosedanji ministrski predsednik Manuel Azana, Ker je bil razglašen za edinega kandidata, ni imel nikakega nasprotnika. Ta dogodek pa je poživil pretep dveh odličnih socialističnih poslancev, ki pripada- Delavci se pripravljajo na protest. — V Solunu 'je bilo ubitih 22 delavcev. — 250 jih je bilo ranjenih. ATENE, Grška, 11. maja. — Del a vsk i vod i te 1 j i skušajo vprizoriti po celi Grški splošno stavko, ker je bilo v nemirih v Solunu v soboto ubitih več stavkarjev. Vlada je prepovedala vsako zborovanje. SOLUN, Grška, 11. maja. — stičnima Solun je miren, toda na ulici ni azličnima* socijali- f "ikakega prometa in vojaštvo skupinama. ta k dvema ra----------------. ... patruhra po mestu, ker je pri šlo do krvavih bojev med to- Volilni poslanci so se zbral i j bačnimi stavkarji in vojaštvom v Čvrsta I palači, sredi velike-j ter j€ bilo ubitih 112. oseb, 250 ga parka KI Retiro, v osrčju pa ranjenih. Madrida. Park je bil zaprt do' so -e vo ihti vsled toda 4. popoldne, ko I>oslanei razšli. KI Retiro je ]K>znan velikega števila dreves, med volitvami je bilo ve« cistov kot dreves, ob ograji iz ven parka pa je bil še kordon vojakov. Dostop v park je bil dovoljen samo uradnim gostonn diplomatomi in časnikarskim poročevalcem. Žrtve nemirov so bile pokopane v nedeljo zjutraj. Na tisoče ljudi je šlo za pogrebom. Vsi vdeležniki so nosili črne . zastave in čvetje, toda izgredov Poli- ,,i bilo. Železniški delavci so se vrnili na delo. Iz simpatije do tobačnih delavcev so stavkali -4 ur. V Solun so bili poslani Štirje rušilci, fla pomagajo vojaštvu vzdrževati red. BOMBA ZA ZBOROVANJE SVOVODOMISLECEV VARŠAVA, Poljska, 11 maja. — V dvorani, kjer so imeli zborovanje svobodomi:.leci, se je razpočila bomba. Dvorana je bila porušena, toda n>kiio ni bil poškodovan Poljski socjrii-ti so pričeli s kampanjo za združeno strankino fronto v zvezi s skupino levice, toda brez zveze s komunisti. VELIKA SUŠA V BRAZILIJI RIO DI JANEIRO, Brazilija, 3. maja. — Velike dele države Ceara je suša popolnoma opustošila. Mnoge družine ^e bodo morale preseliti v druge kraje. Pred tremi leti je vlada pri čela iseliti družine iz suhih krajev v Sao Paul o. Suša v državi Ceara se ponavlja skoro vsako leto. Vsi pridelki v krajih, ki jih je zadela suša, so opustošeui. Zaradi pomanjkanja krme ži vina poginja. Vsled slabe železniške je dospel v Zdru- PET-LETNICA SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA "BLED" V NEW YORKU Nemški zračni velikan Hindeuburg žene države. i PriiH'ljal je 41 potnikov in 10 potnic, veliko množino pošte in vee ton tovora. Priznati moramo, da Nemčija koraka v zraku pred drugimi narodi. Medtem ko ameriško in angleške letalsko družbe še izdelujejo načrte za polet čez Bermudo in Azorske otoke, je nemška potniška in (»oštna zračna ladja že tukaj v ravni črti čez Atlantik. In zakaj bi tudi ne? Zeppclinova družba opravlja redni potniški in poštni promet z Južno Ameriko že osem let. V tem času je 4*2 potnikov, ne da bi bilo izgubljeno le eno človeško življenje. Samo lansko leto je **(Jraf Zeppelin'' med Nemčijo in Južno Ameriko prepeljal 1500 potnikov. Z "Graf Zeppelinom'* .si je Zeppclinova družba nabraU mnogo izkušenj ter na njih podlagi zgradila sedanjega velikana, ki nudi potnikom isto udobno vožnjo kot vsak najmodernejši parni k. Najvažnejše pri tem pa je, da je vožnja čez Atlantik skrajšana na dva dni in pol. Pred *tfi leti je grof Zeppelin zgradil prvi svoj zrakoplov ter ga preiskušal nad Bodenskim jezerom. Prvemu je sledilo več drugih in prva leta je imel ž njimi mnogo nezgod *> m L Zcppeliui so se posefonb izkazali v svetovni vojni. Cesar bojne ladje nw> mogle dovršiti, so dovršili Zeppelini. V nevidni višavi so letali nad sovražnimi deželami in med drugimi bombardirali Pariz in London. Po svetovni vojni je Zeppelinova družba postavila v zračni promet pet zrakoplovov, toda samo za evropsko celino. Prvi nemški zrakoplov "LZ — 126", ki je bil pozneje imenovan Los Angeles, je preletel Atlantik leta 1924 in je, da-si izven služIte, nastanjen v Lakehurst, X. J. V Friedrichshafenu pa .so že pričeli graditi se večji zrakoplov kot je Hindenburg, namreč LZ — 130. Zadnje čase j«' bilo v New Vorku več društvenih sveeano-sti in obletnic in sedaj pride Judi Slovensko prosvetno društvo ••BI««d** na vrsto « svojo petletnico, katero bo praznovalo v liedeljo dne 24. maja. Vsem ne\vyorškim rojakom je dobro znano," skozi kakšne boje in težave j«* šlo to društvo. Toda kljub vsem težavam in neprili-kam smo se držali e je vedno žrtvoval za svoj petletni obstoj društvo v Ameriki, ki se lah-1 svoj delež in za telesne užitke in ko |M>kažc toliko originalnost ] dobroti« bo izborilo preskrblje- ne\vyorsko cerkev, je vsem znano. Zadnje leto sini» nabavili tudi kino in slike iz >tarega kraja. tako da <1110 jih pokazali tudi tistim. ki >o želeli videti domovino :i jim razmere ne dopuščajo. Obenem so tukaj rojeni otroci lahko videli iz kakšnih lepili krajev so prišli njih stariši. .Mislim, da je "Bled" edino in požrtvovalnost obenem. I r i se« In j. ko bo praznovalo koncertnim programom in zanimivo spevo--igro Ivi s prijaznim sodelovanjem društva "Slovan*" in "Slovenskim tambura-kim klubom**, bn pn»irr:iim dovolj po-I mi! ti in raznolik, da bo lahko tudi najbolj kritični obiskovalec zadovoljen. Torej bo dovolj duševnega užitka. Sove da take slovesnosti niso nikdar brez nlesa, tudi tukaj ne bo, tudi i »lesa žel ju i bodo imeli no. Drairi rojaki, najbolje p«»ka-žete s vi »je priznavanje in naklonjenost "liledir* s tem, da se ydelezite V kolikor mogoče velikem Številu te proslave in ga s tem j »o vzbujate z vašim navdiišenjem k še večjemu udejstvovanju. večji požrtvovalnosti. k večjemu napred-ku. Pridite torej vsi, da bo praznovanje tem večji uspeh in da bo društvo delovalo naprej še Z večjim Veseljem ill Večjo pobudo. Frank Vovska. Naši v Ameriki SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOKOCe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V Cannonshurgu, Pa., je preminul rojak Jos. Sedmak, star 45 let, doma iz Knežaka pri St. Petru na Krasu. V Ameriki je bival 26 let in zapušča tu ženo in dva otroka, tri pastorke in v Colt »radi nekje hram. V Massilon, O., je po dolgi bolezni umrl rojak John Mane, star 41 let. * V Gilbert, Minn., je umrl John Bradač,, samec, star o- V njem bodo doma iz Kompolja ..i i • , i pri Dobrem polni na Doleni združene in uporabljene vse izkušnje, ki so jih dosedaj dobili skem Pokojni za|>u;ra v Cle- velandu enega brata. dva pa v v zrakqplovstvu. Mesto 50 potnikov, bo nova zračna ladja imela poleg mo-ftva prostora za 100 potnikov. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ $ LIS | (LIS 9 MS flLSi HIM Din. iN Dim. M $ IS t 18J9 $ 44.M t tU* I174.M Ur Ur Ur Ur III BE CENE en DAJ H IT KO MENJAJO BO NAVEDENE CENE POVTMŠENE 8PBEMEMBI OOEi ALI DOLI Cliisholmn. * i V Cliff Mine, Pa., je šel prostovoljno v smrt rojak Ferdinand Pregelj, star 57 let in doma iz St. Ijiimperta pri Litiji. Trpel je 12 let in je končno obupal nad življenjem. Zapušča soprogo, dva sinova, dve hčeri in dve sestri, v starem Kraju pa sina in brata. * V Bear Creek, Mont., je umrl Edvard BabiČ, star okoli 6<> let in doma iz Ka«l«»viec pri Metliki. Par dni pozneje pa je umrla tu«li njegova žena, rodom fV-hinja, stara 6."i let. Otrok ni-sta imela, tudi sorodnikov ne, razen da se nahaja nekje v državi Ohio, brat pokojnega. * Na Park Hill. Pa., je 4. maja nepričakovano umrl Jos. Voli:, star 55 let in doma od Litiji na Dolenjskem. V Ameriki je bil 2t> let. Leta 1!KS1 je bil v premogovniku tih »čim oohit in tarn 49 let in doma iz Smolenje vn=i {vi Smihfk na Dolenjskem. V _L _______________ Ameriki je bila h>t in tu a:\-[Hi^ča moža, dva sinova in dve hčeri (ena omožeua rl'erčelj>, v L-i Saliu, III., brata Jolm Y'n! rdia in v West Sentluiriru, Pa.. sestro, oinoženo Mary Penca. * \ Ifock Spriliits, Wyo., je Anton Jelovčan, st:i» l» t in • loma iz Javorja v Poljanski dolini nad Skofjo Loko. podle-uel )x»o t ri te.'.en-ski b«»h'zni preminul Anton Jaklič, s* t a r let. Tukaj zn-jmščn žalujočo soprogo Anjrelo. katere <->tro Anno Slusra v Wiseonsinu ter dva strica, Jaimes in Mike Jaklič v San Francisco, Oal.. ter mno^o dniirih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Dvorni kot pri Dvoru, fara Žužemberk na Dolenjskem. kjer zapušča sta rše, dva brata in veliko sorodnikov. V Ameriko je prišel pred leti. . -jr-rmi- "ur- ■ KNJIGARNA "GLAS NARODA" SPREJEMA NAK(H IL\ ZA VODNIKOVO DRU2BC MOHORJEVO DRU2BC Dopisu /11 i>i i L/tu/, v. r. Tem potom \ imenu Slov. pev. društva "Mnviiii" prav uljtidno vabiim vse rojake in roj.-tkinje v (Jrenter New Yorkn in okolici na naš ' • 1 'I K-X I K katereiya priredimo v nedeljo dne 7. junija 1H."H> v Kmerald Parku, na SS-J4 M vrt le Ave., frlelltlale, i,. T. raid Parku v nedeljo dne 7. junija !!»::<;_ S pevskim in bratskim pozdravom, za Slov. f m* v. društvo "S!..van", Anthony Svet, ta j. JAVNA ZAHVALA Pred no odpotujeva proti stari domovini, se enkrat prav lepo pozdravljava vse najine prijatelje in znance v Oak Creek, Colo. Xadalje družino Tomšič Kateremu Še ni znana pot tja. Pneblo. Colo., kakor tudi na-naj omenim, da vzame na I jine prijatelje v (levelandu, O. M j vile in WvekofT A ves. Rich- ^•I.VNAKINA ZA VODNIKOVO DKl ŽKO ZNAŠA — $1.— ZA MOHOKJKVO DRI ŽIIO PA — S 1.25 — =! Knji^«' za leto 1!*M7 InhIo : |w»slane rz. stare domovine naročnikom j»o j»ošti- :: K n j i ga r n a :: "Glas Naroda** £ ai WEST ISth SIKUI mond llill karo, katera p ije ti!< do Kmerald Parka. Začt tek l»o (>b ei!J uro popoldne. Vstopnina 25 centov za o-sebo. Otroci prtisti. "Slovan" bo na tem Pikniku zapel nekaj prav lepili narodnih in umetnih pesmi, katerih i^las je tem milejši zunaj na prostem v senci košatih dreves. Slovenski Mladinski Tambu-ra-ki Zbor pa vas bo razveselil z i zborni m igranjem *ničnih k«»matlov. Xatlalje bodo tudi spremljevali "Slovana" y»ri petju pesmi Jadranski* morje. Xa programu j»* tu
  • a bo iirral znani n»-jak Mr. Joe Ži:ron, naše tlouia-če in ameriške komade, tako da bo v zadovoljstvo in zabavo vsem starejšim in mladini. Mr. Ziiron je pravi mojster v tej stroki, kar Im> vsak, kdor ^a je že -1 iš;j| iirrati. to trotovo priznal. Kdor ^a pa Še ni. naj se pride prepričat na zgoraj omenjeni naš PIKNIK. Kot izvanre^lna pos<*biiost «»1» tej priliki |*n bo: Prva avtomobilska parada. Naši avtonohi-listi odpeljejo iz pr«?«l Sl«»ven-skeLTi Nartwinesni Doma. 25:; Irving Ave.. Kr»K»klyn. N. Y. rib H tiri f>t»i»oldiie. iu vozijo zi slovenske dele Riilywooila v Km^rald Park. Torr*j kličem vam vsem skupaj; Na veselo svidenje v Erne- ter se jim vsem skupaj se en-krat prav lepi> nazhvaljujeva za v-o izkazano nama prijaznost ♦ »1» najinem obisku. Tem potom se tudi prav iskreno za h valuj eni tvrdki Slo-venic Publishing ('o., (Glas Xa-roda) za vso tnkr» imenitno postrežbo, bodisi pri nabavi potrebnih potnih listin, rezervaciji kič bine na parniku s katero sva prav zadovoljna, isto tako pri čeki ran ju prtljage itd., da nismo imela nikakih sitnosti v nobenem ozrru. Midva sva precej znana .skoro po vseh Zdr. državah, potovala sva že večkrat ter se vedno posluževala zironij omenjene tvrdke, ker sva uverjena, da nikjer drugje ne bi zamoirla biti boljše po-strežena, vsled česar tudi dra-ir?m rojakom in rojakinjam toplo prifMiročava to tvrdko, ker sva siimma. tla vsak, ki še bo poslnžil t'1 tvrdke, bo »lelc- žeii najboljše postrežbe. John Fatur in Tony Lipec. NAPRODAJ MODERNA FARMA -Jfi5 akrov, UHl olwlclanili, 40 nemška detelja in sladka tlete-Ija, 45 akrov pašniki in a krov pa les, hiša 24x30, devet rb, dva hleva :i2x.r>| in 44>x«C>. Silo 12x22. t^araue in vee drugih |M»-b>pij; prodam z blajrom, or»nlj« fii in -ploh z vsemi stroji; eno miljo znn«'j. Prodam radi starosti in ker sem n«lovce. Katerega zanima naj piše na: J O S E P H II A F N E R BOON, M It'll. POGLAVJE O LJUBEZNI Živela je mlada deklica, ki je bila tako lepa kot roža kraljevska. Njena razcvitajoča se lepota je navdala slehernega z občudovanjem. Mati je bila ponosna na njo. obenem pa tu di v velikih skrbeh. — Kaj ve tak otrok o svetu, —si je mislila v časi.—Kaj ve o svetu in njegovih nevarnostih ' Nekega dne jo je ]»oklicala k sebi ter ji dala cel kup dobrih naukov. — Hoj se moških, — ji je govorila. Boj se ljubezni. Ljubezen je trpljenje, ljubezen je greh. Hčerka si je zapomnila vsa- * ko njeno besedo ter ji solznih oči obljubila, da se bo ravnala po njenem nasvetu. Bila je stara šestnajst let, pa ni imela nobenega i>ojina ne o življenju, ne o svetu. Živel je fant, katerega je sklenil oče vzgojiti v krepostnega moža. Vzgajal ga je z dobrimi nasveti in trdno voljo. Nekega večera, ko <-e mu j*? zdelo, da je opazil nenavaden plamen v njegovih očeh, ga je pozval k sebi in mu takole govoril : — Fant, nekaj ti rečem. — Žend jasm i no vini grmom. — Kaj ne, moj ljubi. — je govorila ona, — ti nisi tak kot so dragi moški. Saj ljubezen ni trpljenje, saj je ljubezen najslajša in poglavitna postava življenja. In fant ji je odgovoril: — Kaj ne draga, ti nisi taka kot so drage ženske. Ne, ljubezen ni greli, ljubezen je višek sladkosti. Jeseni sta se poročila ter živela v sreči in zadovoljstvu. Imela sta dva otroka, fanta in deklico. Hčerka se je razvila v lepotico, tla ji ni bilo para daleč naokrog. Mati je bila počasna nanjo, obenem pa tudi v velikih skrbeh. Nekega dne jo je poklicala k sebi ter zaupno rekla:—Boj se moških. Boj se ljubezni. Ljubezen je trf"j<> nje, ljubezen je greh. Hčerka si je zapomnila vsako njeno besedo ter ji solznih «>či zatrjevala, tla se bo ravnala |»o njenem nasvetu. Nekega večera se je zdelo o-četu. tla je o)>azil nenavaden plamen v sinovih očeh. Pozval ga je k sebi in mu takole govo-ril: — Žensk se boj. Ljnbezcn se boj. Ljubezen je veasi trpljenj«*, v«"asi prazna kvanta. Sin mu je ves hvaležen stisnil roko rekoč; — Hvala za r varilo, oče. Ne boj se, ravnal se lwm po tvojih besedah. . In sin in hči sta šla vsak svojo pot. Bilo je »pomladi, ko cvete bezeg in je vse ozračje prenasi-čeno z opojnim vonjem Itd, it*L, itd. _._ i _ "GLAS NARODA" New York, Tuesday, May 12, 1936 THE LARGEST SL'OVENE DAILY IN UJ33 AX DRE IJAHL: Stanovanj«* tHiiii nascl — in 7.n iij«- se moraui zahvaliti denarni tu izdatkom; deset tisoč frankov sem ftoklonil hišnemu upravitelju, deset tisoč uradniku pogrehncgn zavoda, )>et tisočakov sem o najlioljšili arabskih in «-gi|>ruvskih S slikami. SANJSKA i. (Vn a .. KNJIGA. S si i k., m i. 256. SANJSKA KNJIGA. S slikami. 14 strani. Cena .......................... —5 Napisano v s|»omiu možu. mi uspešno propagiral slov« nst va. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 25S strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter železni i varstvo. .33 251 str... kar je pri DO .70 1.50 1*0 .00 1.— .50 ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -tranl. Cena Zanimiv potopis s slikami tistin krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisa! K. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ................ GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S sii- ks:mi. 2JK> strani. Cena ..... Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nurli ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJl?Bi«JANI 51 strani. Cena ......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ...... Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. Ki strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ .90 Levstik. 220 strani. Csna broš. ...90 vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi In drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80----II. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 93 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 300 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teb treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezlkoslos ca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ......................... Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja ^ ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJ Ale. Trije deli; ltil\ 141. VZi strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čila kakor zanimiva povost ter je sestavljen po najboljših virih. ,<0 <;OKA" I-N DOLINAH. Spisal Pavel Knnaver •J® 197 strani. Cena ...................... V knjigi so opisane lefiote naše slovenske domovine. Krnse jo krasne slike uasm naj-lepših krajev. PRAKTIČNI RAČUN1R. Trda vez. Priročna knjižica, ki vsebuje vse nakunu in prodaji ootrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... Nasveti in navodila, kako se je trvba obnašati v družbi. g0 PROBLEMI SODOBNE FILOZ&MJE Spisal dr. F. Velar. 341 tfrani. Cena .... Knjigo toplo prl|K>ročnmo vsakomur, ki se t hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobna * filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr 413 strani. Cena .......... \ knjigi so opisani predhodniki in Mejni ute-meljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena .................... Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAf'UNAR. 26odarja In gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani, cena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na sveto, niegove Šege in navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena____ Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ienitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Here. 60 strani. Trda vez. Cena .................. To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno a otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ... Doživljaji slavnega raziskovalea, ki je prvi raziskal *'črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtizar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knj'H naš znani potopise«* župnik Lavtizar spomine na svoja brezštevilna ,,»0-tovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7J«> in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. .90 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polov iea knjijie vsebuje uemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in neinškeca iezika. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL, LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ Na Šestnajstih straneh je tir. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive si>olne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- nica in slovar. 21)5 straui. Cena broš.......1.25 Vezano......L50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50 VCŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... .50 Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. .50 VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... M VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — IOO strani. Cena ........................ M VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... •— V prvi knjigi so i»esmi In basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, f glasbenika In časnikarja. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena____ .60 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena...... .46 V knjižici najdeš v lei»em redu omenjeno vse, kar iK>trebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena----LN Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kejigi je 67 krasnih slik. 1 ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........L25 ■J5 Iligijena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal dr. Just Bačar. Cena......................L23 Sestav, delovanje in nega človeškega telesa. .40 .75 "6L2S »ifiOUI« New York, Tuesday, May 12, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJSJt. Kje je Eva? .'. 57 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Iz Slovenije» "O, Ludvik, pa ga še nisi slišal igrati gosli," pravi Dolly. Njen mož jo prime za glavo in jo prisrčno poljubi: "To bora napravil vedno, kadar boš o njem tako navdušeno govorila." "Saj se poslužiš vsake priložnosti, da si dovoliš take prostosti." Gert zmaje z glavo in pogleda Ludvika. 4'Prostost imenuje to, če ji kot sodnijsko in cerkveno njen poročen mož dam poljub. Kaj misliš ti, Ludvik?" *4Lepo! Vajinega zakonskega prepira človek ne more gledati brez tilie zavisti." Ta večer so se mnogo razgovarjali o Evi Mantel In njenem očetu. In Ludvik tudi pove, da bo prihodnji večer večerjal pri Henriku Mantelu in njegovi hčeri. Da pa je bil povabljen pol ure prej. predno bo gospodar doma, se ni izdal. Ko pride Eva od svojega obiska pri Dollv domov, jo spre jme njen oče z nasmehom. Radovedno ga pogleda in oče ji prikima in ji pravi s šaljivim izrazom okoli ust: "Da, bil je tukaj! In da prideš takoj na vrsto; za jutri zvečer seun ga povabil na večerjo." Eva pritisne roko na sree. "O, oče, povej mi vendar, kaj sta govorila?" Mantel jo stisne k sebi. "Vsega ti ne bom povedal, kar mi je |>ovedal, toda vendar mislim, da ti morem nekaj poročati, kar te bo veselilo." In precej natančno ji pripoveduje o svojem razgovoru z Ludvikom, samo zamolči, da ara je Ludvik vprašal, ako sme Evo zasnubiti in da mu je naročil, da naj pride pol ure prej. Toliko pa je Eva vendar povzela iz očetovih besed, da jo jeiter brez vzroka zamahnil proti TRETJIČ PRED SODNIKI Pred malim senatom sta se 24. aprila tretjič zagovarjala dva obtoženca, ki sta dne 26. decembra 1935 uprizorila na Sladkem vrhu ob Muri cel ]k>-kolj. Omenjenega dne se je vršila v gostilni na Sladkem vrhu domača veselica, ki je privabila tudi Franca Musterja in Alojzija Špalca iz Selnice. Po stari navadi so domači sladko-gorski fantje gledali oba tujca po strani, tako da je »med njimi kmalu zavladalo razpoloženje za pretep. Spopad so povzročili trije bratje Potočnik, ki so Mustra nagovarjali, naj se spoprime z nekim fantom. Muster se je dal pregovoriti in res sta se kmalu spoprijela z nekim fantom. Ko je Muster opazil, da je ozračje nevarno, je šel iz gostilne in se zunaj oborožil z vozno ročico. Sel je nazaj v gostilno skozi verando, kjer je zadel pri mizi ob tam sedeča Franca Jaučiča in njegovo nevesto Antonijo Kajter. "Zdaj pa naj bo, kar hoče," je z-avpil ŽIVALI, KI IZUMIRAJO I aid vi k Olden ljubil, če tega tudi ni naravnost povedal. Po vsem tem, kar ji je oče povedal, je bila zelo ginjena. Ludviku Oldenu je v resnici zravnal pot do srca svoje hčere. In ni mu bilo treba govoriti, da je hčeri sree utripalo do grla. Naslednji dan hodi Eva mirno po stanovanju. Brez vsakega cilja hodi iz ene sobe v drugo, igra nekaj časa klavir, poravnava cvetlice v vazah, se razgovarja s kuharjem o raz-vrstitvi jedil pri večerji, igra kratko pesem na gosli in pri tem pride nehote na snubilno pesem svojega očeta. To privabi tudi očeta iz njegove pisarne, kjer je bil zaposlen z Mr. Brovvnom, kajti uprava njegovega velikega premoženja je vzela mnogo časa. Sede v naslonjač in posluša svojo ličer. In ko skonča in zopet položi gosli v skrinjico z belim jermenom, pravi oče: "Ko bi resno hotela, Eva, bi me kmalu dosegla, ako ne celo postavila v senco. Zadnje čase se je tvoje igranje zelo poglobilo." S prikupljivo kretnjo se obrne k njemu in se mu prijazno nasmeje. "Toda nočem te niti doseči, niti postaviti v senco, tudi če bi mi bilo mogoče, kar pa dvomim. Želim, da je med nama moj oče večji umetnik, kajti vedno e pokazala zelo slabo. To sem predvčerajšnjem zopet opazila pri Traberjevih. Ko sem pričela igrati, mi je bilo, kot bi imela svinec v rokah." "In vendar še nisi nikdar igrala tako dobro in navdušeno, kot oni večer." Eva zoži rame. "Mogoče od tedaj dalje, ko sem zagledala Ludvika Olde-na. Tedaj sama o sebi ni s dm vedela ničesar in se nisem zmenila za nobenega drugega človeka. Nekoč si mi rekel, da si igral samo za svojo ženo, kadar je bila navzoča pri tvojih koncertih, da si gledal samo njo in si pri tem mislil samo Jančiču in Kajterjevi. Udarec je zadel oba. Dočim je Jaučiča je lažje oplazil po glavi, je zadel njegovo nevesto z vso silo na teme, da je takoj padla v nezavest, iz katere se ni več prebudila. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je umrla. Po tem udarcu so Musterja izrinili iz verande, nakar se je ta skril pri poslopju papirnice. Izrinili so nato še Musterjevega tovariša Spelca. Okrog gostilne je bilo več ljudi, ki so se pretepali, v temi pa ni ni kdo dobro videl, : po kom tolče. Spelec jr: mahal okrog sebe z žepnini nožem, potem pa še z lato, ki jo je odtrgal od plota ter j«1 bil na njej oster žebelj. Medtem se je vrnil iz skrivališča še Muster in oba sta nato navalila na sladkogor-ske fante. Oklala in pretepla sta pet fantov in nekatere med njimi težko poškodovala. Ko so ju drugi dan prijeli, sta pa naenkrat vse pozabila in trdila, da so se fantje v splošnem pretepu najbrže medsebojno poškodovali. Franc Muster je bil obsojen na 3 leta in 2 meseca robije, na 500 Din povprečnine ter na 2 leti izgube častnih pravic. Aleš Spelec pa je bil zaradi lahke Podjetje je nagovarjalo potem rudarje, da bi zopet začeli z delom. Doseglo je svoj namen saimo pri enem delu rudarjev, tako da je po praznikih nastopilo na delo kakih 30 ljudi. Ko so se pa zvečer vračali iz rudnika domov, so jih pričakovali stavkujoči tovariši in jim zagrozili s pretepom, če ne ustavijo takoj dela. Na ta način se sedaj štrajk nadaljuje in zahtevajo stavkujoči, da podjetje striktno izpolnjuje svoje obljube, to je, da jim plača zaostalo mezdo do 15. marca in da izpolni tudi ostale pogoje na katere je svojeeasno pri prvih pogajanjih pristalo. ZANIMIV SLUČAJ Pri posestniku Sekavčniku, po domače Metarniku v Kot-Ijah, se je zgodil zanimiv slučaj. Krava je povrgla tele, ki ima tri zgornje in dve spodnji čeljusti, dva jezika in štiri oči. Tele je močno razvito in je že prvi dan samo vstalo. Gospodar daje teletu mleko s pomočjo steklenice. Dokler bo dobivalo mleko, se bo pač razvijalo, a sena potem najbrž ne bo moglo jesti. Dobro bi bilo, da bi se vsaj glava, potdm ko ga zakolje spravila v muzej. Pri sosedu Srotnekarju pa se je izvalilo pišče, ki je imelo štiri noge in tri peruti. Po dveh dneh pa je poginilo. DETE REŠILO SMRTI MATER IN SEBE 20. aprila je na Pragerskem pogorelo gospodarsko poslopje tooooopoooosooaooooc ooo<%; Na parnikik, ki bo debelo tiskani, vrše v domovino izleti pod vrlstvom izkušenega spremljevalca. 19. maja: Europa v Bremen Naravoslovna znanost nam v teku zadnjih sto let pripoveduje o izvoru, razvoju iu izumiranju številnih živalskih vrst, ki so živele v zgodovinski dobi. Okrog 1. 1840 je znanost poznala 73,600 znanstveno ugo tovljenih živalskih vrst. Kakih 40 let pozneje so poznali že več kakor 300,000 živaiskin vrst. Tej veliki množici pa stoji nasproti kakih 1 sf> nckat(.rc vrste 5tirino- 28. maja: Berengaria v Cherbourg •J0. maja: Hex v Ceno« Bremeu v Bremen 3. junija: Washington v Havro S. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen •t _ 6. jur'Ja: Paris t Havro Satnrnia v TrU } stanovanjem posestnika Mar- Bijaloviježa. blizu Orodna. ka Topolovca. Gospodar je odsoten, torej on ni kriv požara. Majhno dete je z močnim jokom prebudilo svojo mater, sicer bi zgorela mati in njeno nezakonsko dete in materina sestra. Govorice o tem vsem se širijo po okolici in na razne načine razpravljajo. Morebiti bo preiskava dognala jasnost v tej strašni zmedi. ANEKDOTA. živalskega rodu živih komaj še kakih 300 potomcev, katere v naravnih parkih skrbno go je in negujejo. Tudi na naš« Gorenjski jih je še nekaj. Drugi orjak, ki je zapisan smrti, je mogočni zober. T ? orjaška in mogočna žival je sl:o-ro 2 m visoka ter 16 stotov težka. Nekoč je živela sko*-. po vsej Evropi. »Še ob času Kari; Velikega so se po nemških g< dovih podile cele trume zobrov.' Precej jih je iztrebila 30-letna "cjskf.. Ruski car jih je skrbno gojil v svojih loviščih v p >'j-skili gozdovih, ki se imenujejo T ri- gat ih živali, ki so skoro že d->-cela izumrle, katere pa so nekdaj prebivale po vsej Evropi O izumirajočih ptičjih vrstah, katerih je še več, bi S€ splačalo govoriti drugič. 11. junija: I le de France v Havro Aquitania v Cherbourg 13. junija: Brrmen v Bremen Conte di Savoia v Genoa H k ■p- i H*, junija: Normandle v Havre CENTRALNI SOVJETSKI. ARHIV 17. junija: Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havro 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre i ! O tla v svetovni vojski in v i >vo-lucijskih časih so te črede močno trpele. V zadnjih letih tudi Nemci prizadevajo, f!a jih gojili v Vzhodni Prusij:. Ista usoda je doletela zobrove- V Moskvi grade novo veliko moderno stavbo. To bo poslopje centralnega zveznega arhiva. Imelo bo osem velikih stolpov, kjer bo prostora za 10,000 ton arhivskega materija-la. V tem arliitektonsko-svoje-vrstnem delu bodo združeni vsi veliki državni arhivi Sovjetske Rusije. Stavbni stroški so 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: I-^fayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 30. junija: Normandle v Havr* 1. julija: Washington v Havre 2. julija: Berengaria ! J* v ga ameriškega bizona. Tj y.\-\ preračunani na 17,000,000 rub-vali je že pred pol stoletjem v.jjcV. ameriških prerijah bilo na mi-' Državni centralni arhiv Soli jone, danes pa je iztrebi jena.' vjetske Rusije, ki se za njegov ker so jih pobili lovci zaradi niaterijal zanimajo učenjaki na njo in da si bil rešen vseh ovir. Tako je bilo z menoj,| telesne poškodbe obsojen na 2 L-n CA in T li.li'il- rtl.liiTl ni»il'. marca že tretjič v letošnjem letu stopili v štrajk in je prenehalo vsako delo v rudniku. Podjetje jim je potem dne fi. aprila izplačalo del zaostale mezde iu sicer od 1. januarja do 10. febr. Ko je bil Edvard VIII. še majhen deček, se je smel nekoč udeležiti večjega obeda na dvoru svojega starega očeta, kralja Edvarda VII. Mali princ te časti ni bil posebno vesel, ker bi se moral držati strogo v okviru dvorne etikete in ves čas molčati. Sklenil je, da se bo po tem ravnal. Ko je pa Edvard njihove kože. Tudi razni kožuh ar ji, vidra in razne kune, katere preganjajo zaradi dragocenih kožuhov, naglo izumira jo. Ista usoda ti bobru, ki od njega živi le še ena vrsta. V Evropi so gn -ko-ro povsod izpodrinili. Le v nekaterih severnih krajih še '^radi r.a rekah svoja mesta V severni Evropi v ondo^nih gozdovih in močvirjih ži»"i še ostanek številne vrste losov, ki ii'iii un iidi. j\n it,- liti lamini . . , v , -it . i • i i. - , | ie prastara evropstka žival. V \ II. s kraljevskim dostojanst- ' ' ... . „ . .'.. , . . ... t - i i. i Latviu in Estoniji, kjer ie pred vom stopil v dvorano m hotel , .. V-i „ ,. 1 . i - t rusko revolucijo bilo se precej sesti na svoie mesto, ie mali , ■ , . ., ... .. . ... .. te živali, so jo docela iztrebili, princ hipoma vzkliknil: "De- T , ' , . . , \ , i i , ,, Ista usoda ie zadela sibirsko dek, dedek . . . , , i i • v ' .. . . , srno, katera je nekdaj v veli-. Kralj je svojega vnuka po- ... i ii v i i 'kili množinah prebivala na za- gledal samo z grdim pogledom - ' vsega sveta, obsega zdaj 54 tisoč raznih dokumentov in nad 25 miljonov spisov. Vsi so pregledani in temeljito obdelani tako, da je učenjakom delo zelo olajšano. V arhivu so zlasti bogati dokumenti iz ruske pred revolucijonarne dobe, med drugim popolna zbirka dokumentov o zunanji politiki carske Rusije. v Cberoourg 3. julija: lie de France v Havre Conte dl Savola v Genoa 8. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trat Cliamplaln v Harre 14. julija: Normandie v Havre 15. julija: Manhattan v Havre 16. julija : Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. Julija: Rex v Genoa julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulranla v Trs* 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Waahinirron v Havr* t i ji t * S * IV, in je sedel. V istem trenutku1 pa je tudi planil pokonci. Nekemu nespretnemu služabniku so bile namreč vilice padle na kraljevi stol in kralj je krepko sedel nanje ker ni hotel poslušati svojega vnuka. NOVI NAČIN NAMAKANJA POLJA Delavci na kolektivnih kmetijah v sovjetski Rusiji imajo za namakanje polja posebne brizgal ne, kakoršno nam kaže gorenja slika. hodnih obronkih LTrala. Sedanja ruska vlada je ukrenila vse potrebno, da bi se vsaj ti I ostanki zaščitili. Skoro povsod po Evropi je izginil tudi medved. V nemških deželah so zadnjega ubili leta 1835. Na Kranjskem in v balkanskih deželah pa je medved še precej pogost. Zlasti se drži v kočevskem okraju, kjer ima v ondotnih gozdovih udobno zatočišče. Po novi lovski postavi ga v kočevskem in ntijske? , katero je prejel 7sstspwlks toplo priporočam«. UPRAVA "GLAS NARODA" i