koristi delav-idsiva. Dskv-p rs v if e n I do tr produclrajo. ir 1» devoted Itcrtala of the class- Work-on ti tied to all th«*v produce. Kat»r*d*FUBi on na ovitku. Ako ( 102 \ te številka . / tedal vam • prihodnjo itevilko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite Jo tako|. r. (No.) 101. ♦ •MM«#0«£ cerkevnih dostojanstvenikov pričajo, da ofieielni zastopniki katoliške cerkve ne sovražijo žganja in vinske kapljic**. Tako je nastopala katoliška lilt, kterega dobivamo [cerkev še vedno. Začela ni nikdar, vo. je zapisal resnico, kedar je pa videla, da so razmere blizo in daleč ameriški republiki najce-io življenje, da indu-iteva človeško kri in raz-Človeška telesa v inte-Ika. gtara pesen v razvoju industrije. Naši "pamet-iki zastopniki v posta-zastopih so določili ceno co življenje. V ti ceni se jo odškodninske pravde ikih sodiščih. Delodajal-da materielno odškodi »v. Ali s tem zaključkom ilo število ponesrečen-vsaki delodajalec že raču-»bavi dela z žrtvami indu-ki tega tudi svojo po-razpisavi dela prikroji vsled ponesrečencev ne 5, ali pa svojim Izdelkom zviša ceno. hočemo znižati števiilo industrielnem polju, po-io imeti v prvi vrsti za-varstvo in obrambo delav-pa danes nimamo, ker delavska večina voli dele in republikanske kale hlapce v postavodaj-mesto socialistov. Za to li gledamo, kako delavci ža-amirajo v tvoniicah, rudo lOgokopih na stavbiščih in skoraj dozorele takrat je pa spretno posegla vines. In tako je tudi v prohibieiji. F6rji raznih verskih sekt so pričeli propagando za prohibici-jo, zdaj so se pa ti agitaciji pridružili še katoliški. Za to je zlata resnica :far je far, pa naj uči kakršno vero hoče. Vsi so enaki, vsi špekulirajo na Človeško neumnost. e e * — Napočila je doba, da se lahko filozofira o vročini. Mesto, da se ljudje pehajo po zaprašenih ulicah z vetrsko histrotjo, naj leže in počivajo v senci in s pahljačo naj si hlade svoja vroča Čela. Ljudje naj ne delajo, pa tudi misliti naj prenehajo. Seve, delavci, ki pišejo za "Proletarea" ne potrebujejo teh nasvetov. Za nje velja: delati po dnevu, po noči pa pisati pri smrdljivi petrolejki za list, da se Čim preje njih tovariši-delavci zdramijo iz duševnega spanja. Ti nasveti, ktere smo omenili od zgoraj, veljajo le za kapitalistične postopače, bančne direktorje, kuponostrižce in drugo sorodno golazen, ki ne seje in ne žanje, pa lc u/iva.1 GIBANJE ZA JUOOSLAVEN SKI SOOIJALISTlCEN SAVEZ V AMERIKI. Chicago, 111., 17. avgusta (August), 1909. Leto (VoL) IV. ki so dosedaj trdo delali za. vzdrževanje soc. časopisja med jugosl. socijalisti v Ameriki! Pod znakom politične organizacije — v zadružno tiskarno! — Naprej! PROLETARCEM Izvrševalni odbor Hrvat, pro-svjet. in politič. Save*a v Chicagi namerava v kratkem sklicati za- stopnike srbskih, bulgarskih, hrvatskih in slovenskih socijalistič- Mavnej otresli vseh starih moralnih predsodkov in priznajo staro roparsko viteško načelo za veljavno, da ni sramota oropati siromašnega človeka za njegov imetek, pa priporočajo po plačanih ljudeh staro moralo širšim ljudskim slojem. V Avstriji odrekajo nih organizacij na zaupniško konferenco, na kteri naj bi se našlo potov in načrtov za združenje v jugosl. socijalističen Savez v A-merikl. Ta Savez bi imel kot tak pred vsem soc. politični značaj, ki bi pa v svojo 111 gospodarskem - no- državljanske pravice takim, ki so tranjem obsegu ustvaril načrt za Preieh podporo iz ubožne blagaj-veliko zadružno tiskarno, v kteri ne» naopratno pa dijaki, sinovi republika bo tudi kma-fatejša dežela, kar se tiče t Bogatstvo dolgov narašča, imamo primanjkljaja 90 dolarjev. Ako bomo na-S z ameriško hitrostjo oziru, bomo kmalu Ime-milijonov dol. dolga, jtamn naj se zahvalimo, da tako ,narašča? Milita Ta molofi bo stri in zdrobil 0 republiko, kot je uničil Aržave. Evropejske drža- | nekaj store tudi v social-za delavce. Tam Imamo ice za slučaj bolezni ne-pa starost. Po nekod se tudi zavarovalnice za slu-elnosti. Tudi v produk-eiiru so evropejske države i. Tam grade državne že-brzojave, telefone, kanale le, pa tudi kmetijska po-feča. [milijarde dol. potroši skoro leto naša republika. Od te pa potroši štiri petinke rizera. Armada na suhem acije stanejo na leto .000, mornarnica pogolt-,000.000, vojaške penzije ',000.000. K tem izdatkom treba še računiti obresti 1 dolg, ki je nastal ob času ske vojne. Ostanek se pa i za državno upravo ln kro-deficit v poštni upravi v železniškim trustjanom, ki aaoeriške železnice, ta denar se izpreša iz ame-ljudstva v podobi davkov, to trajalo dolgo če se ameriško ■fro ne probudi, da bo bujno ^ameriški republiki zistem ih davkov. Draginja bo ameriški delavec si bo pa jo tesno pripel pas okoli Postali bomo kuliji. storjeno, se bodo tiskala plavila o bo kmalu obljublje-1 in volil odbor oziroma deriktorij. la za tatove in cestne ro- Nato se bo preskrbelo bonde in Ifestni mesogled se je uril I začelo razpečavati delnice. 1 v cestnoroparski obrti. Kolike važnosti bi bil ta korak ne le v političnem, marveč tudi v gospodarskem oziru za jugosl. so-cijaliste v Ameriki — o tem bomo alci v Chicagu se res razpravljali enkrat pozneje. Za, foijcjo za najsrečnejšie 1 ju- sedaj rečemo le toliko, da odobra-•▼•tu, ko to zaznali, da ima- varno ta korak vrlih hrvatskih so- drugov, spodbujoč jih ob enem, naj ostanejo vstrajni v svojih načrtih, kteri znajo prej ali slej prinesti jugosl. socijalistom v Ameriki materijalno zasiguranje, kte-roga sedaj toliko in povaod pogrešamo. Lastno ognjiiče — lastna tiskarna, naj bo prihodnje de-visa vseh onih jugosl. sod ru go v. Resnica je in skušnja dokazuje, da mnogo delavcev še dandanes ne smatra samih sebe za proletar-ce, da celo izobraženi delavci žive v mejah ozke malomeščanske morale in tako ovirajo boj zavednim delavcem za človeške pravice. Ta malomeščanska morala je posebno naziranje. Cvetela je, v dobi, ko je bila vplivna le proizvodnja v malem, ktero bi lahko imenovali rododelsko moralo. Vspevala je v dobi cehov, ko je mali mojster imel določeno število odjemalcev, ko sta odločevali štedljivost in pridnost rokodelca glede njegovega lagostana. V tej dobi se je rodilo načelo rrevščina je sramota. Tedanja družba je vsled tega načela skovala ostre zakone za lene dolžnike. Na ta način se je vzgojil farizejski duh, kterega so tedanji še mladi učenjaki nazivali: filisterstvo in spi« sarstvo. Za današnjo dobo pa nima ta špisarska morala nobenega pomena. Dandanes se ne spreminjajo rokodelski mojstri in rokodelci v proletarce, ker so leni ln nočejo delati. Tu odločuje druga sila, kapitalistična konkurenca. Ako danes postane rokodelski mojster berač, ni tega sam zakrivil, ampak kapitalisti, kterim je bilo s pomočjo strojev mogoče postaviti izdelek ceneje na trg. Zatoraj ie smešno, če se dandanes zavzema kdo za špisarsko moralo: revščina je sramota. Mejtem ko so se kapitalisti že EVROPSKO GIBANJE. II. tam kodo prišle evropske drža-8 Svil Kam ve s svojo lahkomiselno politiko, vidi lahko vsakdo. Potrebe se od leta do leta množe, davki in drugi dohodki se leto za letom višajo, razmere poljedelstva in male industrije so pa vedno žalostnejše. Vlatle najemajo ogromna posojila, notranja in zunanja, državni dolgovi rastejo od milijarde do milijarde, f|načniki pa maše ogromne luknje leto za letom največ na račun delavstva. Mesto da bi pre-študiralj, odkod je to zlo, kako bi se dalo ozdraveti, pa pristiskajo na ranesti čas za četni rop. • ^ e katoliška oerkev je zdafl trobiti v rog prohibieioni-ivno modro rdeči nosovi kanonikov in drugih častnikov in državnih uradnikov dobivajo štipendije, odslovljeni ministri pa kraljevske penzije, cesar pa tako civilno listo, da bi o nji živeli skoraj vsi ljudje na Kranjskem. In teh ljudi ni sram, tla žive v javni miloščini. In tudi ne mislijo da bi se dali oropati radi tega državljanskih pravic. Kapitalist-stavbinski podjetnik z zemljiško špekulacijo osredotoči v svojih rokah ogromno premoženje ,ne da bi mu bilo kedaj treba geniti z mezincem. S špekulacijo uniči vrednost zemljišč celih predmestij, drugod pa to vrednost zopet podvoji sebi v korist. Slabotne konkurente požene na bera-ško palico, najemnike pa odira pri stanarini, da je strah in groza. Veletrgovec trži s spojenim kapitalom, razlasti male trgovce in kramarje in se ogorčuje moraliČ-no, če delavci ali mali rokodelski mojstri ne morejo plačati naročenega blaga. Tako vidimo dvojno moralo: Kapitalist je stari rokodelskLmo-rali dal slovo delavec naj bi pa po nji živel. Mi ne priporočamo s tem razmo-trivanjem delavcem, naj ne plačajo stanarine, jestvin v prodajaT-ni itd. Ampak dokazati hočemo, da so moralni nazori v današnji kapitalistični družbi trhli in pi-škavi, ker imamo dvojno moralo: za posedujoče in proletarce. In taka človeška družba, ki uravnava moralo po denarni mošnji, ni vredna, da obstoji. Taka človeška družba mora past! In sicer v interesu prave, višje in plemenite človeške morale: "Ne stori svojemu bližnjemu, kar samemu aebi ne želiš." Ste že obnovili naročnino "Pro-letarcaMt — Če jo Se niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi liata. delavca je postal pra-luksus. delavec opomoči vsaj da zahteva zase primerno povišanje dohodkov, je pa takoj za njim tista sila, ktera ga ume sicer prav dobro pritiskati, ktera mu pa ne dovoljuje, da si tudi sam pomaga v tem razmerju. Kadar je sila le prevelika, tedaj se poprime delavec zadnjega sredstva — štrajka. Naj uikdo ne misli, da je štrajk kaka delavska kaprica. Ne — št raj k je zadnje sredstvo, samoobramba. Kakor se brani žival v naravi trplenja, tako se brani človek, kadar preneha pravica zanj. Evropske države vedo prav dobro, kam vodi njihova politika. Ker se pa ne morajo poprijeti sredstev, v kterih bi bila edina rešitev zanje, zato tirajo do konca — dokWr bo šlo —^ šlo pa ne bode dolgo več. Starodavni principi se bodo zrušili, — prišlo bo to, kar mora priti — gospodarski polom. S polomom se bodo zrušile tudi srednjeveške ideje, po kterih se dandanes vlada. Kakor vsaka velika ideja, tako bode tudi ta potrebovala velikih žrtev. A žrtve morajo priti. Žrtve so vedno pijonirji do boljših razmer. Začetke tega gibanja imamo že danes. Kusija, Španija, Norveška — te države nam dajejo nekake predznake bodočega prevrata. Ne tako očitno, a toliko solnejše vre v Avstriji, Nemčiji in drugod. Povsod se zbuja tista do zdaj mrtva sila — masa — ktera je spala stoletja in stoletja, dokler jo ni začel dramiti genijalnl Marx. Upajmo, da bomo še mi videli uresničenje naših idealov, kakor smo videli začetek in velikanski razvoj do danes. In zadostilo nam bode, ko bomo videli sadove našega tlela. Do tedaj pa naj le gre tako, kot do ztlaj. Evropske države naj gradijo ladje, kupujejo topove in dele pravico po tem smislu kot do zdaj. Čim vztrajneuše bodo namreč na dosedanjem potu, tem prej pride rešitev. s tem izdajo. Zed. države za svoje šole okrog $350,000.000 na leto. To je torej manj nego se je porabilo za ubijanje delavcev od strani vlatb- Zed. držav v letu 1908. /rako ravna država z ljudmi, kteri izdelujejo vse, tla morejo eni leno pohajkovati po svetu. Vzlic temu bodo pa še rekli eni, da je to božja volja. . . VOJSKA IN ŠOLA V AMERIKI. Skozi zadnjih osem let so izdali' Zed. državt za vzdrževanje vojske mi suhem sMH»4,l 17.287, na morju pa $819,22*237. V tistem času je bilo ob enem izdano za po-kojiine in oWan na javnem*dol* gu /sled zadnje vojske preko $4*1,000.000. SiS»f/ii znesek v svrho vojske — pobijanje delavcev od strani Zed. držav je znašal nad dva bi-ljona tolarjev. V Zed. državah je 440 višjih šol in vseučilišč. Od vseh teh zavodov pride poprečno $70,000.00, letnega dohodka, kar je manj nego ena tretjina denarja, kterega se je porabilo v svrho pobijanja skozi leto 1908. Kansas, ki je prvo mesto, ksr se tiče števila javnih šol, izda za vso potrebne priprave tičoče se šol za 400.000 otrok, komaj $7,000.000 na leto. V sorazmerju Generalni štrajk! Kako mogočno in nad vse vspešno, ako se pravočasno rabi, je to moderno o-rožje organiziranega delavstva. Dokaz: Španija in Švedska zadnje tlni. Veliki vspehi generalnega štrajka so naravno še v tako lahko in brez skrbi sesali delavčevo kri in ščuvali ljudi na blazno iu barbarsko klanje, ki se še danes imenuje vojna. Edino sredstvo, kterega se še danes lovijo kapitalisti in kronani zajedači v slučaju splošne stavke, je vojaštvo. Toda pride dan, tako gotovo pride kakor pride ze nočjo solnce, ko tudi vojaštvo napove generalni štrajk! Kaj pa potemf Živel generalni štrajk! Slava vam zavedni boritelji za ljudsko svobodo in pravice proletarijata v Španiji in Švedski! --- y. Kapitalistični listi pišejo, da je bil zadnji sestanek angleškega kralja in ruskega carja-mesarja "velikanskega pomena in njujin razgovor "silne"politične važnosti za celo Evropo. Kako otročje. Ali mislijo zabite in pasje poniž. ne buče, da smo še vedno v srednjem veku, da bosta dva človeka igrala karte na usodo milijonov in milijonov soljudi? Kronani trotje lahko sklepajo kar hočejo; car-tn*i*ar lehko obaodi vse Ruse na vislice, in angleški kralj lahko računa na zlato in srebro vseh rudnikovsna zemlji — zadnjo in odločilno besedo ima pa le produktivno ljudstvo. Zavednost ljudstva narašča z vsakim dnevom: in ljudska zavednost je močnejša kakor vse krone, vsi barbarski u-niformanci in vsi kanoni in bajo neti. Štrajk delavcev Pressed Steel Car Co. v McKees Roeksu, Pa. i-ma v sebi nekaj originalnega. Štrajkari so po veČini sami ino-zemci — Slovani — in brez vsake organizacije. To gledajo debelo ameriški kapitalisti: "Od kod je pa ta evropska delavska "mula" dobila v glavo misel, da štrajka?" O bedaki, ali ni to kazalec časa? Še topa mula brcne, kadar ima zadosti, pa ne bo človek-de-lavec, četudi še tako slabo poučen in disorganiziran, kadar počuti ,da ga le preveč "gladi" žvižgajoči bič tiranskega kapitalizma. "Mob" znači prosto drhal. In z besedo "mob" so krstili kapitalisti in po njih najeti uniformam morilci štrajkujoče delavce. Kom-panjon znane krvosesne družbe v McKees Rocks, Pa. je rekel: "Razgnali bomo "mob" na vse vetrove, ako se nam ne posreči, bomo pa streljati na smrt." To je parfium za vas delavci, kaj? Kadar garnate, da vam kosti škripl-jejo, za par plešivih centov na liro, takrat ste "good boys" — ; kakor hitro se pa spomnete, da bi radi do sitega nahranili svoje žene in otroke in zahtevate le nekaj ma^pga od svoje lastnine, za ktero vas na debelo okradejo kapitalisti — tedaj ste pa "mob", ničvredna drhal, in ako niste od-mah zadovoljni s tem 'kakor je,' pokažejo se vam puškine cevi . . . O, ti uboga delavska para, kdaj se spomneš, da tudi ti nosiš možgane v glavi. 1' SLOVENSKEMU DOMU" V POPRAVEK V Ljubljani mesto "Rodoljuba" izhajoči "Slovenski Dom" poroča med "ameriškimi novicami". da sta si v laseh radi zbra- nega denarja za Gregorčičev spomenik "Glas S voh." iu "Prole-tarec". Denar 1000 K.( !) — tako piše rečeni list — baje ni odposlal Ivan Kaker, ki ji' v zvezi (!) s " Proletarcem ". Resnici na ljubo povemo "Slov. Domu" in vsakomur, kdor se zato zanima, da Ivan Kaker ni v nobeni zvezi s "Proletarcem" in f da se pri "Proletarcu" sploh m nikdar zbiralo prispevkov za Gregorčičev spomenik, pač pa se je zbiralo prispevke za ta spomenik pri "Glas Svobode"! Iz tega sledi torej, da je trditev rečenega časopisa, da bi si bila ta dva časnika v laseh radi denarja za Gre-, gorčičev spomenik, popolnoma izmišljena in neosnovana. Svetovali bi vsled tega izdajateljem "Slovenskega Doma" v Ljubljani ,naj se v bodoče preje informirajo, da ne bodo trosili po svetu napačnih "novic". KNJIŽEVNOST. Prejeli smo 7 in 8 številko Naših zapiskov, ki imajo zelo zanimivo čtivo. "Naše zapiske" bi moral naročiti vsak rojak, ki se zanima za socialno znanstvo in stvarne kritike narodne politike in ekonomije. Stane za Ameriko le en tolar in se jih naroči v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 20. "Evolutionist' se imenuje nov mesečnik, kterega izdaja. "Gar-rick Theater lecturer", Arthur Morow Lewis. Prvi zvezek, kterega smo dobili na ogled vsebuje: Trfe Lewis—Barnard Debate: "Louis First speech." — "Great Thoughts of a Great Thinker,"— "Poems Evolutionary and Revolutionary", — "Our Friends." —f Drugi zvezek pa vsebuje: Barnard First Reply". — "An easy Wheel"; — "Similar Cases"; — "Books Worth Reading." — "K-volutionist" stane 75 ct. za vse leto in se ga naroči pri izdajatelju A. M. Lewis-u, 180 E. Washington St., Chicagt). Tiskovni škrat se poteplje že nekaj tednov po predalih "Proletarea" in kazi besede ter cele stavke tako, da se človeku kar gabi. V zadnji številki je delal kakor pijanec. Ni je skoraj kolone, ne da bi imel poleg svojih grdih parkljev. Mi vemo prav dobro, tla je to delal nalašč, da bi stem bolj razdražil ei-tatelje Proletarea, ki imajo že itak dovolj neprilik z neznosno vročino in nadležnimi muhami pa nenasitnimi kapitalisti. Do sedaj smo imeli potrpljenje ž njim, ker smo vedeli, da je bil pod vplivom pasjih dni, a v bodoče bomo * njim neusmiljeno pometli, če ga zalotimo zopet na malopridnem delu v kolonah Proletarea. Dene-mo ga torej pod .parolo! IZJAVA. Vsled napačnega domnevanja, od strani raznih časopisov iu privatnih oseb, da je g. Ivan Kaker v zvezi s "Proletarcem", in celo sourednik "Proletarea", izjavlja podpisani direktorij Jugosl. del. tisk. družbe v Chicagu, 111, da g. Ivan Kaker ni v nobeni direktni ne indirektni zvezi s "Proletarcem" ,ter sploh v nobeni zvezi % boji, ki jih vodi "Proletarce" napram "Glas Svobode". Direktorij Jugosl. del. tisk, družbe. Chicago, 111., 16. aug. 1909. POZOR! Vsled novih hišnih številk v Chicagi, ki stopijo v veljavo h 1. septembrom, poživljamo vse cenjene naročnike in tiste, ki oglašajo v "Proletarcu", da nam še pred 1. septembrom vpošljejo nove hiš. številke, da ne bo potem ovir v pošiljanju lista. Listnica uredništva. O. J. Kaker, City: Vaša izjava je prišla za to številko prepozno. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA umni IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik te Ud«l»t«lJ. JaptloTMUa delavska tiskovna drsite v Chicago. III. Maročaiaa: Z« Ammeo $1.90 a« c«lo lato. 7Sc u pol teta. Za Evropo 12 aa calo teto, $1 sa pol UU. OgUui po dnooooru Pri tprtmtnbi NfdHM Jo polog *owg* mm«um tudi STA Ml mmlot. PROLETARIAN Owaad amd published Evur Tussoay by Soeth Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, i d tools. Olasilo Slovenske socialistične orga- nlsacljo v Amerik 7oa~Je«lhrpraaiaent; John Petrlcli, Secretary; Frank Mladič, Treasurer. mtmcbirrion kates: United Stat«« »od Canada. 11.50 a y«ar, 7Sc lor ball year. Foreign countric* |2 a year, %\ lor half y«ar. advertising RATES on >tr««mcnt. NASLOV • ADDRESS); "PROLETAREC" 887 So. Centre Ave., Chicago, III. si Dopisi. ^m^m— ii mi vonio karo, ali kam pod voze. On ne rajža kakor je pred 1900 leti , neki tesar, o ne. Dobro došel ' MHif—muek-a muck"; število 14 milijonov backov pa molite za nje. I govo srečno pot in povratek visokega dostojanstvenika rimske hierarhie. Bog pomozi v to, kardinal bo pa bas. Mr. Taft bode tudi prišel pogledat raztavo, kako bode pa on potoval pa še ni določeno. Ve se le toliko, da je kongres določil 25.000 za njegovo potovanje. Seattleski delavei, ki so storili vse tlelo na raztavi, pa mnogi nimajo toliko centov, tla bi jo aedaj videli, ko jo imajo pod nosom. Nigri v Seattle delajo svojo cerkev. "Dobri kristjani" (White people), ki se blišče od diamantov in zlatnine ob nedeljah po cerkvah, in ki sede na mehkih stolih v cerkvih in se pripeljejo v avtomobilih v cerkev, ne trpe več Nigrov mej seboj v cerkvi; zato morajo baje imeti svojega boga, črnega, in nebesa tudi črne, sicer bi tudi pleme ne bilo črno. Glory to God, ki je vse tako prav u-stvaril! Seattle, Wash., 6. avgusta. Mednarodna unija združenih pivovarniških delavcev je izdala cirkulacijo, v kateri protestira proti sedanjem prohibičuem gibanju in agitaciji. Pivovarniški delavci se namreč boje, tla bi ne zgubili dela, če bi prohibicija nastala. Venaketu slučaju znajo tudi delavci v arsenalih protestirati proti anti-militarizuiu, kajti Če bi ne bilo vojne, kaj hode z dalavci, kateri izvršujejo morilna sredstva? Za nastali konflikt proti prohibičuem gibanju izvira edino le, od različnih ekonomičnih interesov delodajalcev in lastnikov pivovarn in salonerjev, kateri se od tega bogate. Delavei bi najprej morali odpraviti "profit-aistem", in abolirat disštruktivne industrije, kakor delavnice za niorilno orcfzje in opravo ,tedaj bodo za-jedno odpravljene tudi slabe In nezdrave pijače ,od katerih se sedaj toliko ljudi bogati. Pivovarniški delavci z njih nevednostjo pomagajo le svojim delodajalcem. Mislijo si pri tem, da njih interesi lele v njih delu in nikjer drugje. Razredna unija, ne pn "craft unija", zamore to vprašanje hitro rešiti "Seattle Times" poroča z dne 5. t. m., da je v Spokane, Wash., mestni svet izdal resolucijo na gov^rnorja države, da naj nemudoma investigira ondotno milico. Govori se, da v milici veje mno-. go nepokomega in nepatriotične-ga duha, in da treba stroge disciplinarne investigacije. Treba bode baje mnogo vojakov odstraniti. Se maje jo najboljši stebri, maje jo. Najboljši in najbolj zaslužni (?) delavec v severni Ameriki James J. Hill bil je tako honoriran v Seattle, da mu bodo postavili na raztavi monument. Delavci smo lahko ponosni, da je vendar enega izmej delavcev doletela taka čast. Jim Hill-u pa ta honoracija popraviei gre. Kdo je več storil za ljudstvo v severni Ameriki kot onf Zgradil je vse železnice, kar jih lasti, a ne samo tj>, on je "cah" kot grča. gradi jih še vedno, vzlic njegovi starosti, in vedno sani; thko vsaj listi trde, večini listom je pa vendar vajeti. Morebiti bi bila ta čast doletela tudi druzega najboljšiga delavca za Jamesom v Ameriki K. II. Harriinana. da Ilarriman, ki tudi gradr vse železnice sam. se sedaj klati po Avstriji in gleda, Če bi bilo^sh kaj tlela v Avstriji zanj. Ami^iski meščanski listi so se čudili, zakaj avstrijski Franc-Joža ni povabil tega vrlega "delavca" v avdieneijof? "Kaj pa je avstrijski eesar proti mogočnemu Harri-manu. največjemu železničnemu magnat/u modernega časa?" V ten« oztru imajo menda ameriški listi praV. Ilarriman In Hill ta dva delavca ga pihneta, zato naj jima le postavljajo monumente. Kardinal Gibbons je tako navdušen za svetovno umetnost, da je na poti iz Baltimore v Seattle, da si ogleda raztavo. Rajžal bode na to "božjo pot" kakor se vozi Jitn Ilill in Harriman, ne z passenger vlakom v drugem razredu, niti v prvem razredu, in niti z Flyer jem , tem več pripeljal se bode v privatnem vozu Mr. Harri-mana. Kardinal Gibbons ni tramp, kakor delavci, ki se zatlovole, če se zamorejo utiho tapiti kam v to- hleven. Ko je pa prišel domov, je pa pokazal svoje pravo mišljenje. Začel je udrihati čez Jednoto in njene uradnike. In koliko je na-blatil tega v teku dveh let. Dobro samo jedno: tla današnji Kouda ni več tisti, kot je bil nekdaj. Nektlaj se je le obriaal pod Očrni, in že ao leteli dolarji. Zastokal je malo. in že so ga branili vai. Danes se pa briše in stoka, a ga ne pogleda več nobeden. Ou je začel potem pisariti na različne svoje pristaše, rekoč: pišite, poročajte o vsem, čim bolj zlagano, čim bolj umazano, tem bolje. Posebno v našo naselbino je prišlo poročilo: pazite, poročajte vse, zlasti pa zadeve glede F. K. in A. B., ktere hočemo primimo zaviti in porabiti. In dopisnik Glas Konde je pisaril: govori se, zmanjkalo je, tako je pa nič drugače. Ampak se ni nikjer govorilo drugje, kakor na hinavsko namazanem jezičku pse-vdo • delegata Jakata KrvavanoČ. To je pridno pisaril Kondatu in lagal, kot je že sploh njegova navada Veliko se je sicer Čitalo po tedanjem izmečku, a toliko o-Avtoriteta v Spokane, Wash., se studnih lažij, kot jih je bilo iz je odločila iztrebiti iz mesta "un- Clevelanda, jih ni bilo od nikjer, desirable" ženske v "red light I Clevelandski svobodaši so dosegli in pa Okuženi, ktera sta mu s platnicami brisala grahaste solze vsak iz jednega očesa. Nekaj glede tirjatev Jaka 2u-žamaže in pa glede nakupa Cleve-landskega lista in glede naročb knjig iz starega kraja poročam prihodnjič. Pozdrav zavednim aocijalistom. Vse iz Clevelanda. distrietu", in kar se jih zasači na ulicah. Poslali »o mestno policijo na lov, na vse(?) te "usmiljene sestre", in lov se jim je dobro ob-nesel; pol ovil i so jih takoj prvi večer 58, in vse od kraja utaknili v mestno bastiljo. Policijski sod- krono lumparij v svojih poročilih. Zanikrna trojica Jaka 2uža-maža, mister Rom Pompardon in A. Okuženi to so tista triperesna deteljica. To je tista "agrikultur-figur". Čudodelni "R" in pa Rom Pom- uik Mami je drugi dan vse od«; pardon sta dala igro Lunder Ada-kraja kaznoval pod obtožbo ula- mid. ( isti iznos bi se moral pora-čugarstva in nemoralnega karak- biti za omenjena dva. Upraša-terja. vsako za $10 globe, in 101 nje: kdaj ste poslali preostanek dni za|H)ra. Ker je pa mestna bas- prve veselice $11.39 v namen, kot tilja v slabih finančnih razmerah j ste ga oznanili? Kaj velja: ali to so sklenili,da se jih izžene Iz mesta kar ste naznanili v javnosti, ali in stem obvaruje mestu nepotreb- to ,kar ste deli skrivoma v zapis-nih stroškov. Ženske so bile s tem nik, da dobe vse igralci, predlogom zadovoljne, raji kakor V zimskih večerih sem imel pa bi morale 10 dni sedeti brez včasih" kak špas m teni Jakatoin zaslužka. Pred odhodom so mora- KrvavanoČ ali čudodelnim Jaka-le vse pokazati vožnje tickete za toni. Iskren Kondatovec, a kljub odhod meatnemu inšpetorju Walter Ilogan-u, da odidejo, sicer bi se jih s silo iztiralo. Ticket so ku--ile 48 iz mej njih v Pasco, Wash., 10 pa v Portland, Ore., (v Seattle ni prostora zanje). Mno- temu nasprotnik, kadar namreč Konda ne sliši. Pravil mi je: Vidiš, Konda je velik lopov, da mu ga ni para na svetu. Spravil me je v Chicago, da bi kupil njegovo cunjo. Šel sem. Tedaj se je pa go teh žensk policija ni aretirala ravno vršila izvanredna konvenci-ker imajo skrivno pogodbo da ja. Konda mi obljubi ,da mi bode plačujejo policiji gotovo svoto na teden, in se jih tedaj pusti v miru. Kazen je znesla $580, kateri denar je šel v mestno blagajno. Tako se godi tem žrtvam kapitalizma ,kar zaslužijo z njih busi-nessoni, pa drugi požeruhi požro. Ko mesto Pasco dobi toliko denarja iz njih, da tudi tam nare-de cementni hodnik, kakor dru- naprej skomandiral, da bodem delegat, šele potem se bova menila o prodaji lista. Hitro je pisal v R. Wis., da razpolaga z dobrim govornikom in da Je najbolje, da ga društvo kar pooblasti za svojega delegata. In prišel je seveda ugoden odgovor, da sem delegat imenovanega društva. Skakal sem od veselja, da bi se g je, kjer se nahajajo, da morejo! bil kmalu* a svojo prazno butico domače "desirables" gospice lažje v cerkev hoditi, potem jih bodo poslali pa zopet drugam, kjer še nimajo takih trotoarjev za ko-modno peš hojo. Poredne so res časih te "u-smiljene sestre", zato bi bilo do-^ bro tla bi tudi one šle časih v cer-j kev boga zahvalit, ki jih je odločil za taki vzvišen namen, in ki I ob enim ustreza tudi tlavko pla-, čevaleem. Naj boljši čas zato bi .•bil takrat, ko ravno delajo nov hodnik za njih denarje, kjer bi se njih mali čevlječki z visokim petami globoko v še mehko ce-mentovo tvarino zarezali za v vedno v spomin, 20 stoletne civilizacije. j "Glory to God." Ivan Solar. dotikal meseca, kteri me — med nama rečeno — večkrat potrka. Pisal sem brž najbolji polovici: telegad in kandidat za Glavnega tajnika. Oh kako sem imel srečne občutke. Če bi bil Pompardon in ksel Okuženi p#leg, pa bi bili šli precej na free lunch. A veselju je kmalu sledila žalost. Nekteri bistri delegat je so takoj spoznali, kako je nastala tale cela komedija — branil sem se, kolikor se je dalo, a vse zastonj. Smuk — tako sein zletel, kot bi bilo vse z lojem namazano. Hitro grem k .mojemu zavetniku Kondatu, tla me vsaj malo potolaži. Hudo mi je bilo — grozno hudo. Kdina tolažba je bila v tem, ko sem si mislil: Od delegata ti je ostalo samo tole,— ampak __i lastnik lista — je pa tudi nekaj. , _ Potožim nut svoje gorje potem, Cleveland, O. pa upraiam za list> Cenjeni mi urednik Proletarea:— Konda se malo nasmeje in me Prosim, vzprejmite tudi moj upraša, če imam dovolj denarja, dopis v svoje predale, ker hočem Jaz sem rekel seveda, da ga me- v njeni povedati marsikaj, kar rim kar na peharje. Tudi na poso- bode zadelo posebno tiste, kteri jilu imam — Čr — Jan Mustafa trobijo v Kondatov rog. j — itd. Če pregledamo malo naše slo- Konda me gleda nekaj časa, po- vensko časopisje v Ameriki, vidi- tem pa pravi: veš kaj', Jaka, za mo, da se večinoma vsak list na- eno leto ti ga prodam, potem ti slanja na prepričanja svojih čita- ga pa zopet vzamem. To je že teljev in v tem smislu tudi piše. moja navada. Tako sem naredil s Kakor je pa povsod kaka izjema, Kakerjem. « tako jo imamo tudi med časopi- "Konda" — zavpijem — "zad- sjem. Tudi mi premoremo izme- nje groše sem pobral, da sem ček časopisa, to je Glas Svobode, prišel —" kteri se uriva že dolgo med nas "To ni nič. V Cleveland lahko S prva je bil to dober list, do- trempaš. Tebe sem zvabil samo iz kler so se namreč okrog njega! Clevelanda, K. pa celo iz Evro- San hVaneisco, Ca. Dragi mi Proletarec:— Tudi jaz se hočem enkrat oglasiti v našem ljubem Proletarcu. Mogoče ste že mislili, da sem kam pobegnil ali da me je vzela kriza. Tega ravno ne. Pred vsem je potrebno, da se pogovorimo, glede naročnine. Pošiljam Vam priloženo in sicer kot naročnino za pol leta za nazaj, potem za celo leto za naprej. In kar ostane, naj bode pa listu v podporo. Rad bi bil poslal že prej, pa ni bilo mogoče. Pri nas suio imeli tako krizo, kot drugod. Še za najpotrebnejše ni bilo. Jaz sem mislil, da vam bodein plačal že tedaj, ko je bil Taft izvoljen. Ampak kriza je kljub temu držala in vse odpovedi niso pomagale dosti. Jaz sem tukaj že eno leto in še več drtizih. Čakamo boljših časov, ampak prav ta pravih, kar ni. — Tale blažana Malerika je tudi slaba, če prav vse upije, kako nam je dobro. Je že dobro, komur je, ampak delavcem gotovo ne. Ampak če bi vsak delavec sprevidel, kje je njegovo dobro, kje so tisti, kteri se bore zanj, potem bi bilo, .v resnici kmalu boljše. Ko bi vsak vedel kaj je sicijalizem in kako plemeniti so njegovi nameni, potem bi bilo kmalu boljše. Mi Slovenci imamo izvrsten list Proletarec, na kterega bi moral biti naročen vsak. Kdor prečita le tri številke, ga ne more spustiti več, pa če se količkaj zaveda svojega položaja. Dolžnost vsakega je, da ta list razširja. Kdor ima količkaj srca za delvca, kdor pozna količkaj, kako se nas izkorišča, se mora vsak okleniti lista, kteri se bori za naše dobro, to je našega Proletarea. Ta vain pokaže resnico ln pravo luč. Zato pa na delo, vi so-drugi. dramite zaspane in vodite jih v vrste, ktere nam obetajo boljšo bodočnost. Pozdrav vsem sodrugom. John Bajt.'"' zbirali dobri ljudje. Pozneje so jo zapustili vsi iz vzrokov, kteri so znani vsem in kteri niso bili samo pe. Ostalo mi ni druzega, kakor dolg nos, kterega še danea nosim politični, ampak tudi drugi. In j po svetu. ravno ti drugi uzroki so tako važ- Tako mi je pripovedoval čudo-ni. ck Springs, Wyo., kjer je obešal ene laži "Proletarcu" na vrat. Jaz sem takoj uganil ,da Lojze ne zna brat člankov in da je eden tistih zajokancev, ki sam ne ve kaj je: mandelc ali babca. To so čudni ljudje. Venomer čikajo in čikajo ter žvečijo o Slo-1 vencih, o narodnosti in vrag si ga vedi kaj še vse, a če jih prašaš od bliže kaj pravzaprav čikajo, se pa nakremžijo kot otroci, ki nosijo1 urnostrelne hlače. Nič ne vedo za-j kaj pravijo da so to pa to. Ja, ma-J ti so djali da smo Slovenci 1 Am-j pak o delavstvu niso mati ničesar poučili Lojzka; ničesar mu niso povedali o mednarodnem aocija-lizmu, ki ima povsod svoje brate, v vsakem narodU in v vaaki rasi in da ima istotako tudi v vsakem narodu — tudi v lastnem! — svoje sovražnike in uničevalce. Soči jalisti neobsojajo samo pouličnih rabuk, ki jih provzročajo šovinistični narodnjakarji vseh narodov, oni obsojajo tudi militarizem, kapitalizem in sploh vse kapitalistične umore v sedanjih in-dustrijalnih podjetjih, kterih je vsako leto na stotisoče. Dobro mi je še v spominu štrajk v Trstu, ko je soldateska ustrelila nad 30 delavcev, ki niso predaja li le zijala ampak so se borili za avoj kruh, kterega Jim tržaška buržoazija ni hotela pripoznati mirnim potom — in kako sramotilno je takrat pisalo liberalno časopisje na Kranjskem o tistih padlih žrtvah! Pisalo Je o nekaki sodrgi, ki hoče uničiti tržaško o-brt i.t.d. Celo listi, od kterih bi človek pričakoval objektivne sodbe, so pisali nizko in sramotilno. Med temi celo liberalni leposlovni "Ljubljanski Zvon". V septemberskih rabukah na Kranjskem je bilo pa vse kaj druzega. ne tako opraviČnega kot v Trstu, ko se je slo za kruh. V Ljubljani je klical vojaštvo župan Hribar I V Trstu pa cesarjev namestnik v službi avstrijskega Lloyda. Te motive je treba poznati do dna, predno človek kvasi o tem in onem. Da je tisti čik, kterega je pre-čikal že "Glas Naroda" pobral potem čicaški "Glas Slabote" ni nič novega; saj za drugo tako ni kot pobirati odpatke in izzvečene stvari, ki se jih najde v cestnem jarku. V Novem mestu je to delo opravljal neki slaboumni "žun-gar", kakor s« ga nazivali ljudje po Dolenjskem. Ta teden seni bral "Amer. Slov." V njem je bilo mnogo takih stvari, ki bi že lahko odprle oči našim rojakom, da bi spregledali. Najbolje bi odprli oči računi; tam se vidi črno na bilem, da jih po orengi smučejo. Toda jaz mislim, da se nam socijalistom neiz-plača reformirati katoliške za votle, zato bo menda bolje, Če molčim, tisti ki so pa prizadeti, bodo pa že prej ali slej rebelirali. Pozdrav na vse zavedne delavce širom Zed. držav! F. K. Vandling, Pa., julja, '09. Cenjeni sodrug! Znenadilo me je Vaše poročilo, kjer poročate o soc. organizaciji. Mislil sem, da se ljudje kaj bolj zanimajo za pol. organizacijo; iz mesečnega poročila pa vidim, da je vse še zelo slabo. Slabo znamenje je to, ki priča, da se rojaki še vse premalo zanimajo za svojo stvar. Pri tako malenkostnem asessmentu bi moralo biti najma-nje 50 klubov po Zed. državah. Imeli bi lahko stalnega, nastavljenega in plačanega organizatorja, ki bi potoval iz mesta v mesto in organiziral. Pri tem delu bi šla tudi skupna stranka na roke in tako bi bilo kaj storjenega. Sedaj je to težko. Upravljanje take polit, organizacije v času, ko je treba vse moči koncentrirati na eno delo — poleg že vsakdanjega aela za obstanek-pa je nezadostno in ne more biti popolno. Zato je obžalovanja vredno, ker se rojaki sami bolj ne zanimajo in organizirajo, ker kakor hitro bi bilo več klubov, bi lahko vzdržali stalnega organizatorja, ki bi se pečal le stem delom. Pred vsem je torej treba, da se rojaki organizirajo v soc. klube! S socijalističnim pozdravom Frank Verbajs, tajnik. DRUŠTVENE VESTI Slovenska Narodna Čitalnica v Clevelandu, O., je volila sledeči odbor: Primož Kogoj, predsednik; France Hudovernik, tajnik; Jak? Požun, blagajnik; Karel Rogelj, knjižicar; Ivan Lah, kolektor. Knjige se izposojnjejo v nedelje od 9 do 11 ure dopoldne, in v Četrtek od 7 do U ure zvečer (solnČni čas). Seja je vsak prvi četrtek v mesecu. Tedaj se vzprejemajo tudi novi udje. Naši zastopniki La Salle,^: John Puček. Conemaugh, Pa.: Frgnk St. Louis, Mo. t Vincei kar. New York-Brooklyn: Kramaršič. Johnatown, Pa.: Math, nja. Colorado City, Colo.: gorelec. Chicago, 111.: Mike Ki MATH. VERTAClC, _ Rockland, Mich, za Rockiaa okolico. Jakob Dolenc, Box 3 Will Pa. ' ~ "John Mesojedec, Box vis, W. Va. Frank Črne, Cleveland, 0. Kdor želi biti zastopnik liifc naših sodrugov naj nam to * ni, da mu pošljemo pohotne \ žice. 1 Listu v podporo: Humbert Maley, Beulah, Wya ct. z željo, da bi začel Ust kn izhajati na 8 straneh. (Opg uredništva: Ko bi vsak storili svojo dolžnost, kot jo Vi. prnost gostilničarja na sebe, tem pa z vabljivim usmehom o-oli usten pričel pripovedovati, je prišel po denar za oglas v Gostilničar ga je v začetku lušal strme. Predrznost zeta je o v mislih primeril s cestnim vajem, ki nočnemu pasantu avi samokres s klicem: roke iško, da potem mirno svoji izprazne žepe. Ven, iz gostilne," je osorno gostilničar, "sicer se spo-bim." Zet je moral biti takih prizorov navajen. Ni se zmenil za gostil-rjev opomin, ampak je postal en. Grozil je gostilničarju, mu bo že v listu pokazal, če ne Gradiva ima do vel j itd. budral je hitro in venomer, ove vabljive usmevne poteze eli usten so se pa spremenile v nsko sarkastične. To je bilo pa mirnemu gostil rju preveč. Stegnil je svojo o, zadaj na zetovi suknji se je poznal obris čevlja in zet je pal s svojimi dolgimi in nemimi nogami tako hitro na kot še nikdar v svojem živ-ju. Na cesti je dvignil pest in gal proti gostilni in zgovoril k poluglasno sirovo angleško letvico, ktere se ne more tu iz koralnih ozirov napisati. Ali ta lek še ni ozdravel lakora-pa zeta. Z roko je otepel sledo-* Čevlja raz suknjo in zavil jo gostilno. Tu je bil dogodek lltek. V začetku se je čula glasijo govorica, potem se je pa prika-ll zet med gostilniški vrati, nad ovo glavo pa širši konec met-mu je potlačil klobuk doli e. Jt% zadnji dogodek je v toliko Ijfreznil zeta, da je s kletvico na pku proti slovenskim gostilni^ prjem na Center cesti vstopil i •ta ulične železnice in se odpe pl domov, premišljajoč, kako bi te maščevsi nad njimi, ker se ne pjo opehariti za denar. Ko je zet vstopil v uredniško Bfco, je tast sedel pri pisalni mizi k pisal članek gnojnice proti lavnemu odboru S. N. P. J. Ke p je zapisal debelo laž, se je uejtl zadovoljno, popravil je r je ššetinaste in pobarvane brke *?gel je po steklenici slabega LU0l.| Žganja, ki je stala na vogalu pisalne mize, Tastu je bilo Žganje tista sila, ki mu je dajala moč in energijo, da je lahko nI po odpadkih in blatu. Brez žganja bi ne bil napisal vrstice, pa da ga zet prosi na kolenih za to. Ob takih prilikah je rekel tast: "Prvo je žganje, da prične kroižti kri po Žilah in priČno delati mofgant. Ako nimam žganja, ne morem lagati in obrekovati. Žganje rodi satanske misli, ktere zapišem na papir in tako pobijam tvoje nasprot nike. Žganje rodi v mojih možganih duhovite napise. N. pr. "S. N. P. J. na propadu". "Le izvanred-na konvencija zamore rešiti S. N. P. J. propada", itd. Vem, da lažem. Ali kaj hočešf Ako hoČeva zmagati morava lagati. Žganje, šnops ali viskij, imenuj to izborno pijačo ,kakor hočeš, je vir življenja za mene, ki mi daje moč, da pobijam in uničujem tvoje nasprotnike." "Dozdevalo se mi je," je spregovoril tast, "da se kmalu vrneš in vstopiš s kislim obrazom, da boš dobil povsod le brce. Ali misliš, da so slovenski gostilničarji na Center cesti res tako neumni, da jih boš vlekel za nos. Povedal sem, da boš naletel na slabo. Ali vbogati me nisi hotel. Prav je!" "Nikar se ne norčuj," je jezno spregovoril zet. "Dolgo si mi grozil glede žene. Zdajj>a molči! Pobarval si svoje sive brke, ko si prišel v Ameriko. Zlagal si se, da si le 40 let star, ko si se ukrcal na parnik, da te popelje v ameriško republiko. Ako mi še zabavljaš, izročim te naselniški oblasti, da zgineš t je odkoder si prišel." "Govornik naj se vorengi iz- na dobre Čase bal, kterega se je kiha," se ga pozove. .udeležila vsa elita. "Nardima presnet; to je tok, da) Videli« smo Panganet Matildo, se ne glihama iz tem, kar je tuki > Regiment Štro/.ak, Mico FrakelJ, na rukano." j Katro Možnar, Meto Laufauf in "Ti misliš nadrukano, kejne. druge slične zastopnice. Obračalo Tud vem ,kej si mislil iz presne- se je do ranega jutra, potem pa tem, to se ne prav tok ampek Pretest." "Pa naj bo pretest no, sej tu je vseglih." "Ni vaeglih ne," pojasnuje Konda. "Vseglih je, če mi kaj sklepamo ali ne ,kajti navsezadnje bode itak tako, kot določim jaz.' Povesijo se numaram bobni na skrokane prsi, usta jim pa šepe-čejo: O mister, ne naša ampak tvoja volja naj se zgodi. Konda se zadovoljno odkašlja, potem pa pravi, da naj se preide na volitev odbora. Bilo je več kandidatov, toda večino so dobili sledeči: Predsednik : M. Konda; tajnik, M. V. Konda; blagajnik Konda: zapisnikar: M. V. fun Konda. Nadzorni odbor se opusti, ker je vsejedno, če se prazno kaso in-špecira ali ne. Porotni odbor se pa odbere pozneje in sicer bode tisti izvoljen, kteri bo znal najboljše špetir pelat. V izrecno za d o v.olj n ost odpre Konda svojo šnof tebakero, na-trese si najprej lastnoročno oba kanala do vrha, potem pa poda milostno še ostalim. Vsi pridejo s povešenimi glavami in stisnejo vsak jedno prizo. Začelo se je vsestransko kihanje, kar se vzame z odobravanjem v zapisnik. Kadar kdo kihne, se zakliče trikratni: živijo. nekteriin tudi prevračalo. V pondelek se je zračila dvorana na vseh krajih, kot dokaz, da so vendar nehali. Vse se je že zbo-ljšalo, le tepihi kažejo landkarte v vseh oblikah in podobah, kar pa ni nič čudnega, če se pomisli, da so pošiljali šnof tebak po dosluže-nem času naravnost v pest, potem pa z velikansko močjo na tepih, kjer se je razblinil v podobi soln-ca s številnimi žarki. Dva dni potem sta šla zadnja dva domov. Skesanih src sta kora-kala drug poleg druzega, v žepih sta pa tiščala velike fige. Tako je končalo to čudovito nasedanje. Konda je zadovoljen, in sicer popolnoma, ž njim pa Se par oseb. In zato so sklenili, da se vsako leto najmanj enkrat vrši ena konvencija, dokler bode slo. Ce omenimo še, da je poseben cuk vlekel blagajno iz Chieage, potem morate biti vsi prepričani, da ni bila majhna. Majhna tudi ni mogla biti, ker je v blagajni čepel velik-maček. fivL UP ^PUJ Vse bi se bilo dobro izšlo, da ni Tiho smrkov«c," je zarežal nesreča spravila preblizu skupaj bobnov dveh numar. Numara 7 se namreč sklone h niimari 9 z namenom, opozoriti ga na dva kakaru-ča, ktera sta šla dni g za drugim v njegovo levo uho misleč, da je tam notri njih prava domačija. Nesreča je hotela, da številka 7 kihne ravno v slučaju, ko je pri- tast. "Ti boš meni grozil sin ci ganskega očeta? Ti mežnar, po-kveka, pridan i Č, ki nisi vreden,da te nosi zemlja! Molči!" "Kdo bo meni ukazoval,'^ je sik nil zet kod gad. "Morda ti.... ti.... stari v Ameriko importiran 2ga-njar? Ha, ha, ha" . . . "Kdo je žganjar?" je z hripa-vim glasom vprašal tast. Njegova desnica je prijela za črnilnik, levico je pa držal kot rokoborbec krčevito na prsih. Zet se je umaknil za korak; z obema rokama je zgrabil za stol, da se ubrani naskoku ošnopsanega tasta. Bilo je prepozno. Po zraku je prifrčal črnilnik in črna tekočina je brizgnila po obrazu zeta, črni-lik se je pa razbil v kose ob steni. Pamagajte," je zaječal zet. V bližnji sobi so zaplakali otroci, v uredniško sobo je pa prihitela ženska ki je že med vrati, zaupila.-"Oče nikar!" . . KONVENCIJA KONDATEVE ZVEZE. (Nadaljevanje.) Drugi dan je imel Konda silen trubel. Mesto vseh sta prišla sa mo dva. Potemnilo se je njegovo temno obličje, dvignil je dvoje krepkih pesti j in zaupil: "Jaz že pokažem, kaj se pravi tista Konda." Na vrsto pride uprašanje, kako dolgo naj traja konvencija. Konda predlaga deset minut pavze. Medtem stopijo v krog chicažani in sklenejo :kadar bodo val suhi. Potem se zopet odpre seja — a Podpirajte socialistično časopisje! Naročajte, čitnjte in širite 'Proletarea'! Priporočajte hrvat-skim delavcem 'Rndničko Stražo'. ZA CONNEMAUGH. Slov. socijalistični klub št. 3 v Connemaugh, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 uri dopoldne. Prihodnja seja se vrši pri sodr. Mrlaku na Franklinu. S socijalističnim pozdravom Josip Bricclj, tajnik. Nečloveško. Če vidite voznika, ki z udarci tisnila konec svojega ošnofan^ga' priganja svojega opešanega konja nosu na zemljišče, kjer se pride luje debela repa ali po domače na uho. k hitrejšemu delu, ste gotovo o-gorčeni in imenujete moža nečloveškega. Kaj porečete človeku, ki "Aččč" se zasliši po dvorani. V j poskuša prisiliti svoj onemogli že-tistem času sta pa že obe numari j l0dec k delu stem, da vliva struna nogah. penega špirita vanj T Ve vseh slu-Numara 9: "Cifra sedem je u- čajih onemoglosti želodca vsled taknila svoje obilo kopito v moj čez mernega dela ali bolezni po-drejneč kanal," skušaj piti Trinerjevo ameriško Numara 7: "Dva rojaka kaka- zdravilno grenko vina. To vince ruča sta šla proti domu in sta ti ozdravi vneto mrenico želodca, ravno zavila v drejneč kanal, ko vzpodbudi žleze k temeljiteljšemu sem ga mislil opozoriti, naj jih izločevanju in okrepi mišice tega upraša, ali imata kaj domovinske organa. Uživaj to naravno zdra- pravice tam ali ne. Pri tem sem kihnil in špica moje kumare se je zadela ob kanal. Škoda je moja. Dokaz je tukaj: Poglejte, kako mi je kumara narastla. To nI več nos, bratje ,to je že copat mažar-skega glažarja." Mir napravi Konda s tem, da zapove numari 9. naj drži prst v drejneč kanalu z namenom, da se prepriča o lastninski pravici kaka ručev. Če sta domačina, jima ne bo notri dolgčas, če sta pa tujca, jo bode ta pa kmalu popihala. Tedaj naj se jih prime in odpelje v imenu postave pred Njega. Numari 7 pa zapove kruto, da naj od zdaj za naprej ne utika svoje copate samo v dreneč kanale ampak povsod, kjer je kaj oferi. Na ta način utegne dobiti dovolj šnofanja, posebno če bode stikal kmalu se zopet zapre. Uzrok: Pro-letarec. Par numar je dobilo list v' tam, kjer zgublja hrbet svoje poroke. Zarde jim obrazi kot phrma-! šteno ime. nov nos, potem se pa izvije globok t Ker se začne kasa na petek na-vzdih neki numari notri iz palca j gibati proti zatonu, se predlaga, na nogi in zavpije: j da se v saboto preneha s konven- "Presnet." icijo. In tako se je zgodilo. V so- • Drugi ga debelo gledajo. botu prirede chicažani v spomin vilo ve vseh slučajih obolenja, ka-kadar obenem občutiš izgubo slasti in telesne moči. Uživaj ga, kadarkoli potrebuješ milega dražila in naravne tonike. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. ROJAKI V CIIICAGI POZOR! POZOR! Jesen se bliža, za njo pride pa zima. Če se mislite seliti, storite to sedaj, ko je čas zato! Tudi s. premogom ne odlašajte. Sedaj je premog še po ceni, a ne bo tega dolgo, ko bodo cene poskočile. Vse to vam preskrbi točno in hitro FRANK UDOVIČ, slovenski Expressman. Oglasite se takoj! FRANK UDOVIČ, 539 W. 18 St., blizu Blue Isl. ave. CHICAGO. PO^OW! F3 OZOR! Ste že brali povest Jungle? Jngosl. del. tisk. družba bo v kratkem izdala povest, ki je izhajala pol drugo leto v "Proletarcu" v LEPO VEZANI KNJIGI. Knjiga bo obsegala nad 400 strani zanimivega čtiva iz amer. delavskega življenja. Povest je zajeta iz življenja čikaskih klavnic in je pisana po znanem autorju Upton Sinclairu, ki je dal dovoljenje za slovenski pre-, vod. Jungle" Je največji roman 20. stoletja!!! Ker je število izdaje zelo omejeno, se prosi vse tiste, ki hočejo naročiti knjigo, da vpošljejo svojo naročitev prej ko mogoče, ker ina-če bi bilo prepozno. Cena knjigi se naznani pozneje. Naroča se pri upr. Proletarea, 587 So. Center Ave., Chicago, 111. POZOR! Mogoče kdo misli, da v Ckicagi ai dobiti tac e ga meaa kot v atari domovini. Ampak U j« imota! - Pri meni aa dobi: domač« klobasa, domač« aubo maao, ti v« kokoto čist« kokoftl in moao va« vrst«. Cene najnižje, blago najbolje. MIHAEL LACKOVlO, 376 W IStk St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! iadefajemo rwm OblclCC a%}nov9)kem k">Ja' Uni*ko ; trpatao ia lite« V zalogi imamo tudi mana drug« potrebščina, k «pa. da ji v delokrog oprav« — oblak. Pridite in oglejt« ni nafto ialoftbo. Z mm «pofttovanje«n Fj.J.DVORAktCO^ totsios ooiHirRs-nuoRS ■ HHDJ Ob počitnicah, ko ste doma, je najlepša prilika za fotografiranje družine ali otrok. izkušeni lotografist izvršuje za primerno eeno naj boljša dela. A Pojdite t|e. 391 393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. «»ee»eeeeeeeeeeeeeeeeeeseeeeoeeeeeeeees«oseeeeeeeee» Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne teči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK. blizo 18. ul., Chieagi Chicago sssssseeeeeessMSM >eeeeeeeeeeeeeeoeeseeeeeeeeeee»sst» ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zeliič. ZEMANOVA "TATRA", Želodečni grenčec.Tatra je izdelani iz zdravilnih zeliič tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabceti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalen teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. B7PM1N 777 A1P°rrstreet> • Chicago, 111. »eeeeeeeeeoeeeoeeeeeesee Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele ,Ž^,ZŽIRANJK Oadravim veacega, kdo* trpi na Varicoceli, Stricturi. Dalj« ozdravim nalezljivo zastru en je, živine nezmožnosti, vodenico in bolezni tidočib ae molkih. Ta prilika je dana tistim, ki eo izda)T i« velike avot zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni ir moj namen je, p»> kazati vaem, ki so bili zdravljeni od tncatov zdravnikov brezuapeftno, da poaednjem le jaz edino aredatvo, a kterim zdravim vspeino. Za nevspetao zdravljenj« ni treba plačati—1« ta vspeino. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrik in ledvicah ne glede kako stara j« bolezen. Tajne molk« bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, tiviene onemoglosti, slaboat, zguba kreposti, napor, zaatruplenje in zguha vode. Pljuča, naduho, Brojchitia, srčne bolezni in pljučne zdravim a mojo najnovejio metodo. ...,2enake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. - Zaatrupljanj« in vse druge kotne bolezni kakor priMe, ture, garje, otekline.—Močni tok ia druge bolezni. Pr«iAČ« ln svetuje zastonj. DR. ZIN8, 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lak« 8t.) & Uradu je: od 8 ure zjut. do 8. ure zv«