69. številka.
Ljubljana, petek 27. marca.
VIL leto, 1874.
SLOVENSKI H _
Izhaja vsak dan, izv/.emši ponedeljke in dne?! po praznikih, ier velja po pošti prejemati, zn avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold , za pol leta 8 gold. ca četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za čelu leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt ieta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman ?» Č ti t leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od I tiri-stopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Č.' ne tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bđ no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celrvški cesti v Tavčarjevi hiši „H tel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Poziv na naročbo.
Koncem tvga mesec .i poteče prvo letošnjo četrtletje. Ker se odslej našega lista le toliko tiska, kolikor je predplačuikov, in ker bodcnio vsacemu pošiljanje vstavili, kdor precej ne plača (kajti le tako je mogočo red ohraniti), prosimo vse Čč. gospode, kateri so b li le do konca marca naročeni, da ob pravem času naročevanje obnove.
..Sl«>t.     ii roti" velja : Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta     ....    3 gld. 30 kr. Za mesec april  ....     1   „   K) „ Za pošiljanje  na dom se računa 10 kraje, na mcKec, 30 kr. za četrt leta. 8 pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta gld.  — kr.
Za mesec april ....     1   „   4-0 „ Za gospode   uri 14'I Jt*   na ljudskih šolah in za ctijilkc velja zili-žttiiii cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta £ gld. ."i O kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — „
Državni proračun za leto 1874.
Z Dunaja 21. marca. [Izv. dop.j V 38. seji državnega zbora*) 20. marca se je začel obravnavati državni proračun za leto 1874. Dr. Fanderlik je po pravici očital vladi, da je tako pozno predložila proračun, da je zdaj blizu četrti del onih denarjev aže porabljenih, katere državni zbor ima stoprv dovoliti. Tudi je dosti stvari v v državni proračun postavljenih, katere spadajo v deželne proračune.  Bresti, glavni
*) O tej seji smo poročali uii v 67. štev. Ali ker jo ta dopis avtentični ji in z'asti obsega cel govor g. Pfoiforja, priohČujemo ga tudi neskrajša-nega. Uredn.
poročevalec za proračun, odgovarja, da so državnopravno homatije zakrivile to za-kasnenje.
Pri Specijalni debati se dovoljuje za najvišji dvor 4,050.000 gold., za kabinetno pisarno Njih. Veličanstva 74.095 gold., za gospodsko zbornico 39.700 gold., za poslan sko zbornico 58G.000 gold., za delegacije 14.000 gold., za zidanje novega parlamentu 500.000 gold., dalje za ministersko predsedstvo 149.000 gold. Poslanec Steudcl na-svetuje, da se izbrišejo stroški 40.000 gl., za dva ministra brez portcfeuillc, to je za mi nistra Ungra in ZeJnialkovskegA, Nasvet nij bil sprejet. Zi dispozicijski fond je dovoljenih 50 000 gld.; stroški uradnih Čamik >v znašajo 424.000 gold., dohodki 428.000 gl.
Potem pride na vrsto minister.stvo notranjih zadev. Centralno vodstvo 485.01)0 gold.; stroški za državno policijo 120 000 gold., politični uradi v posameznih deželah 5,500.000 gold. , pripomoČ za Dalmacijo 150.000 gold. Za kranjske Dolenjce, kateri so bili lani po toči poškodovani nasve-tnje budgetni odbor, da se naj privoli podpora 20.000 gold.
Poslanec PFelf or se oglasi k besedi:
Čestita gospoda! Slavna vlada je s hvalevredno skrbnostjo posebno gledala na to, da bi se olajšalo pomanjkanje v posameznih delih države; pred vsem je kraljestvu dalmatinskemu, katero je slaba letina in nevihta hudo poškodovala, dala 150.000 gld. pomoči, ter je dalje obljubila okrajem Novomesto, Trebnje in Krško znesek 20.000 gold. brez zavezanja vrnitve. Nij dvomiti, da bode tudi slavni državni zbor važne uzroke te izredne pomoči zaradi izrednih dogodkov dovoljno cenil.
Slavni vladi izrekam v imenu ljudstva, katerega je nenavadni dogodek 19. julija preteklega leta tako nemilo zadel, za podeljeno pomoč najsrčnejšo zahvalo. Vendar pa Še omenjam, da pomanjkanje o onili treh okrajih meji na obup, ker je veliko večje, kakor se je iz začetka mislilo.
Preveč bi dragega časa porabil, ko bi to strašno nevihto hotel natanko opisovati, zaradi česar lo kratko omenim, da je kakor jajce debela toča veje iu mladike z drevja zbijala. kr>žo lupila, in da je bila po njivah in po vinogradih več dni za Čevelj na debelo ležala, da se je od dalječ videlo, kakor da jo v sredi poletja sneg zapadel. Da, obrtniki sosednjega Novega mesta so točo celo v ledenice vozili.
Kozelce, v katerih je bilo uže nekaj žita nadetega, je podrl strašni vihar; žito je vihar ven zmetal, ter je, kakor še ne požeto po njivah do zrna izmlatil, sploh je vse pridelke uničil. Opustošenje vinogradov nema izgleda; na nekaterih krajih je zemljo s trtami vred vzelo, trte je zlomilo in treba bo vse vinograde na novo obsaditi. Kazim stroškov za diage trte, za privažanje prsti in gnoja je še to, da vinogradi najmanje pet let ne bodo ničesa rodili. Njive pod gorami, kakor tudi travniki, so zasuti s kamenjem in peskom, tako da je več rodovitni zemlje za zmeraj izgubljene za obdelovanje. Nobeni stvari nesreča nij prizanesla. Da bi pa mera nesreče polna bila, je divji vihar strehe s hiš in z družili poslopij zmetal ter one kolikor mogel poškodoval.
Efektivna vrednost uničene žetve je de-šelni zvedeni komisar v soglasji z drugimi uradnimi izjavami cenil na 773.780 gl., med
lastek.
Narodne pripovedke.
(Izgledi ogerske in štajerske slovenščino.) (Priohčuje prof. M. Valjavec.) (Konoc.)
7. Cetini Bartolec.
(Slovenska Bistrica.) Ednouk sta si bila pajdaša eden gn-spoud pa Bartolec, samo ka goHpoud hodo v šoulo a BartoleO pa nej. Te pa gda so je gospoud zaškolao bi rad bio ha bi ga IJar-tolec postilvao a on ga pa nej šteo poštll-vati pa ujemi je pravo: za kaj bi jaz tebe poštilvao, sam bole Čeden kak ti. Te njemi pa gospoud pravo: ka pa tvoji domu? a Bartolec njemi je odgovoro: 'saki svoj poseo: oča z ednoga kvara dvoji kvar delajo mati pa sousidi to včinila ko Šče nigdar nej, brat pa lajnsko pojeden k mlini odneseo, sestra pa lajnski smej po hiži potače a mlajši brat
je pa odišev v gaj hižni proBtor iskat. To pa gospoud nej razino pa ga je pitao: ka je tou ka oča z ednoga kvara dvoji kvar delajo V a on njemi pa pravo: oni gradijo na senožati plout pa zdaj hodijo vdileu pa popreSki pa je to dvoji kvar. Mati jo sousidi to včinila ka šče nigdar nej, tou je: sousid ie mro pa njemi je oči vkup stismda a to njemi šče nigdar ne včinila. Brat pa lajnsko pojeden k mlini nosi, tou je pa tou ka so sačali te pa tisto leto nej dao nazaj nego drlljjo leto je k mini odneseo. Sestra pa lajnsko smej po hiži potače, tou je: lani se je kurvala pa smijala zdaj pa dete zible. Mlajši brat jo odiseo liiži vekši prostor iskat, tou je, odišeo je v brezje ka bode delao meklo ka bi po hiži pometali ka bi vekši prostor bio, • Te njemi pa Bartolec pravo: viš ka sam jaz bole čeden kak ti. Te pa pravo gospoudi: ka je bole bejlo, mleko ali pa den? Gospoud je pravo ka mleko. Te pa pravo Bartolec gospoudi : pridi večer k
meni. Te pa djao pred prag v skledo mleka pa gda je gospoud prišeo pa j j stoupo prek praga pa v mleko. Ka pa ka si v mleko stoupo ? ,Ja 'da je tmica pa sam nej vido. Te njemi pa pravo: ti si pravo ka mleko bole belo kak den pa za kaj si te v mleko stoupo v Te pa gospoud pravo Bartolcci: pridi ti zlltra k meni. A on je pa dao gori dveri zadelati tak da bi se njemi mogeo Bartolec nakloniti. A gda je Bartolec vido ka bi se mogeo nakloniti te se pa zadnjim talom na prej obrno. Te njemi pa gospoud pravo : hodi 'z moje hiže ar vidim d i ti nikdar ne bodeš znao mene postil.rati. —
8. Žeiift coiKjtfitie«. (Slovenska Bistrica.) Ednouk je bio eden kovač pa je meo ženo a ona jo pa bila comprnica i mco je dva detiča pa je bio eden debeli a drllgi pa slihi. Te je ednouk pravo debeli suhomi: kak to ka si ti tak slihi? oba dva eduako
tem ko vsa škoda znaša nad dva milijona
goldinarjev.
Kar se krajnega razširjanja tiče, je kranjsko zemljo vihar obiskal na površji kakih 4*/> štirijaških milj, in sicer v okraji Novi-mesto 1233 hiš z G848 ljudmi, v trebanjskem okraji 396 hiš z 2228 ljudmi in v političnem okraji krškem 396 hiš z 2075 ljudmi, vkup torej 2124 hiš «11.141 ljudmi, ako ne računam onih posestnikov, ki imajo v omenjenih krajih samo vinograde.
Uže od leta 1870, gospoda, je bilo na Kranjskem veliko slabih letin. Žita in druge hrane je bilo komaj z» največjo potrebo, da še zmanjkalo ga je. Tudi preteklo leto je bilo 'zaradi suše slabo; kajti, gospoda, med tem, ko se v drugih samo govori, da je suho, je na Kranjskem zaradi znane kakovosti tAl,
— kakor vćste, se reke in potoki večkrat pod zsniljo izgube in se kje drugje prikažejo
— uže strašua suša, tako da se večkrat živine nema kje napajati.
V očigled tega strašanskega poŠkodo-dovanja je kranjski deželni zbor, kakor tudi privatna dobrodelnost revo nesrečnežev le mini. ure de olajšala. Mali posestniki so večji-del zadolženi, zelo ubožni in skoraj brez vsega potrebnega. Kdor more jarem volov svoj imenovati, je uže med premožnejšimi; tedaj nij misliti, da bi ti ljudje lahko kak kredit jemali. Se z delom spomladi si ne morejo ničesa prislužiti. Kajti naša zemljišča so v inajhne dele razdeljena, ljndje svojih del, pewebno v vinogradih večkrat ne morejo opraviti, in ker ncinajo denarja, si tudi ne morejo delavcev najeti ter je plačati; torej je treba, da si drug druzemu pomagajo, t. j., drug druzemu delajo iu pri tem drugega ne zaslužijo, kakor blabo jed.
V najvišji odločbi od 31. decem. 18G4 je odločno pripoznano, da kranjska dežela preveč davka plačuje, in preteklo leto se je samo od naslova preobloženja davkov odpisalo okoli 70 000 tisuč gold., iz česar se da sklepati, da je kranjska dežel v preteklih letih državni kasi veliko preveč plačevala in da ima tako rekoč pravico, da se na njo ozira.
Ker se delanje namenjene dolenjske že leznice — katere važnost kot prometne ceste se nič manje ne priznava kot druge zveze % morjem — ker se to delanje dozdaj žalibog
Še nij začelo, po čemer bi ljudje lahko dela dobili, ne ostaja drugega, nego države pomoči prositi.
Ker je deželna vlada sama predlagala
100.000 gold., ker prava škoda znaša več nego 700.000 gld., bi se namenjenih 20.000 gld. vendar še lahko za 10.000 povišalo, da bi se veliki revščini bolje odpomoglo, in da bi se izpolnila plemenita želja našega vladarja, ki jo je v cesarskem pismu od 8. februarja t. 1. izrazil „da naj se vse moči porabijo, da se ubogemu ljudstvu olajšanje podel i". Jaz tedaj predlagam:
Visoka zbornica naj sklene:
Podpora za okraje Novomesto, Trebnje in za politični okraj Krško, ki znaša 20.000 gld.. naj se za 10.000 gld. poviša, ter nai se pod naslov „politična uprava" stavi 30.000 goldinarjev.
Dr. Schaffer podpira Pfeiferjev predlog; Giskra govori proti, tudi minister Las-ser se ne poteza posebno za višji znesek, vendar sprejme večina zbornice Pfeiferjev predlog.
Dr. Ka/I.ii; stavi resolucijo, da se naj pomnoži število okrajnih zdravnikov na Kranjskem. Dozdaj je samo sedem c. kr. okrajnih zdravnikov po celem Kranjskem nastavljenih, okrajnih glavarstev pa je ednajst. Pred 1. 1870 je bilo 10 okrajnih zdravnikov. Na Kranjskem je na 348 občin samo 45 ra-DOOelnlkov in po deželi izvzemsi Ljubljano samo 4 privatnih zdravnikov doktorjev. To število zdravnikov za deželo nikakor ne zadostuje, zlasti ne ob času, kadar so epidemije. Vsaj pri vsakem okrajnem glavarstvu bi inoral biti eden okrajni zdravnik.
Raslagova resolucija je bila v pretres izročena hudgetnemu odboru, (ki je pa nij sprejel. Ur.)
Za javno varnost je dovoljenih 3, G00.000 gold. Zarad javne varnosti po mestih in deželi pritožuje se več poslancev. Minister Lasser odgovarja, da vlada stori, kolikor je v njenih močeh, a da občine svojih dolžnosti ne spolnujejo.
Za državno stavbarstvo 1,005.000 gold.
Za državne ceste G,700.700 gold.; med temi je 18.000 gold. za predelanje ceste med Kranjem in Klancem in za nadaljevanje kranjsko-istrske ceste. Za reguliranje državnih rek 1,981.000 gld.; med temi za re-
košto mara. Te njemi pa sUhi pravo : leži si ti na mojo posteo pa bodeš znao za kaj sam jaz tak Mihi. Te si je pa debeli veččr legeo na njegovo posteo te ga pa zajtra pitao stihi pravo debelomi, naj si večer pa na njegovo posteo leže. Te pa je večer prišla comprnica pa ga je vdarila z vtlzdom i včasi je postao konj pa ga je jahala celo noučte ga pa zajtra domou prijahala i dol ž njega zela vltzdo i včasi je postao Človik. Pa ga je zajtra pitao drllgi kak je bilou, a on je pravo: httdou: prišla je vertinja pa me je celo nouč jahala. Te njemi pravo sllbi: zdaj znaš zakaj sam jaz tak stihi. Te pa debeli pravo: naj bou, jaz bom šče ednouk tam na tvojoj posteli spao, jaz se nekak toga morem osloboditi, ar znan da mi je drllgo nika nej delala nego me je samo z vUzdom vdarila i včasi sam postao konj; jaz si v Uzdo nekak s sebe dol zrivlem pa njo vdarinu ka i ona postane kobila. Pa tak je biloa. On je spao trečo nouč pa je prišla ona, vdarila ga z vUzdom i včasi je postao
guliranje Save 17.000 gold. Dr. Razlag meni, da je ta znesek prepičel za razna popravi jenja struge ob Savi in izreka željo, da se o pravem čatu dela ob Savi začno, predno Sava zemljišča odplava.
Vsi stroški za ministerstvo notranjih zadev znašajo 20,334.000 gld.
Stroški za ministerstvo deželne hrambe so 8,830.000 gold., in sicer za centralno vodstvo, 212.000 gold., za deželno hrambo 4,635.000 gold., za novačanje 36.700, za žandarmerijo 3,810.000 gold. itd.
konj pa ga je eden čas jahala tega pa za jedno drevo privezala pa je nekam odišla a on si je pa vllzdo dol zrivao, samo na eduom vliji jo nahao, te pa gda je ona prišla dol z vitja potegno pa je postao Človik te je pa njou z vUzdom vdaro i postala je bela kobila pa je seo na njou in jahao domou pa jo je doma privezav te pa blldio drtlgoga detiča naj bi stano ka bi kobilo podkavala. Te pa drllgi stano i včasi jo je podkovao te pa dol ž nje potegno vltzdo i postala je ženska pa je odišla v hižo pa si je dol legla. Te jo je pa vert blldio naj bi stanola ka bi šla obid kuhat A ona je pa pravla ka je podkovana. Te je pa rjou pitao, što jo je podkovao, a ona je pa pravla da sta jo detiča podkovala. Te pa on detiča pitao za kaj sta jo podkovala, a oneja sta pravla da sta nej nikoga drtlgoga podkavala nego edno belo kobilo. Te je pa on včasi znao da je ona comprnica pa je dao nanositi trnja i njou gori vrgeo i zgorela je. —
Politični razgled.
lotnuMc €l«»žc»lc
V Ljubljani 26. marca. V ttnšnvnvm ^ooni so bile zopet dve važni seji, o katerih obširneje poročati nam denes uže prostora manjka. V ponedeljek se je nasvet laških Tirolcev izročil cdseku 15 udov. Neizmerno nas žali, čuti, kako nekorektno se je temu vprašanju nasproti držala „pravna" stranka in moravski Cehi, ki so v tem slučaji zagovarjali celokupnost in neloč-ljivost dežel, ravnopravnosti in Ramodoločbi narodov pa v obraz bili; posebno Pražak. Kam bodo Cehi s to politiko prišli? — V seji od vtorka pak je vprašanje veliko hrupa v drž. zboru storilo, ali naj država podpira z nekolikimi t'suči jezuvitarsko bogoslovno šolo v Insbrnku ali no Sedem ur je posvetovanje o tem trpelo ; govorili so za tri, da se jezovitom od državne kase nič ne plača: Giskra, llerbst, Stili in dr. — a vse zastonj, vlada je zmagala 8 predlogom, da jezuvitarska lola še dalje podpirana ostane, s 143 proti 115 glasovom. Za jezuvita so glasovali z vlado strogo mini-t irijelni poslanci včlicec:a posestva, pravna stranka, Poljaci in Rusini in Slovenca Razlag in Pfeifer. Dr. Vošnjak pak je glasoval z odločnejšo liberalno manjšino proti jezuitom. Nabergoj nij glanoval v tem vprašanji, ki sicer nij tako važno.
fm<>s]>tt.vke zrhamice odbor za kon-fesijonalne postave je svoje delo užo izvršil, in 11 t mer j a za poročevalca imouoval. Postava je sprejeta v tem odboru skoro tako, kakor jo je poslanska zbornica sklenila, le §. 8. je nekoliko predrugačen.
Nedeljski ilttnnjski uradni list je priobčil dve diplomati fini imenovanji, namreč grof Zichv-Vasenikeij je imenovan za poslanika v Carigradu namestu dozdanjega baje precej prttsbfilnega Lndolfa. To imenovanje se pripisuje ruskemu vplivu. — Schvvarz-Seuboru, predsednik komisije za nesrečno zadnjo dunajsko razstavo pride pa za avstrijskega poslanika k severo amerikanskim državam.
V offew*s1een* zboru je 24. t. m. novi finančni minister Ghyczy razložil svoj finančni program, ki pravi, da se morajo državni stroški zmanjšati. Perczel je bil izvoljen za prvosednika zbornice, ker jo dozdanji predsednik Bit6 prvi minister postal, torej odstopil od predsedstva. Novi predsednik pravi, da v finančnih vprašanjih morajo vse stranke ministerstvo podpirati, da se državno gospodarstvo uredi.   Denes se voli v delegacije.
Ogerska vlada misli sklicati v soglasji s hrvatsko dež. vlado in graničarskim upravnim vodstvom srbski cerkveni narodni zbor, ki bo srbskega patrijarha volil. Razen radikalnega Miletiča so drugi narodni poslai,ci s tem vladnim namenom zadovoljni.
VsiitBijo držnve.
Med špnttjskištm vojskama Karlistov in republikancev dozdaj še nij bilo obljubljene odločbe. Serrano baje še vedno po-množbe pričakuje. Poleg tega nekateri listi tudi pišejo, da se misli narediti za nekaj časa mir, a verjeti tem govoricam nij veliko.
Mtalijtmshi kralj je vsem gratulan-tom dal odgovor, v katerih se je izrazovala srčnost in nadeja.   Italijanom je rekel, da
so oni vstanovili »kopno domovino od Alp do morja.
W*<wpe£ je princu Napoleonu IV., čegar boter je, pisal lastnoročno pismo, ter mu čestital h komediji, ki jo je v Chiselhurstu napravil.
Pri odporu tm\hit»fit*utskrfjit senata je kaplan zbornice molil molitev, v kateri boga prosi, da bi polomil jezik in roke vseh tistih, ki obreknjejo. ^ nNeyvy. Herald" pravi k temu : Časniki objavljajo tatvine in lnmparije kongrresovih udov, kaplan senata zedinienih držav pa boga prosi, naj bi ne kaznoval tatov in lopov, nego one, ki njihova dejania svetu kažejo.
JVom&ki cesar je sprejel na svoj 78. rojstveni dan čestitanja več kneževskih osobnosti, generalitete, diplomatičnega kora i. d. Mesto je bilo vse zastavami obsajeno, vse razsvitljeno. Na nagovor generalfeldmaršala je cesar zahvaljevaje se odgovoril: „Ker ste prišli kot zastopniki mojih armad, vam ne smem zamolčati. Ha bržkone zopet kriza nad njimi plava. Kar sem takrat štiri leta dolgo iz občutka dolžnosti in prepričanja dosegel in vzdržal, je našlo plačilo v velikih vspehih moje armade in mojih zaveznikov. Ta občutek mi daje srčnost, naj tudi zdaj vztrajam; kajti ne. da bi vojske prouzro-Čil, nego da bi mir evropski vzdržal, se držim tega, kar je pokazalo, da je dobro".
Dopisi.
Iz rrr*tftt 24. marca. [Izv. dopis.] Tukajšnji lahonski psevdoliberalni dnevnik „Cittadino", ki ne more g. Nabergoju odpustit', da je bil s tako sijajno večino izvoljen, čudi se v svojej št. 61, da je za nove cerkvene postave glasoval. Čit»i to, kar mn na to v drugem tnkaišnjem dnevniku „mnogi volilci iz okolice" odgovarjajo: „Mi smemo zagotoviti, da se nijsmo a Cittadinom glasovanju g. Nabergoja čudili, a prepričali se smo, kakor užo mnogokrat, da Cittadino govori in sodi o osobah, katerih ne pozna, zato se pa potem mora čuditi, ko vidi, da take osobe drugače mislijo in delajo, nego 8i j« on domišljal. Da si bode pa Cttadino v prihodnjič enake Izraze začudenja hranil, mu moramo mi volilci iz okolice povedati, da je g. Nabergoj dobro storil, pridruživši svoj glas onim mnogim, ki so verskim postavam ugodni bili. — Dalje naj vidi Cittadino, da g. N. nij podvržen ne strastim ne vplivom od koder si bodi, da je njegov glas izraz njegovega prepričanja, in da smo si ga baš zato poslanca izvolili.
S:cer pa smo mi okoličani, vse drugače kakor nas Cittadino sodi, veseli in ponosni Nabergojevega glasovanja, ker smo prepričani, da verske postave ne delajo kvara veri; kajti če varujejo državi prava, zagotavljajo na drngi strani veri široko svobodo v izvrševanji svoje duševne naloge.
Če je pa Cittadino nameraval po svojem naivnem čudenji g. Nabergoja očrniti pri okoliškem duhovenstvu , ga moremo zagotoviti, da je popolnoma namen — zgrešil".
Tz TI oz i r ju 23. marca i D.v. dop.] Čitali smo uže večkrat v „Slov. Narodu", da se potepajo tatovi po celi savinski dolini ter ne izbirajo blaga, nego odnesejo kar jim v roke pride. — Tukajšnji Žandarji so Be vedno trudili da bi tc potepuhe zasledili, a vse zastonj. Žandar Mauke je patroliral dne 21. t. m. in v Letušu je izvedel, da je pred enim dnevom bilo tele iz zaprtega hleva ukradeno tamkajšnjemu posestnik n J. Ko-kovniku. Po pridnem preiskavanji se mu je posrečilo tatu iztekniti, kateremu je ime Mi-
klavž Kolenec in ki je iz zapora v Celji pobegnil. To lesieo je uže vranski žandarme-rijski vodnik g. Ant. Hlavaček prijel, ko je baš kokoši krala in je imela uže 16 zaklanih v koši. Naj mirno v brlogi počiva! — Po praktični izpovedi tamošnjih otrok je žandar Manke izvedel, da se okolo klati neki France Čuki jati, tat prve vrste, cel veš-čak v tej stroki ter je nže večkrat pokazal, da vaja stori mojstra, in da ta človek uže leto dni po savinski dolini krade ter se ga ljudje uže jako boje. Zasačil in uklenil ga ie in v Mozirje pripeljal ter ga sodniji izročil. Sicer se ljudje jako pritožujejo, da jim vedno razno blago zmanjkuje in čuje se, da tatovom sedaj meso diši, kajti spravili so se na vole, krave, teleta in kuretnino.
Koze še vedno razsajajo v naši okolici, tudi v našem trgu so se prikazale. Da bi nas ta nemili gost kmalu zapustil!
Sedaj imamo krasne prijetne spomladanske dneve. Kmetje prerokujejo in upajo, da bodo letos dobra letina. „Colla speranza si vive".
Naši Bflosi" tudi uže plavajo po bistri Savini; lansko leto so naši vrli flosarji, ki prav dobro srbski govore, prodrli do Kala-fata, to upamo tudi letos. Srečen pot in na svidenje. —b—.
Domače stvari.
— (t Josip Šventner) črevljarski mojster, hišni posestnik v Krakovem, je pred-sinočnjem umrl. Pokojni je vedno z narodno stranko glasoval In delal; bil je ud kranjske trgovinske zbornice in tafas, ko je slovenska narodna stranka imela v mestnem zboru ljubljanskem večino, tudi ljnblianski mestni svetovalec. Zlasti da sti predmestji Krakovo in Trnovo vedno s slovensko stranko glasovali, je mnogo zaslnga pokojnega moža. Zato zasluži hvaležen spomin vseh narodnjakov.
— (Na ljubljanski realki) je imenovan za kateheta dozdanji stolni kaplan v Ljubljani, g. Friderik Kri ž nar.
— (Gospod J. Stritar) na Dunaji se je odpovedal odborništvu „Dramatičnega društva". — Odbor je v poslednji svoji seji v kateri je dotično pismo g. Stritarja bilo na vrsti, obžalovajc izgubo tako izvrstne sile enoglasno sklenil, da se g. Stritarju pismeno izreče naigorkeiša zahvala za mnogoletno odborniško delovanje. —ri.
— (Pri ljubljanskem porotnem sodišči) se je začelo včeraj jako interesantno obravnavanje zaradi požiganja, ki bode trajalo dva dni. Poročilo priobčimo prihodnjič. —o—
— (Z Rake) se nam piše: 15. Hnšca je bila občinska seia ali zborovanje, občinskih računov in predlogov pod predsestvom županovim. Naš vrli oskrbnik J. Krepek kot zastopnik tukajšnje graščine je predlagal, naj občina dovoli 50 gl. za novega zdravnika iz občinske blagajnice. Ta predlog je bil enoglasno sprejet. Sklenilo se je, da dobi zdravnik po smrti neke 70 let stare vdove za svoje življenje hišo z 4 sobami, lep vrt, vinograd s hlevom itd. Mora pa znati v pismu in besedi slovenski jezik. Dotlej se mu stanovanje hoče v tukajšnji lepi graščini po blagem gospodu grašfaku brezplačno podeliti.
— (Iz Gomilskega) pri Vranskem se nam piše: Pretečeni predpust se je možila neka kmečka hčer iz tukajšnje v bližnjo faro
ter zahtevala od župnika S.....krstni list,
a ta mož nji ga odreče z dostavkom, da jej ga nij potreba. Vsled tega so je se ve da napravila pri notarju velika sitnost. Naj bi se vendar naš g. župnik ne vtikal v reči, ki mu nič mar nijso in jih ne razume ter ostal pri svojem kopitu. Posebno bi pa priporočali našemu g. župniku, da bi se toliko vsaj potrudil ter naučil svojega brata, to je
našega starokopitnega učitelja Jako S.....
delati križ, da nas ne bodo otroci doma povprašavali „ zakaj so naš g. učitelj z levico križa?"
— („Vera v nevarnosti.") Učitelj enorazredne šole na slov. Štajerskem nam piše: Nijsera verjel, kako izvrstne katehete imamo. Ko sem razlagal stopnjevanje pridevnika, vprašam slučajno nekega dečka, koliko lastnosti ima bog. Dečko nij odgovoril. Vprašam drngega, tretjega itd. eni so rekli, da nikakih. Nazadnje pa nobeden izmed 83 otrok nij znal, koliko in kakošne lastnosti ima bog. To je faktum. — Rad bi vedel, kaj poreče „S1. Gospodar" temu ka-tehiziranju.
— (Iz Brežic) se nam piše: Javljamo vsem znancem in prijateljem g. dr. Franca Matjašiča, odvetniškega koncipijenta v Brežicah, poprej c. kr. avditor, da je denes zjutraj, 25. t. m. ob 3. uri po komaj devetdnevne) bolezni na kozah umrl. Ranjki je bil značajen rodoljub in prav blaga duša in jako podkovan pravdnik. Ta slučaj je tem žalostneji, ker je po dovršenih izpitih razun odvetniškega uže v 30. letu svoje starosti zapustil široko polje njegove bodočne delavnosti.
— (Iz Gorice) se nam piše: Beseda 23. t. m. v goriškej Čitalnici je bila sijajnejša nego 1. marca, česar skoro nijsmo nikakor pričakovali. Vse se je zadnje dneve podvizalo in vspeh je bil izvrsten. Petje je bilo od občinstva se živahnim ploskanjem sprejeto, Rosebno Re nam je dopadala „domovina" napev od Avg. Lebana. Krasen je bil samospev g. Ditricha, „darilo", kateri nas je se svojim izvrstnim tenorjem uže mnogokrat prijetno iznenadil. — Nova, simpatična prikazen na našem odru nam je bila dcklamovalka, naša izvrstna slovenska Ka-tinka Stanič iz Kanala, ki je iz rodoljnbja prevzela deklamacijo Stritarjeve „Medeje". Izvršila je svojo nalogo izvrstno, pričalo je mnogobrojno ploskanje i dobro-klici. Največ veselja mej odličnim občinstvom je pa iznenadila igra „Ravni pnt najboljši pot". Prihodnja beseda 25. aprila bode z vstopnino za „Narodni dom" v Novem mestu; nadejati se je, da se bodejo te besede, katere Čisti dohodek je v blagi namen odločen, kakor običajno, vsi rodoljubi iz mesta in okolice mnogobrojno vdeležili. Petek bode zadnjo predavanje „o cvetji", predava prof. Erjavec.
Izpred porotnega sodišča.
(Drugo porotno obravnavanje. — Tatvina.)
Sodništvo je bilo sestavljeno tako : Deželne nadsodnije svetovalec Kaprec, deželne sodnije svetovalca Perko in Jevni-kar. Zapisnikar avskultant Skrlj. Državno pravdništvo je zastopal državnega pravdnika namestnik Gerdešič, zagovornik je bil advokat Brolich. Porotniki bo bili sledeči gospodje: Hodnik France iz Bistrice, Do-
len c e Anton z Razdrtega, Ziherl Janez iz Čevice, Vidic Josip iz Postojne, Jesenko Josip iz Loke, Dolenec Franc iz Kranja, Pibrovec Kari iz Krope, Krajner Janez iz Postojne, Grcgorič Matija, J. A. llart-man, Secman Albert in Mali France vsi iz Ljubljane.
Zatožen jc Jam j BioSnik, po domače Pomole iz Gornjega Tolliiuja. — Zapisnikar g. Škrlj prebere tožbo v nemškem in slovenskem jeziku. Iz nje posncmljem') sledeče : Jarnej Močnik je meseca julija 1878 nkral s paše goliške planine Martinu Završniku z Lipelj enega vola .v vrednosti 110 gld. in M. IJrczniku z Golic enega vola v vrednosti 100 gl. Meseca avgusta jc M čnik ukivJ Franoti jštuiglju iz Št. Lenarta pri Gornjem gradu na Štajerskem, iz hleva enega, vola v vrednosti loO gold. Prvo dva vola jo prodal mesarju Leopold Švab-u v Kamniku po jako nizkej eni, ker sta, kakor jc rekel „vito-glava". Tretjega pa jc prodal m sarju Franc Ojcuarju v Kamniku za K2 gold. Okradeni posestniki so tatu zasledovali in posrečilo se je njim pri usuarji v Kamniku, najti rogove, kakor tudi najti pričo v osob: brifia pri kamuiški soduiji, ki je videl Močnika, ko je zadnjega vola v Kamnik gnal Močnik odločno taji, da bi bil vola ukradel, in pravi, da je, kakor navadno, kot živinski hlapec vola kupil j ne ve pa povedati kje in od koga. Zaslišane priče, med ajimi oba mesarja iz Kamuika potrjujejo, da je Močnik res vola prodal. Ko so prebrana nekatera tega obravnavanja se tikajoča pisma, prvo-seduik obravnavo sklene in sodoija se pomakne v stransko sobo, da vprašanje za porotnike sestavi. — Sodnija stavi porotnikom sledeča tri vprašanja :
I. Ali je obtoženec Močnik kriv, da je meseca julija 1873 z goliške planine, s paše za svoj dobiček, enega vola M. Završniku v vrednosti 110 gold. brez dovoljenja lastnikovega vzel?
II. Ali je obtoženee kriv, da je mesec i julija 1873 z goliške planine s paše, za svoj dobiček enega vola M. Rrezniku, v vrednosti 100 gold. brez dovoljenja lastnikovega vzel?
III. Ali je obtoženec kriv, da je po noči od drugega avgusta 1873 Fr. Storglju iz njegove koče na planini v Globoč h za svoj dobiček enega vola vrednega 130 gld. brez dovoljenja gospodarjevega vzel ?
Državni pravdnik g. GerdcšiČ potem dokazuje krivdo zatoženega, po §§. 171, 173, 175. II. lit. b. k. z. (hudodelstvo tatvine) in katero je kaznivo po §. 170 k. z. Zagovornik lirolich pravi, da bode govoril v nemškem jeziku, (da-si se je eelo obravnavanje veČjidel slovensko vršilo in jo državni pravdnik lepo slovenski govoril), ker nemški tako vsi (?) porotniki razumejo. Njegov gov«.r je pa bil cela vrsta zubnvljanj na preiskaluega sodniku in državno pravduištvo, na korist obtoženea nij sploh dokazal prav nič. Tudi nemščina, katero je govoril, bi smela bolja biti, ker je ed ni jezik, ki ga g. „oberadvokatu znajo. Porotniki so pomaknejo v stransko sob > in čez pol ure naznani njih prvosednik g. P i br ovce, da so porotniki na vsa tri vprašanje enoglasno z da odgovorili.
Sodišče  na podlagi tega izreka obsodi Jarucja Močni ka, da je hudodelstva tatviue kriv in da hode na dve leti v teško ječo JzdateJj in za uredništvo odgovoren: 1
zaprt, poostreno z enim postom vsake 14 dni. Tudi je zavezau trem oškod >vanim gospodarjem škodo povrniti in soduijske stroške plačati, kar bo pa teško stoiil, ker nema nič.
—o—
!»4>Ml**01O.
i oeiii boUitii moč in zdravje Urei lekn in brec a trojke v.
Revaiesctere (Ju Banry
s* /.oj-'-Jmcm. Vsem trpečim po izvrstni Kevalesciere iln llarry, katera brc/ porabe J«- U; i in brez stroškov sledeče I"' !t /.ni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na slizniei, v duAnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, »usico, naduho, kašelj, naprebas Ijivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico In bije vanj u krvi tndi cd) ćasu nosečosti, Bcalno silo, otožnost, sušenje, revmatizcin, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom kljubo\ ala:
Spričevalo št. 71.(170.
Na Duuaji 13. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj,   ko sem bil v najo-bupnej&cm položaji. Hil sem bulan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva  vidno  giučval in vsled tega dalj časa nijsem mogel se učiti. Slišal sein
0 Vafiej čudovitej Kevalesciere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-\anji Vaše tečne in žlahtno Kevalesciere popolnem zdravega In okrepčanega, tako da morem, ne da bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to razmerno jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udani
Uahriel T oseh nor, slušatelj javnega višjega trgovinskega učihšča. Spričevalo št. 78.868.
Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na uervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k bolj sanj u. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Kevalesciere navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih ti tednov starih pošljete.
S spoštovanjem
Nikolaj G. Kostic. Spričevalo št. 73.704.
Pfilep, pošta Ilolešan na MoravBkem 7. maja 1873. Ker mi je od Vas že davno prejeto Kevalesciere du Barry pošla in je za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Kevalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete.
Spoštljivo udani Jožef Rohacžek, gozdar.
Točnejši kot meso, prihrani Kevalesciere pn i>drašoenih in pri otrocih SOkrat svojo eeno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr.,
1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Kevalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. m 4 gold. 60 kr. — Kevslesciere-Chocolatce v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 to« 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Dunajl, tt*IHi»< nKaHH< it. 8, v EJabljtkul Ed. y*i lir, v «Jru«l<ii bratje 0bcranzmeyr, v Init-brokn Diechtl & Frank, v Olovci P. Birn n a c h e r, v Lonel Ludvig Mfillor, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v Heruuu J. B. Stoekhauson, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du-
najska hiia na vse kraje po poštuih nakaznicah aH povzetjih.
I turil * IJut>IJi&iil
od 80. do    *. marca.
Franc Cahen, delavec, 30 let, na sušici. — An t. Drnovšiek, kajž uriea. 3i> let, na vodenici. — Kd Kraljic, krojačev otrok, Btar 2 uri, na slabosti. — M. Boben, delavec, 7J let, na mara/inu. — l'r. Kraljic, krojač.ca, J7 let, na kozah. — J l.uk-man, delavec, 56 let na vnetji pluč. — Mart. Sedaj, berač, o> Ift, na uiarazmu. — Jo/' Hribar, otrok piskrove/.ca, star 8 dni, na krči. — Marija Rozman, otrok polgruntarja, 11 mes., na kožni rujavici — J.me/, Pintar, c. kr. finančni svetnik v pen/. , t».i I., na pljučni bolezni. — Ant. ltohr, pl. Kohrau, kaz-i j uce, na gnjili nož ici. — M. rttarruan, delavec, i., na prsili voden.ci. — Mar. Skrjancc, delavka, t » let, na vnetji pljuč. Adolf lVrše, MU ces. kr. drz pravilnika, 6 mes., tki božjasti.
'24. in 95. marca. Heroda:   Malnik D. iz 1'ole. — Brenok z Dunaja.
Pri Slonu: Zanardi iz CSradca. — Santoiosa
iz Cadesiopo, — Stancha iz Črnomlja. — Ravnikar ■ gospo i/. Oradca. — Baucr iz Dim. Novega mesta. — iiauber iz (iradcu. —  Schvviiiuncr, Keniča A. iz
TolmniOi
Pri Jialiči: IIoyt i. Bencdk. — Sohr, potnik z Dunaja. — I.oevcinann, potnik, Omet', potnik z Dunaja. — Winkler, potnik iz Oradea. — Ludvig Baron i/. Veliki Kaniže. — Satnide, 1 ost in, usnjar iz Kočevja.
Pn Zamorci : Langor iz Brežic.—Domag-gio se sinom iz Trsta. — Ekl, čevljar iz Celja. — Hubert, gostilničar iz Brežic. — Stoliren z Gorenjskega. — Blaž č z sestričino iz Beke. — Gabriol iz Trsta.
Dunajska borza 26 marca.
(Izvirno tolografično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   09 gld. —
Enotni drž. dolg v srebru        .   73 „ 70
180O drž. posojilo.....102 „ 60
Akcijo narodne banke   .   .     960 „ —
Kreditne akcije ...       .     2P2 „ 50
London........111 „ 70
Napol..........8 „93
C. k. cekini.......— „ —
Srebro.........106 «35
kr.
Zobje in zobovje
se brez bolečine nastavljajo, ne da bi se korenine odstranile, zobobol se po umnrtenji živcev odpravi, vse zobne operacije, kot: plombiranje v zlatu, srebru iu drugih masah, pilenje, snaženje in izdiranje zob opravlja zobozdravnik (14—6)
A. Paichel,
gledišciie ulice »lov. SO, v I.
nadstropji. Ure od 8—12 in od 2—5.
i
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXXK
Odprtje kupčije.
Podpisani si jemlje čast naznanjati p. n. občinstvu, da je kupil A.   I"»|MM M*-<k%4>
modno in manufakturno prodajalnico
in da bode kupčijo pod lirmo
L. WAL.i£KKO' S
nespremenjeno nadaljeval. %k
Ker sem so od nakupovanja vrnil,  priporočam p. n. občinstvu svojo najboljšo %»
asortirano zalogo domačega in inostranskega blaK'«*   za  obleKo   /a zdanji  letni X?
čas ter zagotavljam najreelnejfe postrežbe in najnižjih cen.   Spoštovanjem ^9>
L. "^7"a,lle23.l2:o, *f
(79—l) Ljubljana, glavni trg štev. 7.
XII.   V komisijo prevzeto blago so z veliko izgubo poprodaja.
*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
čas
L
van S emen.
Lastnina in lisk „Narodne tiskarne".