8 P 3 A A 6 010 O l. OSREDNJA KNJIŽNIC PR....wr4SKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini , AA Abb. postale 1 gruppo (i6Q3 4()U 11T Leto xxxvn. Št. 120 (10.942) TRST, petek, 22. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, PREDSEDNIK VLADE VČERAJ NA DOLGEM^ POGOVORU S PERTIMJEM Zadeva s framasonsko ložo P2 utepe povzročiti padec Forlanijeve vlade Komunisti zahtevali odstop predsednika vlade Forlanija - Medtem ko socialisti predlagajo le zamenjavo vpletenih ministrov, zahteva demokristjanska levica obširno preosnovo vlade RIM — Forlanijeva vlada je v resnih težavah ob učinkih afere glede prostozidarske lože P 2, afera, ki je mnogo bolj žgoča in nevarna od vseh škandalov, ki so se zvrstili zadnja leta v Italiji. Komunistična partija je zahtevala od vlade, naj odstopi in je napovedala, da bo predlagala glasovanje o nezaupnici. Sinoči so v Rimu govorili, d je tudi predsednik republike Pertini za vladno krizo in da si zelo prizadeva, da ne bi vso zadevo, kot je že v navadi, prikrili in utišali. Gotovo je, da je Pertini poklical na pogovor Forla-uija in vse tajnike strank. Socialističnemu tajniku Craxiju je telefoniral v Pariz, kjer se je slednji udeležil Mitterrandove umestitve ter od njega zahteval, naj se takoj vrne v Rim. Gotovo je tudi, da bo v najkrajšem času prišlo do nekaterih zamenjav v vladnih vrstah. Zamenjati bodo namreč morali ministra, ki sta na seznamu 953 framasonov. Pri vsem tem gre zabeležiti občuteno in dostojanstveno pobudo socialističnega poslanca Fabrizia Cicchi-ta, enega najvidnejših predstavnikov socialistične levice, ki priznava, da je bil član prostozidarske lo- že P 2 in da je k njej pristopil v psihozi političnega boja, ki v Italiji poteka ob škandalih in z bolj ali manj mogočnimi političnimi protek-cijami. Cicchitova izjava je v kričečem nasprotju z stotinami demantijev, ki so si včeraj sledili: vsi odločno zanikajo, da bi bili člani lože P 2, vsi obtožujejo, nekateri tudi zelo arogantno, sodnike ter govorijo o «zločinskih zarotah*. V vrstah vlade in vladne večine so skušali vso zadevo minimizirati in prikrivati, dokler je to bilo mo- KDO JE KDOVP2 RIM — Politiki, vojaki, časnikarji, indiistrijci, diplomati, bančniki, policaji; v seznamu članov tajne framasonske lože P2, ki ga je predsednik vlade Forlani sklenil obja viti, so predstavniki, bolj ali manj znani, vseh kategorij, z redkimi izjemami morda; v seznamu ni kmetov, ni delavcev, ni obrtnikov, ni majhnih ljudi, ki se morajo vsak dan boriti za svoj obstoj. V seznamu je skoraj tisoč imen, ne bomo citi rali vseh, vendar o nekaterih najbolj emblematičnih bi veljalo vsaj povedati, kdo so. Začnimo pri najvišjih predstavnikih političnega življenja. Predvsem sta tu dva ministra Forlanijeve vlade: demokristjan Foschi. minister za delo in socialist Enrico Manca, minister za zunanjo trgovino. Govorilo se je tudi o ministru za pravosodje Sartiju. vendar so dognali, da je bil Sarti le kandidat za vstop v ložo. Od članov vlade sla tu še podtajnik za zunanje zadeve Costan-tino Belluscio (socialdemokrat) in Rolando Picchioni (demokristjan) podtajnik za kulturne dobrine. Prisotna sta tudi nekdanja ministra Stammati (KD), ki je bil nekoč minister, za zaklad in Mario Pedini (KD) nekdanji minister za šolstvo. V seznamu sta tudi misovca Vito Miceli, ki je trenutno poslanec, nekoč pa je bil poveljnik obveščevalne službe S ID. Z njim sta v seznamu tudi njegova nekdania sodelavca general Gian Adelio Maletti, bivši vodja urada D iste obveščevalne službe ter kapetan karabinjerjev Labruna, oba vpletena v preiskavo o pokolu na Trgu Fontana v Milanu ter pokrovitelja fašističnega časnikarja Giannettinija. Med člani Gel-liieve lože je tudi nekdanji fašistični poslanec in nekdanji visoki poveljnik NATO admiral Gino Birin-dflll. Niso samo nekdanji generali in Poveljniki obveščevalnih služb v seznamu imen članov lože P2. V njem zasledimo tudi generala Santovita, direktorja nove obveščevalne službe SISMI (ki je odvisna od notranjega ministrstva) in karabinjer skesa generala Grassinija, ki je direktor druge, vojaške obveščevalne s'užbe S1SDE. Ko smo pri vojakih naj omenimo še admirala Torrisija, sedanjega načelnika generalnega štaba obrambe, sedanjega poveljnika finančnih stražnikov generala Gianninija. njegovega predhodnika generala Giu^iceia, ki je vpleten v Petrolejski škandal in njegovega tesnega sodelavca generala hopre-teia. in še druge, manj znane bi lahko citirali. če se vrnemo za trenutek k politikom, moramo omeniti predsednika socialistične poslanske skupine Labriolo, demokristjanskega poslan-°a Massima De Carolisa, znanega Predstavnika nekdanje tako imenovane «molčeče večine», nekdanjega Predsednika poslanske zbornice in tedanjega člana ustavnega sodišča Bucciarellija Duccija. Prisoten je lutfi tajnik italijanske socialdemokratske stranke Pietro Longo. Potem zasledimo v Gellijevem sezamu imena vrste znanih časnika-tfiev. Poleg Mina Pecorellija, ki je bil ubit pred leti v atentatu in čigar ime je zadnje čase spet pri-*{o na dan v zvezi s petrolejskim l'kandalom, je v seznamu tudi direktor največjega italijanskega dnevnika rCorriere della sera* Franco bi Bella. Ne samo on, temveč skoraj celotno vodstvo založniške skupine Rizzoli, od samega predsednika Rizzolija do generalnega direk-*°r3a skupine Bruna Tassan - Dina. ya seznamu ni mogel manjkati niti (direktor škandalisiitnega lista *G’Occhio» Maurizio Cgstanzo, ki je jazlovel z nekaterimi zanimivimi te-'ertzijskimi oddajami. Med prostozidarji je tudi direktor drugega radijskega dnevnika G ustavo Selva- Gustava Selva slovi po izredno konservativnem tonu, ki ga je vsilil temu radijskemu dnevniku. Le na kratko moramo omeniti tudi nekatera druga imena iz seznama, imena, ki jih večkrat slišimo v raznih radijskih in TV reklamah kot n.pr. Mario Lebole (konfekcija), Giovanni Barilla ttestenine), Marco Folonari (vino) itd. itd. Tudi bivši voditelji nekaterih podjetij z državno udeležbo so bili z Gellijem: Mario Einaudi, nekdanji predsednik E GAM, ki je razmetaval državne milijarde m levo in na desno, Giorgio Mazzanti, nekdanji predsednik ENI. Med"bolj ali manj znanimi osebnostmi je v seznamu tudi italijanski cprestolonaslednik» princ Viktor Emanuel Savojski, Bruno Palmiotti Maria Tanassija, s katerim sta bila vpletena v škandal Lockheed, ki je prisilil k odstopu predsednika republike Leoneja. Poglavje zase so imena argentinskih pripadnikov lože P2. Omejili bi se samo na ime admirala Edvarda Massere, ki je bil eden od treh članov triumvirata, ki je leta 1976 strmoglavil predsednico Isabelito Peron. Oblasti se je naposled polastil najmočnejši član te trojice general Videla. goče. Forlani je govoril o «dimni zavesi*, ki jo je treba prebiti, obenem je pozival k previdnosti ter bil videti miren tudi po dolgem pogovoru s predsednikom republike Pertinijem. Kar zadeva vrh tajnikov strank vladne večine je Forlani napovedal, da ga bodo morda sklicali po republikanskem kongresu ali pa pred začetkom volilne kampanje. V zadregi so bili tudi v vrstah vladnih strank. Tajnik PSDI Pietro Longo je bil deležen popolne solidarnosti socialdemokratskega vodstva, v imenu katerega je ogorčeno spregovoril nekdanji predsednik republike Giuseppe Saragat. V največji zadregi so bili socialisti, ki so čakali na povratek tajnika Craxija, čeprav je dokaj jasno, da se*obtoženci ne bodo mogli izmazati. Še najbolj mirni so demokristjani, ki so še vedno prepričani, da bedo iz vse zadeva izšli še kar čisti. Demokristjanski predstavniki v seznamu Gellijeve prostozidarske lože niso prav pomembni in sodijo v manjše demokristjanske skupine. Tajnik Piccoli in še nekateri so predlagali vodstvu demokristjanske poslanske skupine naj sprejme dokaj trdo odločitev, se pravi nezdružljivost med pripadnostjo krščanski demokraciji in prostozidarskim ložam. Krščanska demokracija torej ni zahtevala samo, kot je že ustaljena praksa, da bi razkrili vse ozadje afere, temveč tudi sprejem nekaterih konkretnih ukrepov. Zelo trdi do framasonov in še zlasti do tajne lože P 2 so bili republikanci. Seaaj ostaja odprto vprašanje obsega sprememb v vladi. Socialisti zagovarjajo le nekatere omejene spremembe, in 'sicer zamenjavo Man--ce, Fpsclnja, Sartija in morda ministra za prevoze Formice (slednjega pa zgolj iz strankarskih razlo-apyi. Pfmokristjanska levica pa ,, .. -. _ .predlaga zelo obširno preosnovo v nekdanji lajn Sc hladnih* -tastah, kar bi že skoraj -„ „ mejjj0 na viacino krizo. To bi se- veda bil tudi način, da bi preprečili Craxijev predlog o političnem preverjanju takoj po junijskih volitvah. V tem času pa se nadaljujejo ugibanja o vsebini dokumentacije, ki so jo milanski sodniki izročili vladi. Seznam 953 članov lože P2 je kot znano le del te dokumentacije, ki naj bi obsegala še drugi izredno pomemben seznam. Gre za nekako skupino, ki je predlagala sprejem novih članov. V dokumentaciji, ki obsega nad 600 strani, je baje še mnogo drugega zanimivega materiala, od bančnih položnic do pisem, ki baje dokazujejo povezavo framasonske lože P2 z ameriško mafijo. V njej naj bi bila imena tudi zadnjih osebnosti, ki so čakale na sprejem v ložo. To naj bi bili časnikar dnevnika «Corriere della sera* Alberto Sensini (njega je baje predlagal Foschi), minister Sarti (predlagatelji Cosentino, Stammati in Gerva-so), general Dalla Chiesa (predlagatelja generala Viglione in Giudi-če), direktor prvega televizijskega dnevnika Franco Colombo, ki je imel smolo,in baje zaprosil za vstop v ložo 22. januarja 1981. Trdijo tudi, aa V preoscalem delu dokumentacije ni izkaznic ministrov Mance in Foschi ja, da pa je pismo z bo- žičnimi voščili, ki ga je Licio Gelli pisal Giuliu Andreottiju. R. G. Afera Cahi: včeraj prva zasliševanja MILAN — Sodnik D’Ambrosio je včeraj popoldne začel zasliševati prve člane upravnega sveta finančne družbe «La Centrale*, ki so jih aretirali predvčerajšnjim. V soboto bo na vrsti tudi predsednik «Ban-ca Ambrosiana* Roberto Calvi. Kot znano bodo vsem sodili po hitrem postopku. Glede procesa pa je že prišlo do prvih neprijetnih zapletov. Javnega tožilca mora namreč imenovati milanski državni pravdnik Mauro Gresti, ki je osumljen, da je pomagal prav Calviju in mu celo vrnil potni list, ki so mu ga bili začasno zaplenili. Tržaški župan prepovedal dvojezične transparente v mestnem središču posebnim odlokom ukazal pristaniščnikom, naj od-transparente, ki so jih izobesili ob proslavah 50-letnice ustanovitve Tržaške pristaniške družbe. Moti ga dvojezičen napis. Poročilo na 2. strani. Tržaški župan je s stranij® dvojezične ......................uma PRVI NEPOSREDNO IZVOLJENI SOCIALISTIČNI PREDSEDNIK FRANCIJE V Elizejski palači slavnostna umestitev novoizvoljenega Francoisa Mit ter ran d g Mandat za sestavo nove vlade poveril lillskemu županu Pienru Mauroyu Danes bo razpustil skupščino in razpisal nove volitve PARIZ — «Upanje je bilo edini resnični zmagovalec predsedniških volitev 10. aprila«. Te besede so «aiiii«*aaiaii>i>aaaa«i>«ai»iii>ati«aiaa**iiiiii>iiitaa**iiaiiiaiiaa«iiiiai0«iaiiiaiia>iiaii>at*iaaiaiiaiaiuiiiiii0iiaia«ii*«iiBtiaiiiaii»iiiiii«iiiiiiiaaiiaiBiiii«Bi*M»ui«uaiaiiiiaaaaiu»ni«a«aiaaiaafiiiiiiif iiKiaiaiii>iii«aaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaitiia«iiaiaaiiiiiiiiaiiiiiiigMiiiaiiiiiiiMiiMaiMiiaiaiiiaii>iiiiMi>Kiaai«ii**ia>a«*iiiii*ta«aaiiiaiaaiiiataiiiaaiiiiiaiaiiaiaiii0iiai*iiaaMa KORAK NAZAJ ZA MILJSKO LADJEDELNICO Fincantieri predlaga ukinitev prave ladjedelske proizvodnje Obrat naj bi le dobavljal dele drugim ladjedelnicam ■ Delavci in sindikalisti soglasno zavrnili takšno «rešitev» - Pomisleki tudi pri družbi «Friulii» Zadnje srečanje med tržaškimi sindikalisti in vodstvom državne družbe Fincantieri v Rimu — srečanje je bilo v sredo popoldne na sedežu ministrstva za državne soudeležbe — pomeni občuten korak nazaj v zvezi z rešitvijo perečega vprašanja miljske ladjedelnice »Can-tieri Alto Adriatico*. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi zastopni ki deželne finančne družbe Friulie, ki bi morala kakor znano ustanoviti skupaj s Fincantieri novo družbo, ki naj preva^rae ladjedelnico po zaključenem tečajnem' postopku sedanjih lastnikov, Je predsednik Fin- z že danimi zagotovili vladnih or ganov in ki jo lahko strnemo ta kole: Fincantieri upravlja danes v Italiji določeno število ladjedelnic in bi prevzem miljskega obrata prav gotovo pomenil v očeh Evropske gospodarske skupnosti »nedovoljeno* pomoč, priznano italijanske mu državnemu ladjedelstvu. Zaradi tega bi sklep Fincantieri o prevzemu ladjedelnice pristojni organi EGS prav gotovo zavrnili. Fincantieri si torej lahko dovoli le to, da sicer prevzame miljski obrat, da pa se nadaljnja proizvodnja v njem preusmeri na izdelovanje ladijskih delov in drugih zahtevnejših kovinskih proizvodov za druge ladjedelnice Fincantieri. Po tezi Fincantieri naj bi bila torej na Tržaškem dokončno ukinjena tradicionalna ladjedelska dejavnost. na kar seveda ne morejo pristati niti prizadeti delavci, niti sindikalne ^organizacije, politične stranke, krajevne uprave in vse prebivalstvo tržaške pokrajine, ki So prav proti tej nevarnosti pred časom epotno .stopili v boj v o-'BraffiBPmgiffitISfegS 'obrata. To so ________ sindikalisti tudi jasna povedali pred- » i •______« ■____ _ i _ -t • .1________ rtn rlrnvti/i ITr-ii ilin in nadlocil rla ne družbe Friulie je naglasil, da je upravni svet družbe svoj čas pristal na to, da pristopi k novi družbi, vendar pod pogojem, da bo miljski obrat še naprej izdeloval ladje. Ob tezi, naj bi se proizvodnja preusmerila na drugo področje. Pa se ponovno odpira vprašanje pristopa Friulie z 49% potrebne delniške glavnice. Včeraj popoldne so se v menzi obrata zbrali na sindikalni skupščini delavci CAA, katerim sta sindikalista Gialuz in Gasivoda orisala potek sestanka v Rimu. Po daljši NiuiiiiitilNimiiMiitiiiaiiMHiiiiiuiiiuiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMtiiiiiiuiitiiiiiimiu Izjave na županovo prepoved dvojezičnega transparenta trajala vso popoldansko izmeno. Ob 17.45 pa je krenil številen sprevod od Doma pristaniških delavcev do Trga Unita, do občinske palače. V sprevodu so bili delavci tržaške pristaniške družbe in številne delega cije gostov. Prisotnost tolikih dele gacij (italijanskih in Jugoslovan skih) pomeni za tržaški občinski od bor še dodatno blamažo, saj so delavci iz Genove, Neaplja, Livorna. Benetk, Savone, Ravenne, Ancone, Civitavecchie, M. Carrare. Chiog gie, Tržiča ter iz Kopra, Zadra in Reke lahko na lastne oči videli, kaj se lahko dogaja danes v Trstu, kjer vedri melonarska občinska uprava. Prepoved dvojezičnih transparentov so vsi občutili kot žalitev, kot kršenje demokratične volje in kot izziv sožitju in prijateljstvu med italijanskimi in slovenskimi ljudmi v Trstu ter jugoslovanskimi delavci. Namesto, da bi ljudje prišli iz raznih mest na praznično srečanje, so bili zaradi nezaslišanega nastopa občinske uprave prisiljeni manifestirati za osnovne'človeške in državljanske pravice. Sprevod delavcev se je ustavil pred občinsko palačo, nakar sta na odločno zahtevo delavcev njihovo delegacijo, v katero so tržaški delavci povabili tudi svoje tovariše iz dtugih mest, sprejela odbornika Seri in Gambassini. Srečanje je tra jalo več kot eno uro, obrodilo pa ni ničesar, saj sta odbornika vztra jala pri prepovedi dvojezičnih tran sparentov. Ko so za to izvedeli de lavci na Trgu Unitn je postalo ozra čje še bolj napeto, demonst anti so ili pred prefekturo in zasedli Na- Odlok, s katerim je občinski od bor LpT včeraj prepovedal dvojezične transparente, je seveda zbudil val ogorčenja. Zadevo niso obsodili samo delavci, ampak tudi politične in druge organizacije. Že včeraj smo tako dobili vrsto izjav, ki ugotavljajo nesprejemljivost in nedemokratičnost ravnanja s strani občinskega odbora. V letaku FILT - CGIL, ki napoveduje stavko, beremo izjavo, ki pravi, da pomeni županov odlok cenzuro fašističnega tipa, ki žali usta vo in dostojanstvo delavcev italijanskih in jugoslovanskih luk, ki so prisotni na manifestaciji in tepta demokratične pravice državljanov. Luška sekcija KPI v svoji izjavi odklanja «izzivalen nastop tržaške ga občinskega odbora, ki ima namen vnašati razdor med Slovenci in Italijani, ki živijo v naših krajih.* Dolinski občinski odbor je na svoji sinočnji seji izrazil svojo solidar- nost s pristaniškimi delavci in svo je ogorčenje nad županovo prepo vedjo. Prav tako je izrazil solidarnost in ogorčenje vzhodnokraški ra jonski svet, ki med drugim vprašuje župana, kaj pomenijo politična oportunost in »negativni odmevi* v zvezi z dvojezičnim napisom. Deželni svetovalec SSk Štoka je naslovil deželnemu odboru interpelacijo, v kateri sprašuje odbor, kaj namerava storiti, da bi dvojezične napise, ki jih je razobesila tržaška pristaniška družba, ne odstranili. Štoka nadalje vprašuje deželni odbor naj obsodi protiustavno dejanje župana. Tržaški občinski svetovalci KPI Monfalcon, Poli in Spetič so naslovili na župana Cecovinija vprašanje, na katero naj odgovori med današnjo občinsko sejo. V pismu svetovalci sprašujejo župana, na osnovi kakšne legitimnosti je izdal prepoved o transparentih. razpravi so prisotni sklenili odposlati predsedniku deželnega odbora Ccmelliju, odborniku , za industrijo De Carliju. vodstvu Friulie in stečajnemu skrbniku brzojavko, v kateri zahtevajo nujen sestanek z vsemi prizadetimi dejavniki, da bi na njem zavzeli enotno stališče do o-menjene teze predsednika Fincan tieri. Sindikalista sta nadalje obrazložila načrt, ki ga je Fincantieri izdelala kar zadeva ureditev staležev v miljskem obratu. Ladjedelnica naj bi imela stalno zaposlenih T75'‘db: lavcev in 15 do 20 uradnikov, poleg tega pa naj bi v njenem okviru ustanovili' posebno' »mobilno* skupi-' no 70 do 80 delavcev, ki naj bi bila na razpolago za opravljanje specifičnih del v drugih obratih Fincantieri. Če upoštevamo, da .je danes v CAA zaposlenih 280 delavcev in 54 uradnikov, bi prehod pod novo režijo zahteval določeno zmanjšanje števila zaposlenih delovnih meči. To pa bi dosegli s tem, da bi upokojili 22 delavcev, ki bodo v letošnjem letu dosegli predpisano starost, nadaljnjih 35 delavcev in uradnikov pa bi upokojili predčasno. V času. ki bi bil potreben za to, da se zaključi stečajni postopek, da se ustanovi nova družba in da se o-brat preusmeri na novo proizvodnjo. naj bi bilo vse osebje ladjedelnice v dopolnilni blagajni. Kolikor bi nova ureditev to zahtevala, pa bi nekateri med njimi v tem času obiskovali posebne prekvalifi kacijske tečaje. Jasno je, da je izid rimskega srečanja ponovno povečal zaskrbljenost miljskega delavstva, ki pa je kakor rečeno sklenilo nadaljevati boj za ohranitev ladjedelnice. Kakor nam je dejal starejši delavec na včerajšnjem shodu, je treba za vsako ceno preprečiti, da bi bila Lloydova ladja Julia, ki se prav te dni odpravlja iz ladjedelnice v svet. zadnja ladja, ki bi imela v matični knjigi zapisano: mesto izdelave Trst*. Furlansko glasbeno poletje 1981 Deželni odbornik za turizem Bomben je včeraj na posebni tiskovni konferenci v Vili Manin pri Passa-rianu predstavil »Furlansko glasbeno poletje 1981», ki se bo odvijalo v Ogleju, Sestu al Reghena in v sami Vili Manin, poleg tega pa še v Trstu, Gradežu in Lignanu. Nove norme v prid kmetijstvu Deželna skupščina je na včerajšnji seji obravnavala štiri zakone, ki sp nanašajo na kmetijstvo v Furlaniji-Julijski krajini. Gre za zakon, ki daje na razpolago 7,5 milijarde lir za razvoj delovanja deželne družbe za kmetijstvo ERSA, za normo, ki določa posege za razvoj kmetijstva na potresnem območju in ki ga je država zavrnila z nekaterimi pripombami, za zakon, ki predvideva posege za razvoj vinarstva in svilogojstva ter za normo. ki dopolnjuje zakon v prid kmetijstvu, ki je bil izglasovan v lanskem letu. Vsi štirje zakoni so bili sprejeti z večino glasov. Deželni svet se bo ponovno sestal 2. junija. Mladenič podlegel poškodbam nesreče Na oddelku za intenzivno nego tržaške bolnišnice je včeraj ob 3.20 umrl za posledicami hude prometne nesreče 2Hetni Maurizio Černe, doma iz Zindisa 25 (Milje). Mladenič se je ponesrečil v nedeljskih večernih urah, ko je na cesti pri Ospu v višini strelišča zavozil s svojim fiatom 127 s ceste. Nesreči je botrovala velika hitrost. Černeta je vrglo iz avtomobila, obležal je na cesti s hudim udarcem v glavo. 1 Štiri dni zatem je podlegel poškod bam. PREDSTAVITEV NA VČERAJŠNJI DISKUSIJI 0 STAVKAH Sindikat slovenske šole izdal stavkovni pravilnik Sindikat slovenske šole je priredil včeraj v Gregorčičevi dvorani diskusijo na temo «Stavke sindikata slovenske šole*, ter ob tej priložnosti predstavil svojim članom tudi stavkovni pravilnik, ki ga je sestavil odbor sindikata. V uvodu v diskusijo je prof. Samo Pahor podrobno razčlenil, zakaj je prišlo do potrebe po pravilniku. Dejal je, da so bile skoraj vse stavke, ki jih je izpeljal sindikat večinoma političnega znača ja, ker zadevajo šolo kot institucijo, ki skrbi za koristi naše narodnostne skupnosti. Včasih je prišlo pri izpeljavi stavk do nesoglasij, to pa največ zato, ker. se članstvo odbora vsako leto menjuje. To je povzročilo predvsem novincem v odboru težave pri presoji o stavkah. Da bi se izognili takim nevšečnostim, je bil pripravljen pravilnik, saj je uspeh vsake ;1§tgg|ce v prvi • Združenje imlustrijcev tržaške pokrajine bo imelo občni zbor v sredo, 27. maja, ob 17.30 v dvorani KD Vesna Osnovna šola »Albert Sirk* Nižja srednja šola »F. Levstik* Križ PRIREDIJO jutri, 23. t.m., ob 11. uri v Domu »Albert Sirk* v Križu kulturno prireditev «Šoia se vam predstavi* Vabljeni! vrsti odvisen od dobre organizacije le-te. Pravilnik pa daje navodila prav za dobro izpeljavo stavkovnih gibanj. Stavkovni pravilnik, soglasno odobren na seji glavnega odbora Sindikata slovenske šole dne 5. maja letos, je razdeljen v osem poglavij za skupnih 26 paragrafov. Bolgarski baritonist jutri na Opčinah V mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah bo jutri ob 20.30 obiskovalce čakalo prav posebno doživetje. oziroma tak kulturni dogo: dek, kakršnega še občinstvo prav gotovo ninqvajeWr. V goste #r,\Jjpja namreč član državne Opere iz Sofije, baritonist Veselin Damjanovi Damjanov je uveljavljen pevec, poleg tega pa še vnet esperantist, in je te dni gostoval po Italiji, nazadnje je nastopil v Genovi in Veroni. V soboto bo občinstvu predstavil skladbe, ki zadevajo tako klasično kot sodobno glasbo. Na klavir bo bolgarskega baritonista spremljal pianist Aleksander Vodopivec. obletnici njegove smrti. Konzul Benolič je ob tem dejal, da narodi in narodnosti Jugoslavije v spominu na Tita nadaljujejo po poti, ki jo je začrtal Tito in da na pridobitvah, doseženih v težki povojni graditvi socialistične in samoupravne domovine in na veličastnih uspehih, z nezmanjšanim zaletom premagujejo težave, ki jih prinaša nadaljnji razvoj. Ob tem je poudaril, da pridobitve dela in boja niso bile dosežene enkrat za vselej, pač pa da jih je treba stalno čuvati in razvijati z vsakodnevno socialistično prakso in budnostjo proti vsem notranjim sovražnikom, ki delujejo, kot dokazujejo dogodki na Kosovu, v tesni povezanosti z zunanjimi sovražniki neodvisne, socialistične, samoupravne in neuvrščene Titove Jugoslavije. Glavno pa je nadaljnje utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti kot najmočnejšega jezu proti težavam, s katerimi se danes sooča jugoslovanska družba. S prevelikimi žrtvami smo si sami priborili svobodo — je dejal konzul Benolič —, da bi jo smeli izpostavljati nevarnostim. Ob tem je omenil tudi vlogo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot nosilca miru in sožitja ob meji. Kratko in domačnostno slovesnost sta z recitacijami pesmi in besedil na narodnoosvobodilno tematiko dopolnila člana Slovenskega stalnega gledališča Zlata Rodoškova in Stane Starešinič, nakar se je razvila skromna a prisrčna družabnost. Sožalna brzojavka predsednika Gollija svojcem Eme Tomažič Predsednik deželnega sveta Mario Colli je poslaL svojcem Eme Tomažič sožalno brzojavko. »Užaloščen ob izgubi Eme Tomažič, se glasi brzojavka, se ganjen klanjam njenemu plemenitemu liku, ki predstavlja trpljenje in žrtvovanje slovenskega ljudstva pod fašističnim jarmom. Ob spominu na ogromni delež Pinka Tomažiča in vse njegove družine v boju za svobodo. Vas prosim, da sprejmete iskreno sožalje in prepričanje, da bo ostal spomin Eme Tomažič in njenih otrok vedno živ*. Sekcija KPI Trebče »Zorko Kralj* fše klanja spominu Eme Tomažič. Ob težki izgubi dragega Nevia Legiše izrekata svojcem globoko sožalje družini Štolfa in Nabergoj. V globoki žalosti za izgubljenega prijatelja in vrstnika, izreka iskreno sožalje družini Legiša ob izgubi sina, mladina iz Medje vasi in vaščani. trgovinske zbornice. V KAKŠNO SMER GRE POLITIČNO ŽIVLJENJE V TRSTU Levica v socialistični stranki proti zavezništvu medKDin LpT V kakšno smer se bo zasukalo kolo tržaškega političnega življenja? Po znanih dogodkih na pokrajini, kjer je KPI odrekla svoje sodelovanje z upravo in s tem odprla krizo, se je splošna slika tržaškega političnega življenja le še nekoliko bolj zameglila, tako da tik pred pomembnimi razpravami o proračunu v raznih izvoljenih svetih, še ni jasno, kakšen bo nadaljnji upravno politični zemljevid na Tržaškem, kako se bodo stranke zmenile za u-pravljanje tržaške pokrajine in občine, pa tudi kako se bodo stvari zasukale v devinsko-nabrežinski občini. Veliko besed' je bilo izrečenih v zadnjih časih, veliko je bilo tudi domnev in polemik, morda se bo v prihodnjih dneh izluščilo kaj bolj konkretnega. Medtem moramo žabe- JE IMELA ZLOGLASNA LOŽA P2 TUDI V TRSTU SVOJE PRIVRŽENCE? Demanti Fabriccija, od v. Agneletto: «Ne vem» Objava imen predstavnikov oziroma domnevnih članov tajne prostozidarske lože *P2» je dvignila mnogo prahu tudi v našem mestu. že včeraj smo v zadnji vesli poročali, da se je v obsežnem svežnju dokumentov o pripadnikih lože «P2» znašlo ime Tržačana, dr. Carla Fabricci ja; njegovemu so se ob koncu pridružila imena še drugih petih oseb iz našega mesta, in sicer: odv. Branka Agneletta, inž. Luciana Lucianija, prof. Egoneja Golima-rija, dr. Walterja Levitusa in dr. Edoarda Gasserja. Kot vse kaže, je imela loža «P2* torej svoje pristaše tudi v našem mestu. Tržaška javnost je ostala gotovo najbolj zaprepadena in začudena ob vesti, da je bil vpleten v ložo «P2» dr. Carlo Fabricci. Slednji je v naši pokrajini zelo znana osebnost in to predvsem v sindikalnem svetu, it vrsto let je namreč po- krajinski tajnik sindikata U1L. Sam Fabricci je včeraj v tiskovnem sporočilu ostro zanikal, da bi kdajkoli pripadal loži «P2». Podčrtal je, da ni nikoli prisostvoval kakršnikoli seji tega združenja, na novinarjevo vprašanje pa je odgovoril, da v svojem življenju ni še nikoli videl *tega gospoda Gellija» — častitljivega mojstra lože «P2». Dodal je, da je doslej deloval le v sklopu republikanske stranke in sindikata Ul L in da sploh ne pozna smotrov in ciljev prostozidarjev. Po agencijskih vesteh naj bi imel Fabricci izkaznico lože št. 1771, ki naj bi veljala od 1 januarja 1977 do 31. decembra 1982. Po istih vesteh povzemamo, da naj bi bil slovenski tržaški odvetnik Branko Agneletto pristopil k loži *P2» prav tako v začetku leta 1977. a naj bi nato izstopil iz nje in pristopil k drugemu framasonskemu združenju. Kateremu, ni pojasnjeno. «Ne vem, kako je prišlo moje ime na dan v zvezi z ložo «P2» in zakaj je do tega prišlo», nam je včeraj povedal odv. Agneletto po telefonu. «K vsemu temu nimam nič dodati. Moje ime je pač postalo javno v zvezi z ložo, to pa sem zvedel prek krajevnega časopisja.» «Agencije poročajo, da ste prestopil k drugi loži. Kateri?» «To so interne zadeve, mogoče. Vendar ta stvar je indiferentna. Za kogarkoli, ki pozna framasonstvo, je biti član ene ali druge lože indiferentno.* *Pcznate morda gospoda Gellija?* *To so druge zadeve. Na to vprašanje ne morem odgovoriti, v tem trenutku ni bistveno, če sem ga poznal, sem ga poznal za frama-sona in ne zaradi njegovih drugih domnevnih mahinacij, ki naj bi jih bil zakrivil Jaz odgovarjam za to, kar sam naredim.* Od ostalih Tržačanov, vpletenih v škandal lože «P2», je Luciano Luciani, gradbeni inženir, ki naj bi bil politično neopredeljen. Prof. Egone Golimari, 83 letni ginekolog, je leta 1956 kandidiral za monarhiste; dr. Walter Levitus je odvetnik podjetja Acega; politično bi ga lahko opredelili za liberalca. Dr. Edoar-do Gasser je po poklicu odvetnik, pred leti je bil predsednik reda od vetnikov tržaške pokrajine. Toliko o Tržačanih. Za nas pa bo gotovo zelo zanimivo še eno ime, ki je izšlo iz dokumentov o pripad nosti lože «P2*. Gre za dr. Rema Landinija iz Vidma ■ Verone, ki je dobro znan tržaškemu delavskemu razredu: Remo Landini je industri-jec, ki se je vrsto let gnjavil okoli tovarne SIRT, bivše Vetrobel. S kakšnimi rezultati, to dobro ve vsak tržaški delavec. (Si) ležiti zanimivo stališče levice v tržaški socialistični stranki. V poročilu, ki nam ga je včeraj poslala s podpisoma Avgusta Segheneja in Livia Pesanteja, se tržaška socialistična levica z zaskrbljenostjo vprašuje o stvarnem smislu določenih političnih pobud, po katerih naj bi bila rešitev hudega problema javnega upravljanja na Tržaškem v zavezništvu med krščansko demokracijo, PSI, socialdemokrati in SSk. Zavezništvo, ki naj bi bilo odprto, kot dokazujejo nedavna dogajanja ob izvolitvi upravnega odbora v krajevno zdravstveno enoto, tudi sami Listi za Trst. Tudi če stranke zanikajo, da bi že prišlo do kakšnih dogovorov v tem smislu, je po mnenju levice PSI nevarno, da se politična os nekako nagne v smer določenega zavezništva med KD in LpT, pri katerem bi imele druge manjše stranke le obrobno vlogo. Zato socialistična levica že vnaprej odklanja vsakršno možnost takšne vrste zavezništva. Za vedno nas je tragično zapustil naš dragi sin in brat NEVIO LEGHISSA Pogreb bo danes, 22. maja, ob 16. uri iz štivanske cerkve Žalujoči: mama Marija, tata Vlttorio, sestra Daniela, brat Gianni in nečaki ter drugo sorodstvo Medja vas, 22. maja 1981 Nenadoma nas je zapustil naš oče, nono in- brat ALOJZ RACMAN Pogreb dragega pokojnika bo danes, 22. t.m., ob 15.30 izpred hiše žalosti v Gročani. Žalujoči: sin Oskar, nevesta, vnukinji, sestre in bratje z družinami Gročana, 22. maja 1981 Mati in hči ranjeni med eksplozijo plina V pritličnem stanovanju v Ul. Vigneti 67 je sinoči okrog 20.30 j prišlo do eksplozije plina, ki pa na srečo ni imela hujših posledic. Kot so ugotovili karabinjerji, je do ' eksplozije prišlo, ko je 36-letna Ma- I ria Grazia Brotto por. Ceppi hotela | z vžigalico pritakniti plamen na kuhalniku, ki je priključen na plinsko jeklenko. Verjetno je iz jeklenke ali iz gumijaste cevi že dalj časa uhajal plin, saj je ob dotiku z ognjem prišlo takoj do eksplozije in manjšega požara, ki pa so ga sosedje pogasili še preden so prihiteli gasilci. Ceppijeva je vsekakor utrpela opekline prve in druge stopnje, za kar se bo morala zdraviti od 15 do 20 dni na dermatološkem oddelku, njeno 14 letno hčer, ki je tudi bila v kuhinji, pa so prepeljali v otroško bolnico, kjer se bo morala zdraviti 15 dni zaradi opeklin in ran, ki so jih ji povzročili drobci šip. Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona MARIJA NADOH vd. OTA Pogreb bo danes, 22. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalujoči: Milko, Klavdij, Alma, Boža, vnuki Damjana, Marko in David ter drugo sorodstvo Dolina, Krogi je, Gropada, 22. maja 1981 Ob izgubi svoje dolgoletne podpornice EME TOMAŽIČ Slovensko dobrodelno društvo v Trstu izreka družini svoje globoko sožalje. Zavedno narodnjakinjo bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 22. maja 1981 Gledališča VERDI Danes ob 20.30 (red A) in jutri ob 18. uri (red B) simfonični koncert. Kot dirigent bo nastopil mladi Poljak Antoni Wit, poleg njega bo na koncertu nastopil eden najbolj znanih mladih pianistov Rus Boris Bloch. Na sporedu bo najprej uvertura k operi «Paria» poljskega skladatelja Stanislava Moniuszke, nakar bo Bloch izvajal Chopinov Drugi koncert, v drugem delu večera pa bodo izvajali Cesarja Fran cka simfonijo. AVDITORIJ Od 26. do 28. t.m. se bodo zvrstile gledališke skupine dežele Furlanije-Julijske krajine: 26. 5. skupina Pic-colo Teatro iz Vidma bo predstavila G. Spelladijevo delo «11 morto per equivoco»; 27. 5. gledališka skupina iz Pordenona C. Goldonijev «Sior Todero Brontolon* in 28. 5. Piccolo Teatro iz Gradeža G. Mar-chesanovo delo «1 mamuli del ’23». JUTRI NA POBUDO MLADINSKEGA ODBORA SKGZ V goriškem dijaškem domu srečanje zamejske mladine Kino Da Cappella Underground 18.00 «Dra-cula». Režija Tod Brovvning. Ariston 17.00 «Ludvig». Režija Lu-chino Visconti. H. Berger in R. Schneider. Eden Zaprto. Jutri ob 17.00 »Gente comune*. Režija Robert Redford. Ritz 17.30 «11 signor Robinson: mo-struosa storia d amore e di avven-ture». Barvni film za vsakogar. Excelsior 17.00 «Taxi driver». Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattaeielo 17.30 «La ragazza di! Naschville*. Barvni film za vsa- ] kogar. Eenice 17.00 «Tre uomini da ahbat tere*. A. Delon. Prepovedan mla j dini pod 14. letom. Aurora 17.00 «Bronco Billys>. Clint' Eastwood. Cristallo 16.45 «11 giomo del cobra». | Franco Nero. Barvni film za vsa- l kogar. Vittorio Veneto 16.30 «Assassinio al-lo specchio». Barvni film za vsa kogar. Moderno 16.30 «Le notti di Salem*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00 «L’esorcista». Prepo-vedan mladini pod 14. letom. j Mjgnon 16.30 «Una volta ho incon- ! trato un miliardario*. Barvni film za vsakogar. I Naziona'e 15 30 «Sweet pomo bahy». j Prepovedan m'adini pod 18. letom. ] Eilodrammat^o 14 30 22 00 «Sex fa j scinatinn*. Prepovedan mladini pod ' 18 letom. Radio 16.30 »La zia svedese*. Prepo- j vedan mladini pod 18 letom. Pred kratkim so se na pobudo mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze sestali predstavniki nekaterih mladinskih krožkov in društvenih odsekov na Tržaškem. Vsebina sestanka je bi-l.i priprava na praznovanje dneva mladosti, ki bo potekalo jutri v popoldanskih in večernih urah v Gori ci, in sicer v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Ul. Montesanto. Mladinski odbor je letos sprožil pobudo o praznovanju dneva mladosti predvsem zaradi potrebe po taki priložnosti, ki bi mladim v zamejstvu nudila možnost za medsebojno srečanje. Veliko je namreč mladine, ki je angažirana nri krožkih, odsekih, športnih in kulturnih organizacijah, vsi, predvsem pa najmlajši pa občutijo pomanjkanje tesnejših stikov, širših srečanj, skupnih akcij in prireditev. To je bila torej osnova letošnjega mladinskega srečanja, ki naj bi v goriški dijaški dom privabilo mlade iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije: slednji so ob priliki celo poskrbeli za organiziran prevoz z avtobusom. Srečanje je sicer prva tovrstna pobuda in zaradi organizacijskih težav tudi nekoliko pomanjkljiva, vsekakor pa pomeni korak na- prej k širšemu mladinskemu delovanju in k novim pobudam na področju združevanja ter mladinske dejavnosti. Za odbore in predstavništva krožkov se bo sobotni popoldan začel že ob 16. uri, ko je na sporedu srečanje med člani krožkov ter predstavniki mladinskega odbora, na katerem naj bi posamezniki poročali o dosedanjem delovanju ter načrtovali bližnje akcije. Ob 20. uri bo na vrsti kulturni program, katerega se bodo udeležili izključno mladi in sicer pevski zbor Pod lipo iz Benečije, nekateri člani TPPZ Pinko Tomažič, recitatorji gledališke šole z odlomki mladih, pesnikov in pisateljev ter folklorna skupina Travnik iz Gorice. Praznik se bo zaključil z družabnostjo. Čeprav poteka v Gorici je ta pobuda deželnega 'značaja, krožki in mladinski odseki pa zato pozival mlade iz Trsta, da se je v čim-'večjem številu udeležijo. Podrobnejše informacije glede splošnega programa in prevoza, lahko zainteresirani dobijo na sedežih društev in krožkov, oziroma v uradih mladinskega odbora, Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. PROTEST PODGORSKIH TEKSTILCEV Krčenje števila delovnih mest s predčasnim upokojevanjem Dežela izigrava sklep, da bo razprava o krčenju števila zaposlenih stekla šele po sprejemu načrta o preureditvi obrata SUZI PERTOT KULTURNO DRUŠTVO lance Q$ieAele>n BOLJUNEC Gledališče F. Prešeren Boljunec SOBOTA, 23. maja 1981, ob 20.30 PROSLAVA 80-LETNICE DELOVANJA KD «FRANCE PREŠEREN« BOLJUNEC SPORED: — slavnostni govor — recitacije — nastop učencev osnovne šole «F. Venturini* Boljunec s petjem, plesom in recitacijami — nastop harmonikarskega ansambla «SYNTHESIS 4» šole GM podružnica Boljunec pod vodstvom Klavdija Furlana — nastop mešanega pevskega zbora «F. Prešeren* in tamburaškega ansambla pod vodstvom Draga Žerjala Vabljeni liiiiiiiil Illilill aartraro : KttUUHKO ; _______ DRUŠTVO t* TABOR -*■ prireja jutri, 23. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert Veselina Damjanova baritonista drž. Opere iz Sofije Pri klavirju Aleksander Vodopivec Vabljeni! Razstave kaneš ou 18. uri bodo v umetnostni galeriji Sant’Elena v Ul. degli artisti 2 odprli razstavo slikarja Roberta Faganela. Slovenski klub in' foto krožek Trst 80 vabita na ogled fotografske razstave članov krožka, ki je v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. ob uradnih urah in zvečer. Včeraj-danes Danes, PETEK, 22. maja MILAN Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.37 — Dolžina dneva 15.11 — Luna vzide ob 23.40 in zatone ob 8.02 Jutri, SOBOTA, 23. maja ŽEIJKO Vrctne včeraj: najvišja temperatu-ra 25 stopinj, najnižja 16,5 stopinje, Razna obvestila Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič* sporoča, da bo danes ob 19. uri vaja orkestra in ob 20.30 vaja vsega ansambla TPPZ. Osnovna šola F. Milčinski, srednja šola Ciril hi Metod, vrtec v Lonjerju, KD Rovte - Kolonkovec iu KD Lo-njer - Katinara vabijo na proslavo ob 190-Mnid šU«e'hške Sole na Ka-tinari v nedeljo, 31. maja, ob 17. uri. Zveza vojnih invalidov obvešča člane, da ostane danes urad zaprt. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH OBVEŠČA da je redni letni občni zbor preložen na ponedeljek, 25. maja. Odbor vdbt1 vse1 *lane, da se ga udeležijo v čim večjem številu. Občina Dolina razpisuje javni natečaj za mesto specializiranega inštalaterja. Rok razglasa zapade jutri, 23, maja t.L, ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občinski oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem tajništvu v uradnih urah. Prosveta Društvo Sloveucev miljske občine vabi na veselico s kulturno-zabavnim sporedom, ki bo v nedeljo, 24. maja, ob 16. uri v kinodvorani Verdi v Miljah . Izleti SPDT priredi v nedeljo, 31. maja, avtobusni izlet v Dolino Zajzere. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ulica sv. Frančiška 20/2, tel. 767-304) od 11. do 12. ure vsak dan do vključno srede, 27. t.m. Kmetovalci iz Gročane organizirajo dne, 24. maja, izlet v Kočevje in okolico z ogledom raznih modemih hlevov. Ob povratku ogled Sv. Urha pri Ljubljani. Cena izleta 15.000 lir - kosilo vključeno. Vpis pri tele fonistki občine Dolina telefon: 228110 ali 228127. Devinsko-nabrežinska sekcija SSk priredi jutri, 23., in v nedeljo, 24. maja, dvodnevni izlet v Kranjsko goro. na Vršič, k izviru Soče in v Dolino Trente. Vpisuje Antek Ter °b 18. uri 24 stopinj, zračni tlak! čbn (209-509); O. Žbogar (208-592) 1018.H mb ustaljen, brezvetrje, vla iu M. Kralj (200 310 ali 200-771). ga 58 odstotna, nebo skoraj jasno ® slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 19,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Irene Tesser, Fer-ruccio Degrassi, Nicoletta Foschi, Alossandi o Monterra, Roberta Ci-Pnano. UMRLI SO: 74-letna Anna Pinte-fich vd. Nazor, 75 lbtni Luigi Bo-sculo, 68-letna Iris Lenarduzzd, 80-letni Enrico Meani, 85 letna Annun-ziata Peechiar vd. Mauro, 71 letna Amelia Šalit por. Fontana, 78-letni Antonio Jurman, 68-letni Narciso Macor, 71-letna Cesira Battestin P,,r- Calea, 39-letna Silvia Godina P°r- De Lorenzo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Erta S. Anna 10, Lonji Libertš 6, Lonjerska cesta »iz. (»d 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Corso Italja 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od K do 21. ure in praznična od 8. A 20 ure, tel. 68 441 LEKARNE V OKOLIC) Boljunec: tel 228 1 24. Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 800-121: Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel 271-124. KD Valentin Vodnik iz Doline pri redi v nedeljo, 31 t.m., enodnevni izlet v Kumrovec in Donjo Stubico V Kumrovcu si bodo izletniki ogle dali rojstno hišo tov. Tita in mla dinski dom. v Gornji "'ubicl pa mu zej kmečkih uporov in spomenik Ma ti|i Gubcu. Cena izleta 23000 lir. Vpisovanje še napre.i sprejemajo Fabio Smotlak, Anaroža Slavec in Boris Pangerc. /A /SPOT] SPDT prireja v #?gs*3!a okviru programa Športne šole v ne del jo, 24. maja, za osnovnošolsko mladino in starše izlet na Vremščico na srečanje mladih planincev Primorske ob dnevu mladosti. Zbirališče ob 8. uri na železniški postaji na Opčinah. Povratek ob 19.15. Prinesite pre-pustnice ali potne.liste. f Čestitke Danes praznuje v Boljuncu 35. rojstni dan RITA ALBERTI. Mnogo sreče in veselja ji želijo mož Berto, sin Aleksander ter klapa neboj-sega. Danes praznuje 16. rojstni dan NORINA DOBRILA. Vse najboljše In da bi se ji uresničile vse skrite želje, ji želijo Tanja, Fabja in Li lijana. Mali oglasi telefon (040) 794672 TVRDKA, ki prodaja najnovejšo posodo, sporoča, da je nov naslov urada v Nabrežini št. 145. Oglasite se od 9. do 1% ure in od 15. do 18. ure. IMAŠ kaj prostega čaša? Želiš zaposlitev za 500 tisoč mesečno? Javi se v Nabrežini . Center 145 od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ali telefoniraj na št. 200-150. OSMICO je odprl Zori Pangerc na glavni cesti pod Krogljami pri Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico. TRGOVINA AUTOSPRINT (Trg Garibaldi 9) išče vajenca ali trgovskega pomočnika z znanjem slovenščine. Telefonirati na št. 763420 ali se direktno zglasiti v trgovini. ODDAM V NAJEM opremljeno sta- . novanje (tri spalnice, dnevna soba, kuhinja, kopalnica in shramba) z lepim razgledom na morje v Vi-žovljah št. 9/h za poletni čas ali za dobo šestih mesecev. Ana Žu žek, tel. 209-285 ob delovnem urniku. PRODAM fiat panda 30. Prevoženih 6.000 kilometrov, 6 mesecev star. Tel (0481) 78-100. OSMICO je odprl Mario Smotlak — Mačkolje 55. Toči belo in črno domačo kapljico. OSMICO je odprl Karlo Sancin — Dolina. Toči belo in črno domačo kapljico. MINDSURFE originalne, nove, katerih maloprodajna cena je 900.000 lir dobite pri Čupi za 550.000 lir. Za informacije telefonirajte na št. (040) 212-267. TRŽAŠKA kreditna banka sprejme v službo telefonista/ko. Pogoji kandidatov: 1. diploma nižje srednje šole; 2. opravljena vojaška služba, 3. popolno obvladanje sloven skega in italijanskega ter po možnosti kakega tujega jezika; 4. sta rost do 35 let; 5. italijansko državljanstvo. Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost invalidi Lastnoročno napisane prošnje od dati do 31. maja 1981 Tržaški kreditni banki. Ul. Filzi 10, Trst. IŠČEMO hišno pomočnico za pomoč v gospodinjstvu. Odlični pogoji Telefonirati v popoldanskih urah na št (040) 7946«. DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag gio I/I), telefon 833-82. Enotni tovarniški svet podgorske tekstilne tovarne in tajništvo sindi ■ kalne stroke FULTA (CG1L, CtSL, UIL) sta včeraj priredila sprevod po goriških ulicah in z njim opozorila na še vedno nerešeno vprašanje nadaljnje proizvodnje v tem obratu. Tekstilni delavci so med sprevodom, med katerim so nosili transparente z gesli in zahtevami, sestavili delegacijo, ki je obiskala pokrajinsko palačo, županstvo in vladno palačo, kjer je, od predstavnikov teh treh ustanov zahtevala solidarnost z današnjo manifestacijo,. ki jo bodo tekstilci priredili v Trstu, da bi podkrepili svoja stališča na pogovorih z deželno upravo. Položaj v «Cotonificio triestino* postaja namreč vedno bolj zapleten. Predvidevajo, da se bo s predčasno upokojitvijo število v podjetju zaposlenih delavcev zmanjšalo za 300 enot. Poleg tega nameravajo odpustiti 40 delavcev v obratu «fioc-co» in 12 uradnikov. Včerajšnja manifestacija je imela j za cilj razjasnjevati položaj deželne uprave, ki na '.adnjem sestanku I z zastopniki delavcev o načinih re sevanja težavnega vprašanja obno vitve proizvodnje ni predlagala dru gega, kot zmanjšanje števila delov nih mest s predčasno upokojitvijo V tej zvezi dežela ni upoštevala sin dikalnega predloga o preureditvi podjetja, češ da je to nemogoče zaradi »nepremostljivih ovir*. Podjetje torej zmanjšuje delovna mesta. nima pa nikakršnega načrta za preureditev obrata. Na zadnjem sestanku z deželo so sklenili, da bodo razpravo o znižanju števila delovnih mest z bodočim lastnikom (predvidoma v tem mesecu) začeli šele po sestavi predloga za preureditev podjetja. Takšno obveznost je sprejelo deželno odborništvo za industrijo, obvezujoče pa je bilo to stališče tudi za upravni svet podgorske tovarne. Kljub tem obveznostim podjetje namerava odpustiti delavce. Spričo takšne namere so sindikati in tovarniški svet včeraj pozvali javne u-prave k solidarnosti z bojem delavcev za ohranitev delovnih mest v podgorskem obratu. Vsakšno drugačno ravnanje — poudarjajo — bi samo še poslabšalo že itak kritično gospodarsko stanje pa. Goriškem. gostišču Nanut v Gorici, na Tržaški cesti 118. Možno je še vedno telefonirati na številko 83-790 (kdor telefonira iz druge pokrajine naj prida še karakteristično številko 0481) v svrho rezervacije mize. Na voljo bodo jedi, ki jih sicer tudi običajno dobimo ■ v tej znani goriški restavraciji, bo pa nocojšnja večerja zelo bogata Jn obilna. Večeri se bodo nadaljevali v naslednjih dneh in že jutri 'zvečer je na vrsti gostilna »Pri Zgubinu* v Škrljevem v neposredni bližini Dolenj. Jutri akademija dijakov liceja «Trubar» Z recitalom partizanskih in socialnih pesmi, z Burko 6 jezičnem dohtarju in z nekaterimi glasbenimi točkami, se bo jutri zvečer ob 20.30 v dvorani Katoliškega doma v Gorici, predstavili na svoji zaključni šolski akademiji, dijaki in dijakinje goriškega klasičnega liceja-gimnazije zPrimož Trubar*. Gre za prvo prireditev slovenskih višjih srednjih šol po več letih, seveda če izvzamemo nastope goriških dijakov na obmejnih srečanjih DOSP. Dijaki so se na nastop pripravljali nekaj mesecev, vadil jih je priznani tržaški gledališki igralec Jožko Lukeš. Goriški licejci so v letošnjem šolskem letu priredili tudi predpustni ples, bili so na zimovanju na Ne-vejskem sedlu, pred kratkim pa so bili na petdnevnem poučnem izletu v Rimu in Pompejih, kjer so si o-gledali številne muzeje. S prireditvijo hočejo dijaki seči tudi na kulturno področje, istočasno pa želijo tudi kriti vsaj delno stroške njihovega poučnega izleta po rimskih muzejih. ' r- V SREDO V PROSTORIH ZSKD V ULICI CROCE Seja TO SKGZ o Slovenskem kulturnem domu v Gorici Priprave na občni zbor SKGZ Na seji teritorialnega odbora Slovenske kulturne gospodarske zveze, ki je bila pod vodstvom predsednika dr. Mirka Primožiča v prostorih Zveze slovenskih kulturnih društev v Ul. Croce (prostore SKGZ v Ul. Malta namreč popravljajo), so člani odbora v skladu s sklepi skupnega sestanka izvršnega odbora in teritorialnega odbora SKGZ sklenili, da se v naslednjem tednu skliče odbor za gradnjo Slovenskega kulturnega doma v Gorici, na katerem bodo opredelili nove naloge, ki nastajajo v zvezi z upravljanjem in otvoritvijo tega objekta, zlasti pa bodo določili odbor, ki bo za to nalogo zadolžen. V razpravi o sestavi odbora so sodili, da mora biti ta odbor tako sestavljen, da bo vodil politiko, zaradi katere se je SKGZ odločila zgraditi ta dom. Spregovorili so tudi o poteku nabirke, ki jo bo izvedel teritorialni odbor SKGZ. Ta nabirka bo časovno opredeljena in bo imela za cilj nakup umetniškega dela za likovno opremo Slovenskega kulturnega doma. V razpravi o sestavi odbora se je obširno razpravljalo o njegovih nalogah, ki so mnogoštevilne in zadevajo čisto upravne naloge, kakor tudi animatorsko in politično delo, da bo dom pomagal k narodnoobrambnim akcijam in dejavnostim, ki jih vodi slovenska narodnostna skupnost, in hkrati opravljal tudi povezovalno funkcijo tako do matične domovine kot do italijanskih kulturnih sredin. V nadaljevanju seje so spregovorili o obisku delegacije republiške konference Socialistične zveze Bosne in Hercegovine, ki bo po obisku v Trstu in v Beneški Sloveniji prišla na obisk na Goriško, kjer si bo gost teritorialnega odbora ogledala nekatere sedeže manšimkih organizacij in se pogovarjala s člani teritorialnega odbora SKGZ. Pozdravili so tudi srečanje mladih, ki ga sklicuje mladinski odbor SKGZ. Svojo sejo je TO sklenil z razpravo o nekaterih šolskih vprašanjih, predvsem pa je spregovoril o pripravah na bližnji občni zbor SKGZ, ki bo naslednji mesec v avditoriju v Gorici. Drevi pri Nanutu začetek goriških gostinskih večerov Poročali smo že, da prično nocoj «goriški gostinski večeri», ki jih prireja enajst slovenskih goriških gostincev s pomočjo in pokroviteljstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Začetek teh večerov bo nocoj, ob uri večerje, v .................................................minmimimimiNm................ NEVSAKDANJA NESREČA VČERAJ MALO PRED POLDNE Akrobatsko letalo strmoglavilo pri Romansu: pilot zgorel z letalom ob trčenju na zemljo Ponesrečenec, 33-letni Ruggero Nunzio, je bil do nedavnega član vojaške akrobatske eskadrile - Vzletel je z letališča v Ronkah na letalu, ki je služilo v reklamne namene proizvajalcem mlečnih izdelkov V Fratti pri Romansu je včeraj okrog enajste in pol dopoldne strmoglavilo malo akrobatsko letalo. Pilot, ki ga je upravljal, je umrl v letalu, ki se je vžgalo ob dotiku z zemljo. Žrtev je 33-letni poklicni pilot Ruggero Nunzio, ki je živel v Codroipu z ženo in dvema otrokoma. Do pred letom in pol je bil ponesrečenec član vojaške akrobatske eskadrile, tiste znane italijanske eskadrile. ki je toliko navduševala z drznimi poleti množice vsega sveta in ki smo jo tolikokrat videli tudi na goriškem nebu. O razlogih nesreče bo razpravljala komisija, ki jo bo imenovalo ministrstvo za promet, poleg tega pa bo tudi sodna oblast imenovala svojo komisijo. , Ruggero Nunzio je izstopil iz vojaškega letalstva pred približno letom in 1 pol dni. Kot vešč pilot je dobil takoj zaposlitev in delal za razna podjetja tudi akrobatske polete v reklamne svrhe. Letalo s katerim je ponesrečil, znamke Pitts/2 A, je bilo last nekega italijanskega konzorcija za proizvodnjo in prodajo mlečnih proizvodov. Patrulja štirih letal je prišla v Ronke pred nekaj tedni, eno letalo je ostalo na našem deželnem letališču in naj- V okviru «25. maja* — Dneva mladosti MLADINSKI ODBOR SKGZ prireja jutri, v soboto, 23. maja, ob 20. uri v Dijaškem domu v Gorici (Svetogorska ulica 84) MLADINSKO SREČANJE slovenske mladine s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije. VABLJENI! brž so ga mislili uporabljati v reklamne svrhe v poletni sezoni nad kopališči v Gradežu, Lignanu in ob tržaški obali, kot je sicer v poletnih mesecih navada. Letalo je vzletelo z ronškega letališča ob 11.10, pilot je priletel nad Gorico in se nameraval vrniti na letališče čez furlansko nižino. Kmetje, ki so bili na polju, ali v vinogradih med Marianom in Ro-mansom niso dali preveč pažnje letu majhnega letala, saj je to vsakdanja in običajna stvar. Rizzieri Fabris, kmet iz Fratte, ki je bil tam v bližini, pa nam je povedal, da je videl akrobatske polete pilota, potem pa je zagledal kako je letalo puščalo za seboj siv ali črn dim in kako je pilot skušal pristati. Tako meni naš očividec, seveda pa ne K""1""............. Himnam* V SPOMIN NA ŽRTVE NACISTIČNEGA TERORJA V nedeljo srečanje partizanov in proslava pri Peternelu v Brdih Poklonili se bodo žrtvam ubitim in sežganim 22. maja 1944 - Govorila bosta Vida Tomšič in Mario Fantini-Sasso Zveza združenj borcev iz novogoriške občine, pa družbeno-politične organizacije in krajevne skupnosti iz Goriških Brd, bodo v nedeljo 24. maja ob 15. uri po jugoslovanskem času, priredile »IN-i Peternelu* tradicionalno proslavo ter srečanje bivših borcev slovenske in italijanske narodnosti ter prebivalstva iz obmejnih krajev obeh dežel.' Gre za tradicionalno manifestacijo, s katero se spominjajo dramatičnih dogodkov dne 22. maja leta 1944. Podrobnosti so naslednje. Številne uspešne akcije, ki so jih skupaj izvedli borci Briško-Beneškega odreda, 2. bataljona Vojske državne varnosti in pripadniki italijanskih partizanskih enot na širokem območju Dijakinje in dijaki klasičnega liceja «PRlMOŽ TRUBAR* v Gorici vabijo na ZAKLJUČNO SOLSKO PRIREDITEV ki bo jutri, v soboto, 23. maja, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici, Spored: recital partizanskih in social nih pesmi — glasbene toč ke — Burka o jezičnem dob tarju. Režija Jožko Lukeš. od Vidma do Gorice, in dalje do Bovca, so nemške okupatorje hudo vznemirile. Naj omenimo, da so partizanske enote tedaj med drugim uničile 9 letal na vojaškem letališču pri Vidmu. Zaradi porazov je okrog 8 tisoč sovražnikov 22. maja začelo iz smeri Vidma in Gorice akcijo proti partizanskim enotam v Brdih. Po cesti od Križade proti Peternelu se je usmerila močnejša sovražna kolona. Na obronkih Slavč so borci italijanskih bataljonov »Mazzini* in «Mameli» — bilo jih je okoli 50 — in pripadniki Briško-Beneškega odreda na hitro postavili zasedo in ko se je sovražnikova kolona ustavila, so jo partizani napadli in pri tem Nemcem povzročili velike izgube. Bilo je okoli 168 mrtvih, medtem ko so sc partizani brez izgub umaknili na druge položaje. Bilo je še več spopadov, toda Nemci partizanom niso mogli do živega. Zaradi tega so se maščevali civilnemu prebivalstvu. Že dopoldne so v Gorenjem Cerovem ustrelili 10 talcev, med njimi tud; nosečnico Rozino Kreševec. Pri Peternelu in v Hlevniku pa so pobrali 16 domačinov, jih skupaj z dvema borcema italijanske narodnosti zaprli v dve domačiji, ki so ju potem zažgali. V ognjene zublje so vrgli še trupli dveh padlih borcev Briško-Beneške-8a odreda. Med žrtvami so bili tudi 72-letni Antpn Morenčič, 64-letna Regina Podvršič, pa 9-letna Violeta, 8-letna Lilijana, 3-letni Ernest in 20-mesečna Ada Peleson. Sovražnikova očiščevalna akcija je trajala do 25. maja. V spopadih je padlo 13 partizanov obeh narodnosti, medtem ko so Nemci imeli nad 200 mrtvih. Skupni boji v Brdih — Pri Peternelu in drugod — pa v Benečiji in Furlaniji so kovali medsebojne vezi, prijateljstvo in sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi partizanskimi enotami. Sad tega zbliževanja je bila tudi pridružitev italijanske partizanske divizije Garibaldi Natisone s tremi brigadami IX. korpusu jugoslovanska narodnoosvobodilne vojske. Pod poveljstvom korpusa sta se pozneje priključili še italijanski brigadi »Triestina d’assal-to» in «Fontanot». Srečanje Pri Peternelu, v nedeljo bo nova priložnost za potrditev prijateljstva, ki se je skovalo s krvjo in žrtvami med narodnoosvobodilnim bojem v teh obmejnih krajih. Hkrati pa bo tudi dokaz sedanjih dobrih odnosov in sožitja ob meji. Na slovesnosti — prirejajo jo tudi v počastitev 25. maja Dneva mladosti, štiridesete obletnice ustanovitve OF ter štiridesete obletnice začetka vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije — bosta govorila članica predsedstva Slovenije Vida Tomšič in nekdanji poveljnik italijanske divizije Garibaldi Natisone, Mario Fantini - Sas so. Ostanki zgorelega letala more povedati, kaj se je v letalu resnično dogajalo. Kmalu zatem pa je letalo strmoglavilo v vinograd, last kmeta De Nodari v kraju For-chiattis, - Zuccole ter pri priči zgorelo. Nekaj deset metrov stran od kraja nesreče, v istem vinogradu so delale neke ženske. Pritekle so na kraj nesreče, prihiteli so še drugi kmetje, in nudil se jim je stražen prizor. Malo enosedežno letalo je gorelo, v njem tudi človek. Očitno pa so nesrečen polet letala opazili tudi drugi, saj so na kraj kmalu prihiteli karabinjerji iz Romansa in Gradišča, ter gasilci iz Gorice. Zoglenele ostanke pilota so spravili v krsto, ki so jo odpeljali v kapelico pokopališča v Romansu, okostje trupa letala pa je kot klobčič s premerom dveh metrov ostal sredi vinograda. Da je bilo letalo majhno, nam dokazuje že dejstvo, da so bile uničene le štiri trte. Funkcionar ministrstva za prevoze Gian Paolo Battiston, ki je prišel kmalu na lice mesta, nam je dejal, da ni moč v tem trenutku ugotoviti kaj je zakrivilo nesrečo. Iz krogov ronškega letališča smo neuradno izvedeli, da so take akrobatske polete delali že nekaj dni. a da so nameravali preseliti se na drugo letališče. Letalo pa je imelo kovinsko ogrodje ter bilo prevlečeno z lesom in platnom. Služilo je predvsem za akrobatske polete. Ostanki letala so sedaj, kot kaže naša slika, sredi dveh vrst vinograda v bližini Fratte. Radovednežev je bilo takoj po nesreči in popoldne tam okoli seveda zelo veliko. (mw) ma danes v goste nabrežinske pevke in pevce. Drevi koncert v Standrežu V Domu Andreja Budala v Stan-. drežu bo drevi, ob 20. uri, celovečerni koncert mešanega zbora *Igo Gruden* iz Nabrežine. Nabrežinske pevke in pevci so zelo znani, na Goriškem so že večkrat nastopili bodisi samostojno kot na raznih revijah in proslavah. Pred nekaj dnevi sta njihova zbora nastopila tudi na reviji v Novi Gorici. kjer je nastopil tudi zbor DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , l^i.LJzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiska Trst 2aiožnikcv fieg1 V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Otok z dvema dušama Atlantski ocean Dne 2. januarja letos je bil potrjen za novo, druge mandatno dobo portorikanski guverner Carlos Rernero Barcelo. Njegova izvolitev ni potekala gladko, volitve so se vršile 4. novembra lani, pregled glasovnic, pa je trajal do 19. decembra in zmaga je bila zelo tesna: 2.500 glasov na skupno 1,800.000 volilcev. Opozicija seveda očita Rorneru in njegovi Novi napredni stranki (PNP,. da so potvorili izid. V obdobju negotovosti >e izbruhnila vrsta neredov in pojavila se je tudi teroristična organizacija «Macheteros», k' se je predstavila z bombnim atentatom in izjavo, da se bori za neodvisnost otoka. Predno se skuša nekoliko podrobneje pogledati v porteri kansko politično dogajanje je treba vedeti nekaj osnovnih podatkov o tem malem otoku (tneri manj kot polovica Slovenije), ki pa je najbolj go.SvO obljudena dežela obeh Amerik, na njem živi 3,3 milijone prebivalcev. Otok ima danes nekaj malega industrije, ogromne rafinerije nafte, ki se tu predela na svoji poti v ZDA in je hkrati tudi ameriško vojaško oporišče. To je Portoriko pravzaprav od vedno bil, dokler ga ni Španija izgubila, skupaj s Kubo, v vojni z ZDA tik pred začetkom našega stoletja. Kuba je takrat dobila vsaj uradno neodvisnost, Portoriko, pa je zaradi svoje strateške pomembnosti pri nekaterih »vhodnih vratih* v Karibsko morje, postal nekaj čudnega: svobodna pridružena država ZDA. To se pravi, da ni bil neodvisen a niti del ZDA. Otok ima enako ustavo kot ZDA, s svojo matično deželo ima skupno o-brambo, denai in sodstvo; Portoričani so ameriški državljani, a ne morejo sodelovati pri izvolitvi ameriškega predsednika in tudi sami nimajo svojih predstavnikov v ameriški zbornici in senatu Lahko si le izvolijo nekakšnega komisarja, ki sedi '■ Washingtonu, a nima nobene glasovalne moči. To stanje se je dokončno izoblikovalo leta 1932 in težko bi bilo reči. če je dvojna ustava (ameriška in portorikanska) prinesla otočanom vsoto pozitivnih ali vsoto negativnih plati obeh dokumentov. Kot pozitivna plat je dolgo veljala pravica, ki je i/naiaia iz polnopravnega državljanstva, da so se otočani lahko selili v ZDA; danes pravijo, da ni družine na otoku, ki bi ne imela sorodnika v ZDA. Domačini so tako zapustili prenaselje- ni otok, a večina je v novi domovini našla le nov geto v revnih predmestjih. Druga posebnost otoškega statusa je, da so za velika ameriška podjetja otoška tla tujina in da zato ne veljajo zvezni davčni zakoni. Ker tudi otoška vlada ne zahteva nobenih davkov je bil Portoriko precej časa pravi raj za multinacional-ne družbe. K temu je precej prispeval Munoz Maria; voditelj Ljudske demokratične stranke, ki je sedel na guvernerskem stolčku, od leta 1940, neprekinjeno, celih 28 let. Spodbujal je «bliskovito industrializacijo* z geslom: «živeti kot angeli, proizvajati kot hudiči* in pod njegovim vplivom je sedanj, ureditev doživela množično potrditev, ko so jo ZDA predlagale v obliki referenduma, leta 1952. Otok je dobil industrijo in v deželo je začel pritekati denar. Narodni dohodek je med leti 1950 in 1974 postal devetkrat večji. Poprečni osebni dohodek se je dvignil od 297 na 1913 dolarjev letno. A io so le poprečja: bogastvo se je dejansko porazdelilo na zelo neenakomeren način. Nastalo je iovo meščanstvo, bogatejši sloj, ki je skušal prevzemati ameriški stil življenja, medtem ko je podeželje postalo vse revnejše. Industrija je prinašala denar, a plače so bile nizke in profiti so odtekali drugam. Tak gospodarski razvoj u-stvarja odvisnost od razvojnih središč in nima ter niti ne predvideva trdnejših gospodarskih temeljev. Danes je 45 odst. prebivalstva pod nivojem revščine. Domači politiki vidijo rešitev .iz te slepe ulice v popolni vključenosti v ameriški zvezni sistem. Večina prebivalstva misli nekaj podobnega, saj indh-endentistične stranke ne privabljajo kaj prida volilcev. ZDA pa ne gledajo z naklonjenostjo tega kandidata za 51. zvezno državo. Aneksija bi bila draga: že danes prejema vsak otočan, posredno ah neposredno letno 750 dolarjev subvencij; multmacionalne družbe, bi morale temeljito spremeniti svoje poslovanje na otoku, poleg tega, pa bi se se povečal odstotek špansko govorečega prebivalstva, kar mnogim ni všeč. Če /DA niso naklonjene Portoriku tudi Portoričan: niso naklonjeni ZDA. Čeprav zahtevajo priključitev, kot polnopravna zvezna država, očitajo VVashingtonu kolonialni odnos do otoka ter da jih smatra «državljane druge kategorije*. Iz tega nezadovoljstva se razvija tudi zelo o-ster nacionalizem, ki je šel doslej precej samo-svoio pot. ne da bi bližnje levičarske revolucije in gibanja vplivale nanj, (filokastristična stranka je dobila na zadnjih volitvah 0,3 odst. glasov). Pojav terorizma, čeprav omejen, najavlja razširitev krize ki zajema dober del otokov ob Karibskem morju. Na Portoriku so za to plodna tla v prepadu med revnimi in bogatimi ter med špansko in ameriško kulturo. ZDA nočejo dati otoku status zvezne države, a nočejo ga niti izgubiti, saj predstavlja, poleg panamskega prekopa, njihovo najpomembnejšo prisotnost na tem območju. V tem omahovanju, med svojo špansko in svojo ameriško dušo niha otok vse bolj med zemljepisnim, zgodovinskim in kulturnim vplivom Severne in Latinske- Amerike. PREISKAVE SO ŽE NA ZAČETKU ZABREDLE V SLEPO ULICO Nobenega sledu za ugrabitelji direktor ja Montedisona Taiiercin Rdeče brigade so s telefonskim pozivom agenciji ANSA uradno prevzele odgovornost za ugrabitev Agca v Rebibbii 1 BENETKE — Nekaj novih verig, žabice in nekaj povsem navadnega lepilnega traka: to je vse, kar so ugrabitelji direktorja petrokemijske tovarne Montediscn v Porto Marghe-ri pustili v njegovem stanovanju, od koder so ga v sredo popoldne odvedli v skrivnostni «ljuds'd zapor*, kjer mu bodo po vsej verjetnosti, kot že predsedniku KD Moru. sodniku D’Ursu in deželnemu odborniku CirilLu, priredili «proletarski» proces. Potrditev, da so ugrabitev izvedle rdeče brigade je prišla že predvčerajšnjim ponoči, ko je neznanec telefoniral veronskemu uradu agencije ANSA. Domnevni terorist je pripisal odgovornost za ugrabitev beneškemu vodu RB, ki je poimenovan po Anni Marii Ludmann - Ce-cilii, vodu, za katerega so preiskovalci menili, da je povsem razoro-žen in brez moči. Lani so namreč aretirali vse njegove voditelje, od najbolj znanih Nadie Ponti in Vin-cenza Guagliana — ki te dni sedijo na zatožni klopi na procesu proti RB v Turinu — do Micheleja Gala-tija, Marca Fasolija, Emanuele Bu-gitti in Marinelle Ventura. Preiskovalci šele ugibajo, kako si je beneški vod RB tako hitro opomogel in izvedel ugrabitev, ki seveda terja precejšnje napore in organizacijske zmogljivosti. Krivce iščejo torej predvsem v vrstah simpatizerjev in «zunanjih sodelavcev* RB ter med številnimi ultralevimi skupinami, ki so prejšnje desetletje delovale v orjaški petrokemijski tovarni in verjetno razpredli široko mrežo potencialnih teroristov. Razen tega preiskave slonijo tudi na pričevanjih Talierciovih svojcev, žene Gabrielle. 21-letne hčerke Biance in 18-letnega Cesara, ki so jih brigadisti prav tako presenetili in privezali na stole. Petčlanski »komandos* je nastopil namreč povsem nezakrinkan. Talierciovi svojci trdijo, da so bili vsi med 30. in 40. letom starosti, eden med njimi pa je baje govoril z rimskim naglasom. Včeraj so na pobudo pokrajinske zveze ČGIL - CISL - UIL delavci druibe Montedison z enourno stavko protestirali proti ponovnemu terorističnemu dejanju v Venetu. Demonstracije se je udeležilo več tisoč Iju- BiMiiiiiiliiiniiniuiiiiiiiiiiiMiHiuimiiiiiuiiniMimuiMuiiiihiiii.iinimil.. OD SKROMNIH ZAČETKOV DANES BOGATA DEJAVNOST Jugoslovanska društva v ZRN bodo praznovala Folklorni nastopi in obiski v domovini najuspešnejše oblike združevanja Jugoslovanov na začasnem delu v Zah. Nemčiji (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Društva, klubi in skupnost združenj jugoslovanskih državljanov v Frankfurtu, ki povezujejo Jugoslovane na začasnem delu v zveznih deželah Hessen, Porenje -Pjalz in Posarje praznujejo deseto obletnico dela. Na področju frankfurtske skupnosti združenj deluje 39 društev, klubov in drugih organizacijskih oblik povezovanja, v katerih Jugoslovani lahko gojijo stike z domovino in med seboj. Deseto obletnico dela bodo praznovali z veliko kulturno-umetniško in športno prireditvijo v okviru proslav dneva mladosti. Z obsežnim programom, v katerem bo nosila velik delež šolska mladina v dopolnilnem pouku jugoslovanskih jezikov, z naslovom I skupnost združenj. Številne pobude Mln/inst mir nriiatelistvn*. name- naših državljanov so ob pomoči kon- *Mladost, mir, prijateljstvo*, nameravajo društva pokazati svoj prispevek k ohranjevanju zvez med Jugoslovani v Zvezni republiki Nemčiji, ^Jugoslavije v majhnem», kot so zapisali v programu. Proslava naj bi bila izraz privrženosti Jugoslaviji hkrati pa zaokrožen prikaz dejavnosti društev, klubov in združenj. Z društveno aktivnostjo so začeli okoli leta 1969, ko so se Jugoslovani zbirali zlasti v nogometnih klubih in «kmalu nato spoznali, da to ni dovolp, kot pravijo aktivisti. Slabi dve leti pozneje je začel delovati v Frankfurtu kulturno-izobra-ževalni in zabavni center za jugoslovanske delavce, torej današnja V LJUBUANI Včeraj so podelili Tomšičeve nagrade Med nagrajenci tudi urednik koprskega radia Manlio Vidovkh LJUBLJANA - V Ljubljani so sinoči podelili tradicionalne Tomšičeve nagrade za najboljše stvaritve na področju novinarstva, nagrade, ki jih že 26 tet oodeljujejo ob obletnici smrti narodnega heroja Tonema Tomšiča organizatorja partijskega in partizanskega tiska. Na slovesnosti je o pomenu novinarskega dela in o vlogi sredstev javnega obveščanja govoril izvršni sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Alojz Gojčič. Tomšičeve nagrade je podelil predsednik repu-bl ške konference SZDL Mitja Ribičič. Tokrat so jih za življenjsko delo prejeli: uradnica časopisa »Delavska enotnost* S n ja Gašperšič, odgovorna urednica «ftonirskega lista* Marta Lešnjak in urednik »Dela* Miro Zakrajšek, ki je pred kratkim umrl. Nagrade za najboljše novinarske Jtvaritve v lanskem letu so dobili komentator Radia Ljubljane Florijan Laimiš, urednik Dnevnika Marjan Lekše in komentator televizi- je Ljubljana Darko Marin. Podelili so tudi nagrade iz sklada »Tone Tomšič*. Med nagrajenci je tudi Manlio Vidovich, urednik oddaj v italijanščini Radia Koper - Capo-distria. Nagrado iz sklada je prejel za oddaje «1 punti sulle i.. v katerih je na odmeven način predstavljal poslušalcem odnose med Jugoslavijo in Italijo ter probleme italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji. V obrazložitvi je rečeno, da je snov teh oddaj na strokovno visoki ravni povezoval s svetovnim političnim dogajanjem in stališči neuvrščene Jugoslavije v boju za mir ter enakopravno sodelovanje med narodi. Na slovesnosti so posebno Tomšičevo priznanje dodelili znanemu slovenskemu publicistu in revolucionarju Ladu Kozaku. S tem so mu slovenski novinarji izkazali priznanje za njegov velik prispevek pri oblikovanju temeljev in razvoju slovenskega novinarstva, ob 40-letnici ustaje slovenskega naroda. J. P. naših državljanov so ob pomoči konzulata SFRJ in frankfurtskih mestnih oblasti prispevale k temu, da je center kmalu postal središče kulturnega dela in družbenega samoorganiziranja na tem območju. Vzpostavljali so vedno bolj trdne kulturne vezi z domovino, začelo se je dopolnilno šolanje v domačih jezikih, začeli so z delom pri izobraževanju odraslih, nastajali so nova društva in klubi. Praznovanje jugoslovanskih državnih praznikov z nastopi šolske mladine so bile zunanje manifestacije skrbnega in prizadevnega dela vodstev klubov in članstva skozi vse leto, ki ga je včasih komaj mogoče v celoti opisati. Nekdo, ki ne pozna položaja (velike razdalje med bivališči Jugoslovanov) si komaj lahko zamišlja, koliko prizadevnosti, koliko prostega časa, koliko prevoženih kilometrov je treba vložiti v to, da otroci slovenskih staršev, ki so že dolga leta v zvezni republiki vendarle zapojejo po slovensko, da zaplešejo no domače, da starši pošlejo otroke k dopolnilnemu pouku, da se srečujejo na informativnih sestankih. Delo združenja je z leti postalo vse bogatejše. Leta 1974 so organizirali razstavo jugoslovanske knjige, ki je pozneje prerasla v jugoslovanske kulturne dneve in dobila novo vsebino. Med večje prireditve so aktivisti združenja prišteli dneve jugoslovanskega filma, obiske številnih kulturno-umetniških društev iz domovine, dneve makedonske kulture, vmes pa so se društva vedno bolj naslanjala na lastne moči. Skupnost meni, da so se folklorne skupine, ki združujejo različne starostne stopnje, izkazale za pristopno obliko povezovanja z ljudskimi tradicijami in imajo velik uspeh na vsem ozemlju zvezne republike. Toda politično-informativno delo je v zadnjem času vse bolj v ospredju. Skupnost je dala pobude društvom in klubom, da iščejo nove oblike dela. Tako so ustanovili informativne sekciie, ki obveščajo o različnih vidikih življenja v Jugoslaviji, vedno več pozornosti pa posvečajo mladini. Obiski v domovini sodijo v redno delo klubov in so tledno bolj priljubljena oblika društvenega udejstvovanja tudi za starše. Mladinci s tega območja sodelujejo tudi na mladinskih delovnih akcijah v Jugoslaviji. MOJCA DRČAR - MURKO Parlamentarci NATO zasedajo v Benetkah BENETKE — 170 parlamentarcev petnajstih držav članic atlantskega zavezništva se bo sestalo danes na srečanju, ki bo trajalo do ponedeljka, da bi razpravljalo o vrsti aktualnih vprašanj, ki gredo od odnosov Vzhod - Zahod (manevrski izstrelki in Poljska predvsem), o človekovih pravicah, o terorizmu, o gospodarskem položaju ter o svetovni energetski krizi. Dela bodo potekala v komisijah, v ponedeljek pa bo plenarno zasedanje, ki se ga bo udeležil tudi italijanski zunanji minister Emilio Co-Lombo. di, ki so v sprevodu krenili po mestnih ulicah v Mestrah do vhodnih vrat tovarne. Vest o ugrabitvi Giuseppa Talier-cia je odjeknila tudi v sodni dvorani v Turinu na procesu RB. Najbolj zagrizeni brigadisti (tisti, ki so zaprti v peti celici) so namreč izdali svojo četrto sporočilo, v katerem «ugotavljajo», da je »z napadom na družbo Montedison komunistična udarna avantgarda z vso silo zadela v srce središče kapitalističnega pojmovanja produktivnosti*. Raffaek Cutolo grozi brigadislom NEAPELJ — Neapeljska kamora proti rdečim brigadam. Ne gre za naslov običajnega akcijskega filma, temveč za ugotovitev, ki jo je mogoče izluščiti iz vsebine »grozilnega* pisma, ki ga je v imenu krajevnega «bossa» kamore Raffaela Cutola naslovila ugrabiteljem deželnega odbornika Čira Cirilla Cutolo-va desna roka Pasquale D’Amico. V pismu, ki ga je objavil dnevnik «11 Mattino*, je rečeno, da morajo RB nemudoma izpustiti ugrabljenca, ki je že skoraj tri tedne v rokah teroristov. »Če bodo preslišali željo don Raffaela Cutola — piše Damico — se bo na stotine članov naše častne bratovščine pridružilo policiji in karabinjerjem, ki so že sprožili lov proti tem mučenikom nedolžnih ljudi*. V pravem kamo-rijskem stilu se pismo nadaljuje tudi z grožnjo svojcem brigadistov. Napotki don Raffaela Cutola seveda niso izraz nenadnega navdiha poštenosti in miroljubnosti. Gre predvsem za bojazen, da ne bi policija, ki vneto išče skrivališče, v katerem je zaprt Cirillo, odkrila tudi brlogov kamoristov in onesposobila njihovega podzemeljskega delovanja. «Lov» na brigadiste in torej okrepitev varnostnih sil, je namreč dobesedno »paraliziral* posle »častitljive* bratovščine neapeljskih kamoristov. RIM — Zdravstveno stanje papeža Janeza Pavla II. se je včeraj še izboljšalo, da se marsikdo že sprašuje, zakaj zdravniki ne umaknejo svoje pridržane prognoze. Prav tako se je lahko včeraj marsikdo spraševal, kako napreduje preiskava o atentatu. Kljub preiskovalni tajnosti je namreč lahko vsakomur na dlani, da je Mehmed Ali Agca pretrd oreh za rimske preiskovalce. Včeraj so ga zato premestili v rimski zapor Rebibbio. Pred odhodom s kvesture je časnikarjem brez zadrege potrdil, da mu je žal svojega neuspeha. Medtem pa je skoraj dokazano, da je imel Agca izredne zveze in podpore, da je izurjen in ciničen terorist, ki ne kloni niti pred najboljšimi zasliševalci. Na sliki (telefoto AP): Mehmed Ali Agca zapušča rimsko kvesturo. PRIMORSKE VESTI POGLED! SO PAČ RAZLIČNI. • • • Kako se na Slovenskem Primorju pripravljajo na sprejem nezaželenih gostov KOPER — Poletna turistična sezona je pred durmi in turistični delavci na slovenski obali se pripravljajo na sprejem številnih gostov, povabljenih pa tudi nepovabljenih, bolje rečeno nezaželenih. Vsako poletje pride na morje namreč tudi precej »turistov*, ki na samosvoj način «uživajo* počitniško sproščenost, lagodnost pa tudi nepremišljenost ljudi, preprosto kradejo. Tudi tem gostom, katerim je ljuba tuja lastnina na obali pripravljajo sprejem, ne sicer takega kot večini, vsekakor pa zelo pozoren sprejem. Tudi za letos so namreč delavci koprske uprave za notranje zadeve pripravili serijo predavanj za delavce v gostinstvu in turizmu. Ne zaradi tega, ker bi to bilo v smislu poudarjanja samozaščitnega ravnanja delavcev in občanov moderno, pač pa zato, ker gre za učinkovit način v prizadevanjih za preprečevanje klasičnega kriminala. Lani so organizirali predavanja, na katerih so kar 500 sobaricam, čistilkam, receptorjem, varnostnikom in drugim v hotelih pojasnili nekatere prijeme tatov. In rezultat? Mnogi so bili bolj budni, tatiči in tatovi ovirani, premoženjskih deliktov pa je bilo v piranski občini — ob mnogih turistih je ta kraj pravi mali raj za tatiče — skoraj za 200 manj kot leto {»prej. 311 jih je bilo v letu 1980, 492 pa v letu 1979. Letos je interes za omenjena predavanja precej večji kot lani, saj so rezultati takega način? preprečevanja kriminala na dlani. Pri koprski upravi za notranje zadeve pravijo, da so pri tem zlasti uspešni v hotelih na Bemardinu, na Me-tropolu pa tudi v hotelu Riviera. V slednjem je na primer lani k sobarici prišel »delavec* in ji pojasnil, da so ga poslali po ključe sob, češ da mora narediti nove ključe. Sobarica, poučena o metodah dela nepovabljenih gostov, je stvar preverila medtem pa ji je ključar že ušel. Našli so ga po treh dneh, star znanec miličnikov je namreč hotel «pospraviti» kar po celem hotelskem nadstropju. Ni mu uspelo, kot še marsikomu ne. Avtokampi so tudi zelo zanimivi za nepovabljene goste, pa so tudi za šotorišča in seveda za hotele zraven pri koprski upravi za notranje zadeve poskrbeli še na nov način. Miličniki so se po teh krajih pričeli sprehajati tudi s službenim psom. Spet ne brez uspeha. V ankaranskem avtokampu, kjer so 1979. leta registrirali 41 kraj so lani kraje prijavili samo štirje gostje. Spet dobra izkušnja, in kot pravijo pri koprski upravi za notranje zadeve bo letos na obhodih po naših turističnih krajih še več nemških ovčarjev. Miličniki so tudi ugotovili, da te živali zaradi lepote, elegance tudi navdušujejo mnoge goste. Seveda ne vseh, »pogledi so pač različni ...» DUŠAN GRČA V Španiji odobrili zakon o zasilnem stanju MADRID — španski kongres je odobri), dokončno besedilo zakona, ki urejuje zasilno in obsedno stanja, kot predvideva ustava. Za o-dobritev se je izreklo 266 poslancev, komunisti so se vzdržali, baskovska nacionalistična stranka pa je glasovala proti, španska vlada je vztrajala pri odobritvi tega zakona, ki ga imajo za bistvfjjgga v boju proti naraščajočemu terorizmu. Po novem zakonu bo zasilno stanje lahko proglasila vlada, ki pa bo morala obrazložiti vzroke, ki o-pravičujejo to zahtevo, zasilno stanje pa bo trajalo največ trideset dni. Vlada pa bo vsekakor morala prejeti od parlamenta odobritev. iiiiifiiiiiitiitntiiiiiuittiiiitiiiiitiiiiiitMHiiHimimHHiiHiitMHiiiiitimimiitniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiittiiiimiit BENEŠKI DNEVNIK Izvolili komisije gorske skupnosti Glasovanje povzročilo manjši spor v večinski stranki ČEDAD — Na zadnji skupščini gorske skupnosti Nadiških dolin so izvolili tri komisije in njihove predsednike. Prvi komisiji, ki je zadolžena za splošne posle, za finance, za načrtovanje, za odnose s krajevnimi upravami in za industrijo, obrt, kmetijstvo, gorsko gospodarstvo in za gozdove, bo predsedoval Elio Chiabai (KD). Predsednik druge komisije (trgovina, turizem, ur- Nove britansko potniško letalo . ’ I —*• - M 2 fPP Tovarna British Aerospace je predstavila novo letalo na reaktivni pogon; gre za 4-motorno stosedežno letalo, namenjeno kratkim progam. Poraba goriva je, kot pravijo, zelo nizka. Njegova cena je nekaj nad 10 milijard lig (Telefoto AP) banizem, javna dela in prevozi) je Pino Blasetig (KPI). Tretji komisiji, ki je zadolžena za šolstvo in kulturna vprašanja, za etnično-jezi-kovna ' vprašanja, za higieno in zdravstvo, za skrbstvo in socialna vprašanja, za šport in kulturna dejavnosti, bo predsedoval Paolo To-masetig (PSDI). Tak izid je rezultat sporazuma med večino, a kljub temu je prišlo pri glasovanju do zapletov, ko je bilo treba zamenjati preminulega župana iz Tavorjane Sabbadinija. Izvolitev čedajskega predstavnika Biasizza namesto Specogne iz Špe-tra Slovenov je pustila sledove v večinskis tranki, ki so prišli do izraza v razpravi za honorar predsednika Chiucha, predvsem pa za honorar zunanjega «izvedenca». Medtem ko se je predsedujoči Salvano izmikal in ni navedel višine honorarjev, je Specogna obsodil tako ravnanje in navedel zneske. Predsednik Chiuch bo prejel enak znesek kot znaša njegova plača, medtem ko bodo zunanjemu »izvedencu* nakazali 500 tisoč lir mesečno. Specogna je tudi povedal, da je glavna naloga zunanjega izvedenca priprava lista gorske skupnosti in druge specifične dolžnosti. Glede namestitve tega «izvedenca» je imela opozicija precejšnje pomisleke. Če je bil «izvedenec» res potreben, bi ga morali poiskati med diplomiranci iz Nadiških dolin, v spiskih številnih brezposelnih, ki dobro poznajo krajevno družbeno, gospodarsko in kulturno stvarnost. Poudarili so tudi sklep prejšnje uprave, ki je določila kot prednost za zaposlovanje znanje slovenskega jezika. Po tej razpravi je Battocletti zastavil nekaj vprašanj glede zajetja Arpita in krajevnih cest. o katerih pa bodo razpravljali kasneje. Skupščino so tudi seznanili z raznimi pobudami, med katerimi tudi s pomembnim srečanjem s predstavniki tolminske občine in s skorajšnjo sestavo razvojnega načrta. Vrhovec na Japonskem TOKIO — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj dopotoval na petdnevni uradni obisk na Japonsko. Na mednarodnem tokijskem letališču Narita so člane jugoslovanske delegacije pozdravili predstavniki japonskega zunanjega ministrstva. Včeraj je zvezni sekretar obiskal sedež; vladajoče liberalne demokratske stranke, pogovarjal pa se je tud£ s člani japon-sko-jugoslovanske parlamentarne lige prijateljstva in obiskal osrednjo državno radijsko in televizijsko postajo. Josip Vrhovec bo danes začel uradne pogovore z japonskim zunanjim ministrom Sunaom Somo-do, pogovarjala se bosta o možnostih za razširitev dvostranskega sodelovanja in o ocenah obeh držav glede perečega mednarodnega položaja. (dd) Prof. Theodor Vciler o popisu prebivalstva na Koroškem CELOVEC — V zvezi z načinom letošnjega popisa prebivalstva se je zdaj oglasil k besedi tudi mednarodni strokovnjak za manjšinsko pravo.prof. dr. Theodor Veiter. »Način vpraševanja v popisnih formularjih je tako protimanjšinski kot le mogoče. Toda to je stalna praksa avstrijskega centralnega statističnega urada*, piše Veiter v pismu Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem. Koroški Slovenci so pred letošnjim ljudskim štetjem izrazili svoje stališče, da je način izvedbe popisa protiustaven. Po mnenju prof. Veiterja način vpraševanja ni v skladu s členom 7 avstrijske državne pogodbe. Formulacija vprašanja po občevalnem jeziku v popisnih polah je taka, da je načeloma mogoče navesti le nemški jezik kot občevalni jezik in tako rekoč samo izjemoma tudi drug jezik, ne da bi bilo povedano, kateri bi to lahko bil, to pa je v nasprotju z določili člena 7. Člen 7 pa je zvezno ustavno pravo, piše Veiter, tako da se popolnoma pridružuje stališču koroških’ Slovencev. (Sindok) Kaj je maslo? VIDEM — Videmski pretor dr. Cabrini je obsodil predsednika furlanskega mlekarskega konzorcija Sergia Bassa na 20 dni zapora in 8 milijonov lir denarne kazni zaradi kršenja zdravstvenega zakona. Konzorcij je namreč poimenoval »maslo* proizvod, ki so ga izdelali iz sirotke, ki je ostala po izdelavi sira. Na podlagi obstoječe italijanske zakonodaje (zadevni zakon so sprejeli leta 1956) je ime «maslo» nezakonito, če gre za izdelek, ki ga pridobijo iz sirotke. Z druge strani ugotavljajo v krogih mlekarskega konzorcija in to je potrdil tudi vodja laboratorija pri višjem zdravstvenem zavodu dr. Monacelli, da v EGS ni točnih navodil, kar zadeva izvor masla. Duhovitcže na grmado PORDENON — Župnik furlanske ga mesteca Sequals, ki je znan: bržkone samo zato, ker se je tan redil nekdanji boksarski velikai Primo Carnera, je na glavnem trgi demonstrativno zažgal na grmad tri izvode satiričnega časopisa »I male*. Don Cozzi je baje znan tud po nekaterih dvomljivih študijah c arheologiji in .po nekaterih razpravah o politični zgodovini, v kateri! je zastopal nekoliko antisemitska stališča. Gnev sequalskega župnika je povzročila naslovna strem satiričnega časopisa, na kateri je bila narisana opica v duhovniški opravi. Ni znano če je Don Gozzi bil razburjer zaredi splošnega «bogoskrunskegai značaja vinjete ali pa, če gre za bolj oseben občutek prizadetosti...