PODUK KAKO SLUŽBO OPRAVLJATI. Ma Dunaju l§51. Iz c. kr. dvorno in deržavne tiskarne. fvč (e^ '^51 Splošno podučenje. Uvod. §. 1. Namen žandarmerije sploh je, pokoj in var¬ nost dežele, prebivavcov in vlasti varvati. Iz tega sledi, de ima žendarmerija vse ljudi brez razločka stanu in spola, kteri se postavam miroljubno podveržejo, varvati, vse djanja zoper postave ovčrati in tiste ljudi, kteri postave prestopajo, v zasluženo kaznovanje (štrafanje) izročevati. Pervo poglavje. Lastnosti in obnašanje zaudarja sploh. §. 2. Vsak žandar mora imeti lastnosti, ktere so za ta stan potrebne. Kako se ima žandar, bodi si ktere časti ali stopnje koli, v svojem postavljenju zaderžati, kadar na¬ vadno kakor tudi nenavadno, samostojno kakor tudi pripo- močno službo opravlja, se bo v tem poduku posebej po¬ vedalo. §. 3. Ako hoče žandar svojo službo tako opravljati, kakor je namenu primerjeno, kteriga postava doseči želi, jo mora ljudstvu nasproti s potrebnim vspeham opravljati. Resnost, spodobnost in čut, ki naj žandarja spodbada, kteri svoje važne dolžnosti spozna, morajo njegove lastnosti biti. Zlasti se mu prevdarjeno, gibčno obnašanje kot per- 1 * 4 va potrebnost v njegovi mnogoverstni dotiki z ljudstvam priporoča. §. 4. Od podoficirja se te lastnosti še bolj terjajo, kakor tudi, de če je mogoče še en deželni jezik ume. v §. 5. Zandar se mora lepo in čedno napravljati znati. Kadar gre med ljudi, mora biti vselej tako naprav¬ ljen, kakor je predpisano, z vso obleko in s sabljo. Ka¬ dar je tako napravljen, ima zavoljo enakosti levo roko na roču sablje deržati. Zandarski konjik ne sme svoje sablje za sabo vlačiti. Zandar mora na cesti po vojaško, lasno in možko ter tako zmerno hoditi, de vtegre vse viditi, kar se blizo njega godi. Vsaki zandar mora en par ročnih že- lezij (linče) in majhen žepek za liste ali pisma imeti in vedno sabo nositi. §. 6. Tabak na cesti ali kadar v pisarnice (uredo- vavnice) ali v staniša privatnih pride, piti, se, kadar s ko¬ mur koli gre, ž njim podpajzdiho deržati, pse sabo voditi, se nezmerno smejati, kakor tudi se, bodi si kakor koli, nespodobno ali spačeno z životam gibati, je žandarju prepovedano, ker se mora vsiga ogibati, kar bi ljudstvu znalo dati priložnost, ga zasmehovati ali nad njim jezike brusiti. §. 7 . De si ravno se od žandarja ne da misliti, de bi se pijančevanju vdal, vendar ne bo odveč, ga kaj živo pred tem svariti. v Ce bi se pa žandar vendar tako dalječ pozabil, da se kjer si bodi pijaniga pokaže, je dolžnost družili njegovih tovar- šev, ga spred oči ljudstva spraviti in ga ovaditi, da se iz regimenta odpravi. Sega mora postati, de žandarji, skušaje se eden z dru¬ gim, dobro ime žandarmerije varjejo in eden nad drugim čuje. Tako bo mogoče, napake in slabe navade že v za¬ četku zatreti. 5 §. 8. Želeti je, de žandar nikoli v kako slabo ali elo gerdo slovečo kerčmo ali pivnico ne gre, razun kadar je v službi: ojstro ojstro pak je prepovedano, z zanikernimi ljudmi ženskiga ali možkiga spola se okoli pajdašiti in ravno tako ne smejo taki ljudje nikoli v kasarne ali sta- niša žandarmerije priti. §. 9. Kako se ima žandar v službi ali zunaj službe do višjih (predpostavljenih) in do c. k. vojakov zaderžati, povejo dani vojaški predpisi. Ker je žandarmerija po deželi razkropljena, in je za¬ voljo tega ljudstvu mogoče, njene znotrajne razmere pre- sojevati, je tim bolj treba, de je žandar predpostavljenim ojstro podveržen in pokorn in de jih čisla. Ravno tako se ima do vsih javnih urednikov (pe- omtarjev) in oblastnij (gosposk), s kterimi ima v službi ali zvunaj službe opraviti, s poštovanjem in spodobno obnašati. §. 10. Žandarja vsakdo vika, in on ima tudi vsaciga vikati, vsaciga c. k. urednika ima s tem imenovati, kar je; zavoljo tega naj si prizadeva, razne častne stopnje uredni¬ kov spoznavati. Žandar ima, če ga kdor si koli bodi, za kaj praša ali prosi, z vojaško spodobnostjo in postrežlji- vostjo zaprošenju ali sam zadostiti, ali pa, ako bi sam ne mogel, se kratko in krepko (jedernato) izgovoriti, nikoli pa ne sme nevolje kazati ali pa clo sirovo odgovarjati. v Zandarju se kaj ojstro priporoči, de naj se vsake za¬ robljenosti ali sirovosti zderži, s prijaznostjo si bo čisla¬ nje in zaupanje redoljubnih ljudi pridobil. §. 11. De se službne zadeve krepko pospešujejo, je zlo treba, de žandarmerija z vsimi organi vladarstva in zlasti s tistimi, kterim je ohranjenje pokoja in občne var¬ nosti izročeno, v dobri zastopnosti živi in se vsiga skerbno varje, kar bi vzajemno prijaznost kaliti utegnilo. 6 §. 12. Kadar pride žandarmerija z večimi zbori ljudi v dotiko, kakor n. pr. na somnjeh, pri javnih obhajilih (praznikih), pripušenih ali nepripušenih zborih ljudstva, v glediših ali druzh očitnih veseliših i. t. d., se mora po¬ kojno in spodobno, ter vljudno obnašati; to je njena dolžnost, ker zna v taeih primerljejih vsako nepomišljeno ali svojo- glavno ravnanje k neprijetnim ali nevarnim pogodbam prilož¬ nost dati. r nako previdno in enako spodobno se ima žandar obnašati, kadar v gostivnice in gostiša (prenočvališa) pride in kadar ptujske bukve pregleduje. Se veči dolžnost žan- darmerije pa je, se varno in pametno obnašati, kadar bi prisiljena bila, v cerkev, molivnico ali v kako drugo za opravljanje službe božje namenjeno poslopje iti. Če je treba v teh krajih koga prijeti, se mora to z največjo pokojnostjo in, kolikor je mogoče, tako storiti, de noben hrup ne vstane. §. 13. Zandarju je pod ojstro kaznijo (štrafingo) pre¬ povedano, ko službo opravlja — bodi si na patrolah ali sicer na kaki službni poti — v gostivnice in kerčme za¬ hajati, de bi pil ali si kratek čas delal; če potrebuje se poživiti, se zna to zgoditi, brez de bi v pivnici ostal. Če bi pa žandarji pri svojih obhodih kaj vidili, zavoljo česar bi se jim treba zdelo, v gostivnico iti, imajo to, koj ko se vernejo, s ojimu postajnima (stražnimu) poveljniku (ko¬ mandantu) posebej naznaniti. §. 14. Zandar mora pa ne samo s svojim obnašanjem v službi, temuč tudi zvunaj službe s svojim lepim zaderža- njem si čislanje ljudi pridobiti znati. Nezmerno vživanje, posebno žganih pijač, igranje, družbe z razujzdanimi ženskami, obiskovanje zanikernih tovaršij, dolgove delati, so oskrunki, kteri se pri žandarju kar ne smejo najti, in se zavoljo tega brez milosti ojstro odstranovati morajo. §. 15. Zandarju je dolžnost naložena, v vsih služb- nih zadevah ojstro zamolčljiv biti. 7 § 16. Najpotrebniši čednost žandarja pa je nepod¬ kupljivost. Nepodkupljivost se pa imenuje, de se žandar na najgerji in najnesramniši vižo namreč z denarji ne da pod¬ kupiti; tudi ne žlahta, ne prijatelstvo, ne nagnjenje, ne od- nagnjenje — nie ga ne sme v volitvi njegovih sredstev za ohranjenje občniga pokoja in varnosti voditi. Samo, če bo vsaki posamezni žandar tako ravnal, bo pripomogel, de bo ljudstvo terdno vero dobilo, de žan- darmerija ni podkupljiva. §. 17. Če mu kdo piti brez plačila ponuja, je žandarju prepovedano, jo uzeti, če mu bi jo ravno v ne- sumnih okoljnostih ponujal. §. 18. Žandarmerija, ktere dolžnost je, skrivne družtva ali druge prepovedane tovaršije zasledovati, se ima, se ve de, tim skerbneje vsaciga neposrednjiga ali posred- njiga vdeleževanja taistih varovati, in izrečno je prepove¬ dano, se morde zavoljo ogledovanja tudi le na videz in v preobleki takim zoperpostavnim zapoeetjam pridruževati. v t §. 19. Ce predpostavljeni ne zaukažejo očitno, ne sme žandarmerija nikakoršnih pričeval (cajgnisov, atesta- tov) čez reči dajati, ki so z nje službo v kaki zvezi. §. 20. Če bi se primerilo, de bi kdo zavoljo tega, ker je žandarja razžalil, v preiskavo prišel, se ne sme žan¬ dar nikoli kazni in zadostenja odpovedati, ki ga postava iz¬ govori. v §. 21. Ce pride žandar kam, kjer je kak višji pred¬ postavljeni žandarmerije, se ima pri njem oglasiti, in če se terja, masne bukvice pokazati, ktere ima vedno pri sebi nositi. Zavoljo tega pa še ni prepovedano, se tudi pri druzih vojaških predpostavljenih oglasiti. §. 22. Žandarmerii je pod ojstro kaznijo prepove¬ dano, čez mejo v sosedno vunanjo deželo v službi ali zvu- naj službe hoditi, če nima posebniga privoljenja za to. 8 Drugo Poglavje. Kaj je žandai-ju vediti treba. §. 23. Pred vsira mora vsaki ud žandarmerije določ¬ be organske postave od 18. januarja 1850 natanjko ve¬ diti ; nazoči poduk je pa za to, de se žandarmerija z službo, ki je njej naložena, bolj soznani. §. 24. Zandar mora razdelitev, ime, in opravila poli¬ tičnih in sodnih oblastnij v svojim okraju vediti in razlo¬ čiti znati. §. 25. Zandar si mora prizadevati, de po mogočnosti kraje in ljudi v kraju, v kterim je postavljen, spozna; to mu bo spolnovanje dolžnosti svoje službe precej olajšalo. §. 26. On mora vediti, ktere djanja ali opušenja po¬ stava za kazni podveržene izreče; zavoljo tega se pa mora z njihnimi znaminji in razznamki soznaniti. Dalje mora vediti, ali ima z ozeram na kazenske postave in za pred¬ pise, kterih namen je, pokoj, red in varnost ohraniti, ali samostojno, ali podpiraje ravnati, in kaj je poklican in dolžan storiti, ko ga dotična oblastnija pozove. §. 27 . Da vsim tem dolžnostim povsod in vselej za¬ dosti, mora žandar tiste djanja in opušenja kar je moč natanjko vediti in se jih naučiti, ktere so kot zoperpostavne prepovedane. Te se dele — po velikosti škode, ktero človeški družbi narede — v hudodelstva, pregreške in pre¬ stopke. §• 28. Med hudodelstva se štejejo: 1. Velika izdaja in djanja, ktere občni pokoj deržave motijo ; med temi so posebno hude obreke zoper osebo cesarja in hudobne zaničevanja deržavne ustave in uprave zapopadene. 9 2 Izvohovanje reči, ktere vojaško hrambo deržave zadenejo. 3. Vstaja in punt. k. Javna (očitna)posilnost ali silodelstvo : a) po vpornosti zoper gosposkine osebe ali odposlance gosposke v uredskih rečeh in zoper straže, kadar javno povelje spolnujejo; b) po posilnim napadu na ptuje nepremakljivo blago; c) po hudobnim poškodvanju tuje vlastnine, če škoda 5 gold. konvencijskiga denarja preseže ; d) po hudobnim poškodovanju telegrafov; e) po hudobnim poškodovanju železnih cest in sredstev za prevožnjo na njih, ali po djanjih, ktere pri vožnji po železni cesti nevarnost za življenje ali lastnino prinesejo; f) po ropu ljudi; g ) po naberi za ptujo vojašino; h) po nepripušenim kratenju osebne svobode; i) po odpeljanju; U) po kupčii s sužniki; l) po nevarnem protenju. 5. Kriva raba uredske oblasti, prejetje daril v u- redskili rečeh in zapeljanje k krivi rabi uredske oblasti. 6. Ponareja in prenareja javnih upnih listov. 7. Prenareja denarjev (penezov). 8. Motjenje vere, med ktero je posebno motjenje o- prave v deržavi obstoječe vere in javno zaničevanje vere zapopadeno. 9. Posilna nečistost in onečastenje nedorasle osebe. 10. Druge težke nečistosti, kakor : a) Nečistost zoper naturo; b) kervosramnost; c) zapeljanje v izrejo ali skerb izročene osebe k ne¬ čistosti ; d) sovodstvo (rofianstvo); 11. Umor in vboj. 12. Odgnanje telesniga ploda. 10 13. Izpoloženje otroka. 14. Težko ranjenje ali druge težke oškodovanja te¬ lesa iz namena. 15. Dvoboj. 16. Zažig. 17. Tatvina in nezvestoba, kakor tudi deležnost nje. 18. Rop in deležnost njega. 19. Goljufija. 20. Dvojni zakon. 21. Obrekovanje. 22. Hudodelnikam dana podpomoč, in sicer : «) po nalašnem opušenju zaveranja hudodelstva; b) po zakrivanju hudodelstev ali hudodelnikov pred za¬ sledujočo oblastnijo; c) po pripomoči k ubegu zavoljo hudodelstva zapertega; d) po pripomoči k ubegu iz vojaške službe; e) po zapeljanju vojakov k prelomljenju prisežene zve¬ stosti ali k vpornosti zoper službni red ali zoper po¬ velja njih predpostavljenih. §. 29. Med pregreške se štejejo: 1. Vse v§. 28 naštete djanja, če jih store osebe manj kot 14 let stare. 2. Rabuka. 3. Podhuskanje zoper deržavnein občinske(soseskne) oblastnije. 4. Razžaljenje straže pod obteživnimi okoljnostmi. 5. Razžaljenja, ktere store javni uredniki ali služab¬ niki pri uredovanju, zlasti zaperanja zvunaj primerljejev, ktere postava dopusti. 6. Usmertjenja ali težke ranjenja iz nemarnosti. 7. Zatajba poroda. 8. Nevednost zdravnikov ali ranocelnikov. 11 9. Nepripušeni dogovori obertnikov ali rokodelskih pomagavcov (kselov), de bi ceno ali mezdo (Ion) povišali, in zatajba zalog. 10. Razžalitve poštenja, posebno nevterjeno obdol- ževanje hudodelstva ali pregreška ali druziga obdolženemu na njegovim poštenju ali zaslužku škodljivima djanja in sra- motivne pisanja. 11. Nečistosti, za ktere so manjši kazni zažugane, zlasti prešeštvo, nečistost med bližnjimi žlahtniki, med hiš¬ nimi ali domačimi ljudmi in posli, onecastenje z obetanjem zakona, sklenitev zoperpostavnega zakona brez spregledka (dispensa)* 12. Sovodstvo (rolianstvo) kot obertnija, ali od strani oženjeniga moža glede njegove žene. 13. Brezpravno odpertje sodnih pečatov. 14. Manj težke zapeljanja k krivi rabi uredske oblasti. 15. Prestopki predpisov zastran potnih listov (posov). 16. Odertija (vohernija). 17. Nedopušen ponatis. 18. Prestopki policijske postave za železne ceste. 19. Prestopki postave za tisek po nespolnovanju po¬ stavnih predpisov zastran izdajanja bukvic za razpošiljanje ali periodičnih tiskopisov. 20. Prestopki postave zastran pravice združevanja in zberanja, zlasti čez shode političnih družtev brez po¬ stavnih pogojev, ali po razpušenju ali izdani pi’epovedi, branjenje zbora, po zaukazu oblastnije se raziti, jemanje žen ali maloletnih v politično družtvo, pripušenje žen ali oboroženih kot poslušavcov, oinejbe javnosti sej političniga druživa, predlaganje prošinj in pritožb po poslanstvih, ki iz več kot 10 glav obstoje, ali izpeljanje prošnje ali pri¬ tožbe po množici ljudi s tem, da se hrum naredi, posilno v uredila pride ali oblastnije v strah pripravijo. 21. Krida iz lahkomiselnosti. 12 §. 30. Med prestopke se štejejo: 1. Zapeljanje ljudi k nečimernim in nevterjenim pri¬ tožbam zoper oblastnije. 2. Razžaljenje straže brez družili nasledkov. 3. Odterganje, pomazanje ali poškodovanje javno na¬ bitih razglasov ali naznanil oblastnij. 4. Poškodovanje latern, mostov, zatvoril, jezov, po- prijemačev (deržajev) ali postavlenih svarivnih znaminj. 5. Prestopki zoper napovedanje (tujih). 6. Povedba kriviga imena ali krivih osebnih razmer na vprašanje oblastnije. 7. Prenareja javnih pisem brez goljufniga namena. 8. Raba ptujiga potniga lista ali izkazka. 9. Najetje pomagačev (kselov), kteri nimajo rednih izkazkov. 10. Ako poštmojstri potnike naprej spravijo (vozijo,) kteri nimajo potniga lista, ali na drugo kot določeno pot grejo. 11. Vernenje izgnanega ali odpravljeniga. 12. Pozlačevanje ali posrebrovanje penezov (kovanih dnarjev). 13. Brezoblastna posest ali izdelovanje priprav za tisekali tolčenje puncov, štempljev alimodlovza ponarejenje penezov. 14. Brezoblastno narejanje ali izročevanje uredskih pečatov. 15. Izdajanje se za javniga urednika brez pravice. 16. Kopanje v rekah ali bajerjih, ali dersanje na ledu razun na mestih za to odmenjenih; hoja čez led, kadar je že zavoljo nevarnosti prepovedano. 17. Neprevidno vsmertjenje ali ranjenje z prevože- njem ali pojezdarenjem. 18. Brezoblastno rabljenje zdravniške ali ranocelske umetnosti, kot obertnije. 19. Prodajanje prepovedanih zdravil, krivo ali slabo pripravljanje ali preraenjenje zdravil, 13 20. Zanemarjenje bolnikov po zdravniku ali domačih ljudeh. 21. Nenaznanjenje sumnih bolezin ali smerti. 22. Brezoblastna ali neprevidna kupčija s strupam, nemarnost v rabi strupa pri obertnikih. 23. Prodajanje neznaniga materialniga blaga. 24. Narejanje ali popravljanje prepovedaniga orožja, 25. Neprevidnost s strelnim orožjem. 26. Nepravo naznanjenje časa smerti. 27. Opušenje, po dolžnosti na otroke skerb imeti. 28. Ce z kužno boleznijo oskrunjena ženska v službo kot dojnica (ama) stopi. 29. Opušeno izstavljenje svarivnih znaminj pri zida¬ nju, opušeno naznanjenje protečega razpada ali podretja, nevednost zidarskiga (stavniga) mojstra. 30. Opušeno naznanjenje, de je kdo znorel ali kaka žival stekla. 31. Brezoblastno špoganje ali slabo zavarovanje div¬ jih zverin, zanemarjenje hudobnih domačih žival, šovanje ali draženje taistih. 32. Prestopki zoper predpisano snaženje oblačil ali orodij v kužnih boleznih. 33. Oskrunjenje vodnjakov, rup ali vode za pijačo v selu s tim, da se mertva živina ali kaj zdravju škodljivih reči va-nje verže. 34. Prodajanje mesa živine, ki ni bila po predpisu ogledana. 35. Prestopki v živinski kugi danih predpisov. 36. Popačenje ali zdravju škodljivo pripravljenje pi¬ jač in jedi ali posod za njih hranjenje. 37. Pokvečenje samiga sebe. 38. Poškodovanja v pretepih (tepežnjah). 39. Terpinčenje po krivi rabi pravice domačiga strahovanja. 40. Založenje cest po noči z vozmi, sodi i. t. d. 41. Metanje skozi okna, opušeno vterjenje na oknu postavljenih ali obešenih reči. 14 42. Urno in neprevidno voženje ali če taki hlapci najemnih voznikov vozijo, ki niso bili oblastmi skazani. 43. Pušenje konj zvunej na planem, brez de bi kdo na nje gledal. 44. Prestopki predpisov za obvarovanje nevarnosti po ognju, namreč: pitje tabaka na ognjo-nevarnih krajih, hojenje na take kraje z golo lučjo, “potovanje z gorečimi baklami čez lesene mostove, skozi sela ali gojzde, tajba požara. 45. Manjši tatvine, nezvestosti ali goljufije, potem skrivanje ali vsvojenje vkradeniga blaga v vsih primerlejih, ki se ne dajo hudodelstvam prišteti. 46. Narejanje odperal ali ključev, ako ključarji klju¬ čavnice brez dostojne previdnosti odklepajo. 47. Ce starinarji, zlatarji ali srebrarji in druge osebe sploh kaj sumljiviga kupijo. 48. Prestop taksniga reda v tretjim primerljeju 49. Hudobno poškodovanje lastnine, če škoda k več¬ jemu 5 gld. kon. dn. znese. 50. Sramotenje in terpinčenje na cesti ali na očitnih krajih. 51. Oči { anje prestanih kazni. 52. Ako zdravniki, ranocelniki, babice ali lekarji (a- potekarji) skrivnosti razodenejo. 53. Kupovanje drobniga denarja z nadavkom (agio). 54. Nečisto obertovanje. 55. Potuha k nečistosti dajana po kerčmarjih. 56. Beračevanje o obstoječih siromašnicah ali z hli¬ njenimi boleznimi, posojevanje otrok za beračevanje, ali pušanje otrok, de beračijo. 57. Prepovedane (hazardne) igre vsake verste. 58. Pijanost, če je bilo v nje kako hudodelstvo stor¬ jeno , ali pri delavcih na odrih ali z ognjo-nevarnimi rečmi. 59. Pohišno barantanje z tiskopisi, njih izklicovanje, razdeljenje, prodajanje in nabijanje na cesti ali na drugih, kakor za nabijanje odločenih krajih. 15 60. Noša znaminj političnih družtev. 61. Ako je kdo z orožjem pri zboru ludstva. 62. Zberanje ludstva ali drugačno za vsaciga odperto zberanjehkakimu obhajanju, obhod ali pojedinja za politične ali družbine (socialne) razgovore ali prošnje, brez de bi se bilo to popred varstvini oblastnii naznanilo, razun cer- kveniga obhajanja ali pogovarjanja zastran volitev. 63. Zadnjič vsi doslejšni prosti policijski prestopki, ako niso občinski policii odtnenjeni. §. 31. Razun tu imenovanih prestopkov postav so v deržavnim živlenju še druge določbe in drugi predpisi, kteri se na ohranjenje reda in na zavarovanje posebnih prav in pravic nanašajo, kterih zanemarjenje bi znalo kako spodtiko obuditi in je ravno zavoljo tega pod kaznijo pre¬ povedano. Dotične določbe zadevajo: a) poštne naprave, b) lovske in gojzdne postave, c) policijstvo za ptujce, d) deržavne dohodke, in e) postavo zastran orožja *). §. 32. Kar poštne naprave utiče, je posebno pomniti: 1. De morajo privatne take započetja privoljenje za to imeti. 2. Poštnega roga in službne obleke se smejo samo poštne osebe poslužiti. 3. Vsim vozovam, ktere poštni konji vozijo, se ima vsaki drug voz, — če se to brez nevarnosti zgoditi more— na znaminje s poštnim rogam dano, ogniti. 4. Postiljoni ne smejo, kader pisma vozijo, tabaka piti in nikogar k sebi vzeti. 5. Poštmojstri ne smejo pisem ne po peš hodečih poslih (potih), ne s ptujo priložnostjo naprej odpravljati. ‘) Zastran tega glej konec poglavja II. 16 §. 33. Glede gojzdne in borštne postave gre žan- darju, osebe za varstvo gojzdov, ktere so ali že postavljene, ali se bodo pa še postavile, v njih uredskih djanjih krepko podperati. Posebno imajo vse, kar zastran kratjenja drevoreje po pokvarjenju gojzdoviga sveta ali zastran njegove rabe za druge namene vidijo, oblastnijam in organam naznaniti, kterim je varstvo gojzdov izročeno. Dalje je posebno skerbeti, de se v gojzdu ogenj na kako vižo ali na krajih ne zakuri, de bi se bilo gojzd- niga požara bati. Zapušeni ali nepogašeni ognji se imajo koj pogasiti. Če se gojzden požar zapazi, se ima prebivavcam bližnjih hiš vediti dati in k gašenju pozvati; tudi se ima nekaj osebno, nekaj po prebivavcih najbližnjih hiš, kterim se to naroči, županam bližnjih krajev, gospodarjem gojzdov in osebam za varstvo gojzdov postavljenim to naznaniti in jim pri za gašenje gojzdniga požara storjenih naredbah, kar je le mogoče, v djanju pripomagovati. Zandar se ima s postavami zastran lovstva in paš, ki se bodo prihodnje dale, kolikor njegovo službo utičejo, soznaniti. §. 34. Ker ima žandar v okraju, kteri mu je odločen, na potne ptujce gledati, in tako prav dostikrat v prilož¬ nost pride, prestope postave ali sledi in znaminja že pre¬ lomljenih postav najditi, si mora posebno prizadevati, de se predpisov zastran potnih listov (posov) natanjko nauči. §.35. Glede p oli c i j s tva za p tuj e veljajo ti le predpisi: Od ptujcov, kteri se na kako vižo sumne store, se imajo potni ali domovinski listi terjati, in prepričati se je, ali so pristni (pravi) in ali je oseba taista; zavoljo tega je vsaki dolžan, žandarju, če ta želi, svoj potni ali domo¬ vinski list pokazati. To ravnanje se nanaša zlasti na osebe, ktere se z zasledovavnimi (iskavnimi) listi zasledujejo, in ktere se morajo, ko se v oblast dobe, zapreti. Tako 17 zasledovani ljudje se morajo v žandarmerijskih kasarnah z imenam zapisovati. §. 36. Vsaki potni in vsaki domovinski list mora ime in primek, značaj, opravilo ali rokodelstvo, starost, rojstni kraj in kraj pristojnosti potnika, od kod pride in kam potuje, potem popis osebe in podpis potnika zapo- pasti. v Ce posestnik potniga li ta s kom v tovaršii potuje, morajo vsi, kteri ž njim potujejo, po imenu zapisani biti. Zadnjič mora potni list popolni podpis oblastnije, ktera ga naredi, in pritisnjeni uredski pečat imeti. §. 37. Potni list tistiga, kteri iz zvunanjih dežel pri¬ de , ali v vunanje dežele potuje, mora od dotičniga avstrijanskiga ali zvunajnodeželniga poslanca vidiran biti, ako popotnik iz tacega kraja pride, kjer je kak poslanec, ali če popotovaje v taki kraj dojde. §. 38. Pri pregledovanju potnih listov je potrebno paziti: Ali so vse gori imenovane potrebnosti tu, ali ni znaminj ponareje ali prenareje, ali so popisi oseb po vi¬ dezu resnični ali potnika ne spremlja več ali manj oseb, kakor jih je v potnim listu zapisanih, ali ni čas veljavnosti že preteki, ali je bil potni list povsod dalje napotjen (in- stradiran) in nakazana pot res deržana, ali uredski podpisi niso zamazani ali pokvarjeni, ali ni pečat umetno ponare¬ jen ali prilepen. §. 39. Raztergane ali pokvarjene potne pisma, iz kterih se ti bistveni členi ne dajo več razviditi, so sumne. §. 40. Vozniki in kondukterji blaga morajo, kadar čez avstrijansko mejo v cesarske dežele pridejo ali iz njih grejo, če ne redne potne liste, vsaj po predpisu izdane to¬ vorne liste zastran blaga imeti, ktero peljejo. Pričala vsake verste, kakor: učni listi, šolske in po- selske pričala i. t. d. ne veljajo za potne pisma, potnik naj bo iz cesarske ali ptuje dežele. §. 41. Potujoči rokodelski učenci morajo prave potne bukvice imeti. Te so v osmerki z dvojno barvano nitko 2 18 vezane, in na nje je uredov pečat oblastnije pritisnjen, ktera jih da. Te bukvice mora povsod, kjer dela iše ali ga najde, krajni oblastnii v poterjenje predložiti, in dotični mojster jih mora podpisati in pristaviti, kako se je delavec obnašal. Ce je po poslednjim uredskim vidiranjif6 tednov pre¬ teklo, ni tisti, kteri jih ima, več dostojno vpravičen (poverjen). Rokodelski učenci iz vunajih dežel morajo, kadar čez mejo pridejo, tudi dovelj denarja za živež imeti. §. 42. Tako imenovani pohišni kramarji, kteri blago od biše do hiše na prodaj nosijo, morajo posebne potne liste za pobiševavce imeti, v kterih je izrečno privoljenje k temu zapisano. Te potne liste izdaja krajno glavarstvo, oni namestujejo potne liste, in v njih mora pleme blaga zapisano biti. §. 43. Glede dohodnih prestopkov velja sploh to le: Za kontrobantarja se ima tisti čislati, kteri blago iz vunanjih dežel v cesarske, ali iz cesarskih v vunanje nosi ali nositi skuša, brez de bi bil pogojem, ki jih dohodne po¬ stave predpišejo, zadostil. Kontrabantu so posebno podveržene stvari deržavniga samoprodajstva, namreč: 1. Vse sorte soli, čiste kokor tudi z druzimi robami mešane. 2. Tobak, sirov ali vstrojen, potem zveržki od tobaka. 3. Solitar, sirov ali očišen ali mešan z drugimi robami. 4. Strelni prah. §. 44. Reči deržavniga samoprodajstva se ne smejo brez posebniga privoljenja iz vunanjih dežel in sploh ne čez meje deržave, v kteri je samoprodajstvo vpeljano, ne za porabo ne za odkladanje, ne za prevožnjo nositi ali voziti; samo potnikam je pripušeno, od 5 funtov ptujiga tobaka pri dotičnim vstopnim colnim uredu col odrajtati; zastran tega se imajo z uredsko boleto skazati. 19 Reči deržavniga samoprodajstva ne sme nihče izde¬ lovati ali prodajati, kteri ni posebne oblasti od oblastnije dobil. v §. 45. Ce kdo poskusi, darku podveržene reči po druzih potih donašati, kakor po tistib, ktere k dohodnimu uredu peljejo, postane dohodniga prestopka kriv in za¬ pade postavnim kaznim. Opomba. Glede postave zastran orožja se bodo določbe pozneje razglasile. 2 * 20 Posebni poduk. Tretje poglavje. Slnzbne opravila žandarja. §. 46. Službne opravila žandarja so dvojne: A) Ali take, ktere se štejejo med njegove navadne dolžnosti, ktere ima tedaj opravljati, brez debi poscbnigau- kaza oblastnije potreboval, in te službne opravila se ime¬ nujejo: samostojne; B) ali so pa take, ki se tičejo spolnovanja posebnih zaukazov oblastnij. Imenujejo se pripomočne službne opravila, če je opravljenje uredskiga djanja izročeno osebi, ktero oblastnija nalaš pošlje. A. Samostojne službne opravila. §. 47. Samostojne službne opravila žandarja so : 1. Vsakdanji obhodi in patrole v okraju, pri kterih si ima na vsako mogočo vižo vednost vsih hudodelstev in pregreškov zadobiti, ki sc zgode. To vednost bo ložeje dobil, če pri krajnih oblastni- jah spodobno poprašuje, pa tudi pogovori, ktere po na- ključbi sliši, mu to olajšajo. 2. Marljivo zasledovanje hudodelcov vsake verste. 3. Vse pri djanju zasačene prestopnike postav: tolo¬ vaje, morivce, požigavce, goljufe, tatove, tako tudi poško- 21 dovace gojzdov, take, kteri prepovedano orožje nosijo, kontrobantarje prijemati, in koj dotieni oblastnii s pisa¬ nim naznanilam izročiti. 4. Vsako rabuko in vsako zberanje ljudi v tropp, kte- ro je zoper občni pokoj namerjeno, ima žandar najpervo z lepo, in če to nič ne pomaga, s silo razgnati, in pri¬ zadeva naj si vodjev se polastiti. 5. Vlastnino, kokor tudi osebo slednjiga deržavljana zoper vsaktero siiodelnost braniti, in tiste, kteri jim prote, prijeti. 6. Zastran vsih na cesti, v vodi ali sicer kje najdenih trupel (merličev), zastran vsaciga požara (ognja), zastran vlomov, tolovajskih napadov in druzih hudodelstev, ki so bile v njegovim okraju storjene, natanjčnih pozvedb is¬ kati in jih dalje naznanovati. 7. Na pokoj in nravnost (lepo zaderžanje) vglediših, na javnih sprehodiših, posebno pa v kafetarijah in oštari¬ jah gledati in skerbeti, de se o času po gosposki zapove¬ danim zaperajo. Na prenočiša, hiše, v kterih posli osta¬ jajo, in gostivnice, v kterih ptuji prenočujejo, je treba po¬ sebno skerb imeti. Tiskopise po hišah prodajati ali nabi¬ jati na očitni cesti, je prepovedano. 8. Čuti, de se nedelje in prazniki po predpisih, v vsa¬ kim kraju danih, sveto obhajajo. 9. Potnike, če prosijo, po nevarnih cestah spremljevati; tode to se sme k večjimu do bližnje žandarmerijske postaje zgoditi in to mora popred poveljnik (komandant) vediti. 10. Jetnika spremljati (sprevadjati). 11. Vse vojaške ubežnike zgrabiti in vsaciga vojaka, kteri nima poslovitniga ali urlavbniga pisma, prijeti. 12. Vojakam, ko marširajo, v neki daljini slediti, tiste, kteri zaostajajo, k pridruženju naganjati, nerednosti in zabavljanje do ljudstva varovati, ropanje (plenjenje) bra¬ niti in nespodobne terjanja overati. §. 48. Posebna zasluga žandarmerije bo, s čuvanjem overati, de se nikakoršne hudodelstva ne delajo. Na vse 22 osebe in hiše, ktere se mu sumne zdijo, bo zandar posebno pazil. Narodske obhajila, nenavadne cerkvene opravila, v- zdigovanja v loterijah, somnji, zberanja več ljudi terjajo pričijočnost žandarja, de se kak nered ne zgodi. §. 49. Na pohajajoče komediante in muzikante, pro- dajavce prepovedaniga in zdravju škodljiviga blaga, poseb¬ no zdravil, na vervoplesce, orglarje, na ptuje ogleduhe, ptuje zemljomerce ali inženirje, kteri ceste merijo, načerte (plane) čertajo, terdnjave ali vojaške zidanja risajo, na po¬ stopajoče vlačugarje mora zandar posebno paziti. §. 50. Hazardnjih in loterijskih iger, zlasti na očitnih krajih ni terpeti. §. 51. Odkriti vodnjaki, apnenice, vhodiša v kleti, gnojiša i. t. d. morajo dovelj zavarovane biti. §• 52. Na kupovanje in prodajanje sumnih reči je do¬ bro gledati. §. 53. Zandar ima vsako očitno pohujšanje, ki ga ljudje ali reči delajo, odvračati. Tu sem se šteje tudi ko¬ panje na očitnih in obiskovanih krajih, naj se tisti, ki se kopa, v kopel ( ni obleki kopa ali ne. Kopati se je samo na tistih krajih pripušeno, ki jih politične ali vojaške oblastnije odločijo. §. 54. Pijanci in razgrajavci se domu zavernejo ali pa v policijsko varstvo spravijo. §. 55. Terpeti se nima, de bi ena ali več oseb po¬ litično razdraživne ali pohujšljive pesmi pele. Na osebe, ktere oblačila ali znaminja nosijo, ki na kak sumen namen opominjajo, ima zandar paziti, in jih, če znaminja za pre¬ povedane spozna, prijeti. §. 56. Zandarju je v službnihopravilih v privatno hišo stopiti pravdamo samo pripušeno, če dobi pisano povelje poklicane oblastnije, in pa v družbi gosposkine ali sicer za¬ upanja vredne osebe iz tistiga kraja. Včasi ima pa tudi pravico, v vsako hišo po dnevi in ponoči, iti, namreč, če ga hišni gospodar ali hišni prebivavec prosi, prebivavee nevarnosti ognja — ali vode — ali sicer življenju ali pre- 23 moženju proteče nevarnosti branit ali kakiga hudodelca za¬ sledovat, ki je v hišo pobegnil. §. 57. Zandarmerija ima čuti, de nihče brez pravice in brez potniga nakaza priprege ne terja in se ne pre- derzne, jo s silo al žuganjem doseči ali tistiga, kteri mu staniše (kvartir) da, z nespodobnimi terjavami ne nadlegje, ali clo pretepa. Ravno tako je tudi njena dolžnost vojake tega varovati, da jih nevojaški ljudje ne prekanijo, golju¬ fajo ali jim tega odrekajo, kar jim gre. §. 58. Redno obiskovanje šole od vsih za šolo priprav¬ nih otrok je podloga nravnega življenja. Ce tadaj žandar- merija zve, de starši to dolžnost zamujajo, ima to dotični oblastnii naznaniti. B. Službne opravila po posebnim naročilu. §. 59. Zandarmerija je, kar njeno službno opravilstvo utiče, samo ministerstvu znotrajnih opravil podložna in pre¬ jemlje povelja po svojim občnim nadgledniku (general- inspektorju). Do vsih ostalih civilnih in vojaških oblastnij ni zandarmerija zastran svoje službe v razmeri podložnosti. Pa dolžnost ima, vselej brez odloga službnimu naročilu za¬ dostiti, ki od teh oblastnij pride. §. 60. Za zapopad naročila je oblastnija odgovorna. §.61. Kako se ima pa služba opraviti, določijo znotraj mej postave in predpisov samo predpostavljeni žan- darmerije, in v to se nimajo oblastni je kra ko malo ne vtikati. §. 62. Ako pa žandarmerija od kake oblastnije na¬ ročila dobi, ki se z žandarmerijsko postavo in z navodi ne skladajo, je treba spodobno zoper nje vgovor podati. §. 63. Ako bi oblastnija na to silila, de se ima nje nai-očilo spolniti, je to bližnjim predpostavljenim žandar- merije brez odloga naznaniti in dalje povelj čakati. §. 64. Kadar koli je mogoče in kolikorkrat priložnost pride, imajo žandarmerijski višji okrožnim, in okrajnim, po 24 okoljnostih krajnim oblastnijamvse, karseprigodi in kar zvejo glede na pokoj, red in varnost, tudi po kratkim potu vediti dati, in če bi te oblastnije želele, se tudi ustno ž njimi po¬ meniti. Nasproti se ima pa žandar vsaciga umikanja zder- žati, ki mu po postavi in po tem navodu ne pristoji. v §. 65. Ce se ima žandarmerija na poklic kake oblast¬ nije dela poprijeti, se mora praviloma po navodih, ktere za vsaki primerlej posebej prejema, ravnati. Če svojo službo neposredno pod vodstvam civilniga urednika opravlja, se ima njegovim zaukazam podvreči, kolikor to posamesne uredske djanja zadene. §. 66. V vsakim drugim primerljeju, ko žandarme- rijo kaka oblastnija pokliče, samostojno delati, se sme to samo po določenim, na dotičniga poveljnika žandarme- rijskiga oddelka obernjenem naročilu zgoditi, in takrat so samo zaukazi dotičniga predpostavljeniga žandarmerije vo¬ dilo, ki se ga je deržati. Ta razloček se ima skerbno delati, ker se po njem razmera odgovornosti ravna. §. 67. Kar pripomoč žandarmerije pri štelvi in popi¬ sovanju ludstva zadene, se določi, de se k temu opravilu pravdama samo oficirji žandarmerije od lajtnanta naprej, in samo, če oficirji ne vtegnejo, in če je premalo oficirjev, stražmojstri vzamejo. Dolžnost udov tega oddelka je, pri vseh obrav¬ navah nad tem čuti, da vsi, ki imajo kaj pri tem opraviti, dotične postave na tanjko spolnujejo. Oni ne smejo ne kaj krivičniga ne kaj taciga pripu¬ stiti, kar ni po postavi; vselej se imajo zoper kaj taciga oglasiti, in če se njih terjanje ne porajta, naj dotični višji oblastmi vedi i dajo. Verh tega jim je na voljo dano, pri njim gredočim podpisu popisovanjskih in razrednih imenikov in druzih izkazov primerne opombe pristavljati. 25 §. 68. Kadar je žandarraerija dolžna, po določbah postave sodnim oblastnijam pri pravosodju potrebno po¬ moč dajati, se imajo dotični postajni ali stražni poveljniki po navodih oblastnij ravnati. Ce gre za javno izpeljanje kazenskih obsodb, se mo¬ rala poprej žandarmerijski komandant in sodnija pome¬ niti, kaj je storiti; pri tem jc pa posebno prevdariti, ali in ktero pomnoženje pripomagajoče žandarmerije se za po¬ trebno ali koristno pokaže ; po tem ima dotični poveljnik, tako , kakor mu sodna oblastnija v pismu naroči, storiti, kar je treba, in po okoljnostih tudi pripomočno žandarme- rijo pomnožiti , ker jo iz sosednih postaj in st r až (postov) pokliče, ali pa, če je sila, dogovorno s krilnim poveljni- kam še kaj več oskerbeti. §. 69. Osebe se navadno pismeno pred sodnijo po¬ zivajo. Ce se pripomoč žandarmerije potrebna zdi, pošlje oblastnija ta poziv (povabilni list) postajnimu poveljniku. Ta naj potem zadej na pozivnem listu ime žandarja, kteri ima osebo k sodnii pripeljati, zapiše in za to skerbi, de jo taisti natanjko o postavljeni uri pripelje. v Ce to več kot enimu žandarju zaukaže,se imajo ime¬ na vsili k temu odločenih zapisati, poveljnik pa se posebno imenuje. §. 70. Zaukaži oblastnij za zapretje kake osebe se imajo vselej popolnama po postavi (v postavni obliki) spi¬ sati. Tak zaukaz mora od stražniga poveljnika vidiran in žandar imenovan biti, kteri ima zapretje opraviti. — Samo, kjer je očitna nevarnost pri odlašanju ? sme vsaki žandar, kteriga oblastnija, če prav tudi le ustno pozove, koga zapreti; za to je oblastnija odgovorna. Žandar ima pa potem brez odloga to svojimu straž- nimu poveljniku naznaniti. 26 Ti predpisi veljajo tudi, kadar se žandarmerii zav- kaže , razun v postavi imenovanih prigodkov , v privatno hišo se podati in tam kako uredsko djanje opraviti. v §.71. Ce žandarmerija pri nji ukazanim zapretju človeka na neprevidene zaderžke (ovire) zadene, če n. p. tisti, ki se ima zapreti, reče, deje btdan, ali se ne more prenesti, ali če se druge zapreke primerijo , se ima koj stražnimu poveljniku naznanilo dati, in ozerama oblastnii, ktera je zapretje ukazala, med tem paskerbeti, de se na tistiga, ki ga je zapreti, in na njegove bližnje dovelj čuje. §. 72. Dalje se zna primeriti, de bi bilo treba med sodno obravnavo žandarmerijske pomoči iskati ; n. p. ka¬ dar se morajo zaperti nevarni hudodelci iz ječe k za¬ slišanju in zopet nazaj peljati. Tudi v takim prigodku se pošlje pisano naročilo po- stajnimu poveljniku, kteri ima potrebno število žandarjev oblastnii dati. §. 73. Ravno tako po naročilu se zna žandarmerii časno čuvanje jetnikov, bodi si v pravih ječah ali kje dru¬ gje izročiti. v Zandarji si imajo pri takem čuvanju vse za vojaške straže dane, to zadevajoče predpise natanjko v glavo vtisniti. §. 74. Posebno se ne sme nikomur, bodi si kdor koli, pripustiti, de bi k jetniku prišel, ali se ž njim skozi vrata, skozi okno ali kakor koli pogovarjal , če dotični sodni urednik ni zraven; ravno tako se nima terpeti pogovarjanje z znamenji, kazanjem ali miganjem z očmi i. t. d. Vse kar koli žandar, čuvaje, zapaziti priložnost ima, kakor tudi vsako prošnjo ali vsako željo jetnika do žandarma ima ta, ako se brez de bi svoje mesto zapustil, zgoditi zamore, oblastnii naznaniti; žandar se pa ne sme nikoli z jetnikam pogovarjati. 27 v , Zandarju se ojstro prepove , jelnika vabiti ali siliti, de bi kaj izpovedal (obstal). v Ce pa jetnik iz vlastne volje zandarju kaj pove, naj je to pra a izpoved ali sicer kak izrek, ki njega ali kako drugo osebo zadene, je žandar dolžan , to oblastnii na¬ znaniti. v §. 75. Zandarmerii se bo v določenih dogodkih tudi spremljevanje jetnikov in obsojenih hudodelcov, oseb , ki se imajo po šubu (tiranju, gnanju) poslati, izročilo ; v ta- cih priložnostih podajajo oblastnije tudi pisano zaprošnjo, in v tacih zaprošnjah se povedo po imenu tisti, kteri so po¬ sebno nevarni, ali zavoljo kterih bi bilo posebne previd¬ nosti treba. v Zandar ima osebe, ktere mu je naprej spraviti, kadar jih prevzame, na životu preiskati, ali morde nimajo kakiga orodja ali orožja pri sebi. v Ce ima jetnik denarjev ali druzih drazih reči pri sebi, ki so njegove, jih izroči oblaslnija spremljajočimu zandarju proti poterjenju. v §. 70. Ce jetnika en sam žandar spremlja, je še več previdnosti in pazljivosti treba. Nevarnim osebam je treba roke vkleniti, in ravno to je storiti, če bi bilo treba jetnika v pozno noč spremljati ali če bi jetnik spotama pobegniti poskušal. §. 77. O spremljavi se nesme nikomur pripustiti, de bi k jetniku prišel ali se ž njim pogovarjal. Ce potrebuje jetnik spotama pokrepčanja z jedjo ali pijačo, se sme to samo v pričo žandarja, in če je mogoče, na posebnim kraju zgoditi. v Zandar ne sme terpeti, de bi kdo jetnika spotama v djanju ali z besedami razžalil, zaničeval ali sramotil. v §. 78. Ce jetnik spotama zboli ali če je treba pre¬ nočiti , se ima v unim primerljenju zdravnikovo pomoč 28 s potrebno previdnostjo iskati, v drugim pa skerbeti, de se jetnik skerbno zapre in začuje, v obojim priraer- lj e i u je pa dogovorno in s pripomočjo župana tistiga kraja ravnati. §• 79. Nikoli se ne sme jetniku na voljo dati, ali hoče peš hoditi ali se peljati; to oblastnija določi. v Ce jetnik spotama terdi, de ne more dalje peš iti, je to bližnji krajni oblastnii naznaniti, če je treba, tudi po zdravnika poslati, de ga pregleda, in dogovorno z oblastnijo dalje ravnati. §. 80. Spremljajoči žandar ima tudi na jetnikove reči (robo) gledati. Dopustiti ne sme, de bi jetnik spotama kaj svojiga premoženja, hodi si oblačil ali kaj družili reči pro¬ dal, v dar dal, proč vergel ali v nič djal. v Ce je gosposka jetniku zavoljo slabiga vremena plaj- šev, odej i. t. d. sabo da ! a, ima spremljajoči žandar sker¬ beti, de se dobro ohranijo, in kadar jetnika odrajta, tudi po redu odrajtajo ; če gre pa jetnik v vunanjo deželo, se imajo te reči na meji jetniku odvzeti in nazaj pridši tisti oblastnii odrajtati. Ta oblastnija da po tem poterdilo , de jih je prejela. v §. 81. Ce se da žandarmerii več oseb naenkrat spre¬ miti, ima stražni poveljnik določiti, koliko žandarjev jih ima spremljevati. Spotama se ima gledati, de so jetniki, kolikor je mo¬ goče, ločeni, in de se nikakor ne morejo eden z drugim k čemur dogovoriti. §. 82. Če bi se na poti zaderžki pripetili, kteri se niso dali previditi, in spremljevaveam bi se bilo bati, da ne bo moč jetnike varno naprej spraviti, imajo pri oblastnii ali županu bližnjiga kraja prositi, de jim v primerno pod¬ poro zanesljivih ljudi pridajo. §. 83. Spremljajočimu žandarju da oblastnija vsaki pot predpisano spremljavno in vpravičivno pismo sabo. 29 Ako je jetnika samo do perve žandarmerijske straže (pošta) spremiti, se mora žandar z jetnikam koj po prihodu v stražni kraj naravnost k dotičnimu postaj- nimu poveljniku podati; ondi se imajo jetnik, njegove reči i. t. d. po spremljavnim pismu oddati in poveljnik, kteri jih prevzame, ima prejetje na zadnji strani tega pisma kakor tudi v popisnim listu oddajočiga žandarja poterditi. Po oddatvi se ima žandar v svoje staniše ver- niti, svojimu poveljniku naznanilo storiti in popisni list oddati. §. 84. Kadar je pa treba jetnike na ravnost kaki sodnii ali drugi oblastnii varnosti oddati, se imajo koj po prihodu k tej oblastnii sami in ozerama v ječo peljati. Oddajo se tako, kakor je gori rečeno ; de je jetnike in njih reči ogleda jetnikov ali jetničar prevzel, mora na popisnim listu poterditi. Od sodnijske oblastnije sabo dano spremljavno pis¬ mo pa mora tista oblastnija podpisati, kteri so bili jet¬ niki izročeni. Vodja spremljave (sprevoda) ima svoj po¬ pisni list svojimu postajnimu poveljniku, spremljavno pis¬ mo pa oblastnii oddati, ktera je tranzport odpravila. §. 85. Sicer se samo po sebi ume, de se morajo jet¬ niki z nabitimi (basanimi) puškami spremljati, kakor mo¬ rajo puške tudi pri vsih službnih opravilih nabite biti, kjer gre za odvernjenje nagle nevarnosti zoper varnost. v §. 86. Ce vzamejo oblastnije takrat, kadar davke s silo izterjujejo , žandarmerijo na pomoč, ima ta pomoč samo v tem obstati, de so žandarji pričijoči pri teh ured- skih djanjih , in za podporo pripravljeni, kolikor gre za ohranjenje uredske veljave, in za brambo uredskih, od ob- lastnij odposlanih organov zoper nespodobno obnašanje ljudi. §. 87. Pridani žandarji se nimajo tadaj nikoli, ka¬ dar se morde kdo rubiti ima, ali pri druzih delih ekseku¬ cije , vdeležiti, temuč samo za to skerbeti, de zamorejo 30 gosposkim odposlanci prejete ukaze brez motjenja in ne¬ reda izpeljati. Zoper nepokoje ali druge prestope postav, ki se pri tacih priložnostih primerijo, ima žandar po občnih po¬ stavnih predpisih zastran hudodelstev, pregreškov in pre stopkov i. t. d. ravnati. v §. 88. Ce gre pa sicer za posebne službne opravila žandarmerije , n. pr. za spremljevanje kurirjev, potnikov ali poštnih voz , cesarskih denarjev ali občniga blaga, tranzportov strelniga praha ali druzih reči, ktere posebne previdnosti potrebujejo, bo dotični žandarmerijski oddelk vselej primerne ukaze od svojih predpostavljenih prejel. §. 89. Ce bi se primerilo, de so ceste na nekterih mestih nevarne, in potniki ali sami žele , de bi jih žan- darji spremili, ali de ti za nevarnost vedoči za dobro spo¬ znajo, potnika spremiti, je dolžnost postajniga poveljnika, potrebno sj remljavo napraviti; on ima tudi določiti, ko¬ liko žandarjev ima spremit iti, in to, kar stori, kakor tudi zakaj je to storil, v svojim postajnim zapisniku za- znamvati. Ce se kurirji, poštni vozovi, kondukterji ali potniki, desiravno jim je bilo povedano, de je tu ali tam nevarnost, in de je oborožene spremljave treba, vendar branijo, de bi jih žandarji spremili, in svojo pot brez njih nadaljevati hočejo , se ima od njih terjati , svoje branjenje pisano od¬ dati, ktero imajo poveljniki potem s pervim poročilom (ra- portam) višjim poslati. Pa vender ima stražni poveljnik skerbeti, de po ce¬ sti, po kteri se kurir i. t. d. pelje, patrole pridno hodijo. §. 90. Sploh se tu pove, de se kurirji kar je moč malo, in le pri silnih, posebno važnih in popolnoma vterje- nih priložnostih v nadaljevanju njih poti zaderžavati- smejo. §. 91. Kar pripomaganje žandarmerije pri spolno- vanju avstrianskih čolnih postav in predpisov utiče, veljajo pravila , kako se je žandarmerii obnašati, tudi za tikrat, 31 kadar jo zadevne oblastnije pozovejo; primeriti bi se pa vtegnilo, de bi posebni ogledni organi dohodne (finančne) straže v silo prišli, pri posebnih priložnostih pomoči žan- darmerije iskati. §. 92. V tem ozeru se opomni, de se dajo ti dohodni organi v svoji lastnosti po predpisani obleki in orožju spoznati in de so dolžni, kadar v posebnih primerljejih v obleki kot drugi ljudje svojo službo opravljajo, se s svo¬ jimi službnimi bukvicami, in po okoljnostih s posebnimi poverujočimi pismi skazati. §. 93. Pri preiskavah hiš morajo pa vselej poseben pisan dekret predstojnika višje dohodne oblastnije skazati. Zandarmerija ima v tacih primerljejih le pripoma- gati, torej dohodne organe v njih predpisanih uredskih djanjih varovati in gledati, de se vsak nered in vsaka protipostavna zapreka strank odpravi. §. 94. Tiste oblastnije, kterim gre za ohranjenje po¬ koja in varnosti skerbeti, napravijo od časa do časa tako imenovane obhode v celim obkraju, navadno ponoči. Namem teh obhodov je vlačugarje ali sicer sumne osebe, vojaške vbcžnike, hudodelce i. t. d. iskati in odraj- tovati. §. 95. Ker je zandarmerija poklicana, posebno pri tacih policijskih opravilih pripomagovati, se tu opomni, de se mora dotična oblastnija zastran tega, kako, kdaj in koliko žandarjev de bode pripomagovalo, vselej in popred z okrajnim povelnikam pogovoriti. Ker gre tukaj za službne opravila večje obširnosti v celim okraju, bo treba skerbeti, de se žandarji iz mno- zih oddelkov pod vodniki vkup pokličejo, ki se imajo nalaš določiti. §. 96. Ker so pri tacih obhodih službne opravila žandarmerije le pripomočne, se imajo vodji žandarjev po naredbah civilniga komisarja ravnati, kteriga oblast¬ nija pošlje, de obhode viža. 32 §. 97. Kjer se zna vsakimu komandantu tudi niž¬ jega oddelka primeri i, de ga oblastnije vsih razredov v pripomoč pokličejo, sedajo tukaj bolj natanjčne določbe na znanje, po kterih se je ravnati, in oblike zastran dotič- niga dopisovanja, kako se ima delati. §. 98. Kronovine poglavar, general-prokurator pri višji deželni sodnii in sploh glavarji političnih, pravosod¬ nih ali denarstvinih uprav vsake kronovine se obernejo na dotično regimentno poveljstvo, znajo se pa tudi po svojim prevdarjenju na kteri koli oddelk regimenta oberniti. Oni izdajejo na regimentno poveljstvo dopise (note) , na od¬ delke pa naročila. Okrožni predsednik, deželna sodnija, deržavni pravd- nik in mestni glavar pošiljajo zaprošnjc na stotnike (rit- rnojstre), v obliki zaprošnjiga pisanja, na oddelke, kijih nižji in podoficirji komandirajo, pa naročila. Okrajni glavar, okrajna zborna sodnija in pri okrajni zborni sodnii postavljeni deržavni pravdnik zaprosijo pis¬ meno poveljnika tropa (voda) in dajejo na vsak njemu pod¬ ložen oddelk naročila. Okrajni sodnik se ima s svojo zaprošnjo na povelj¬ nika odseka ali straže oberniti. Zupani, kteri imajo izročene opravila, se zamorejo s svojimi zaprošnjami na poveljnike odsekov ali straž ober¬ niti, kteri so v njih ali njim najbližnjim kraju. Piše se v obliki uredskih pisanj. Samo če je nevarnost v odlašanju, ali če je sicer za¬ voljo posebnih okoljnost treba, zamore nižja oblastnija od ravno imen ivanih določb odstopiti, in bližnjiga poveljnika žandarmerijskiga oddelka zaprositi, brez de bi ji njena stopnja napotje delala. §. 99. Tudi vojaške oblastnije morajo praviloma žan- darmerijo pismeno zaproševati. Deželne vojaške poveljstva (komande), divizionerji in brigadirji dajejo naročila žandarmerii v vsih primerljejih, kteri spolnovanje vojaškiga policijstva ali dopisovanje v ta- 33 čili rečeh zadevajo, zastran kterih imajo vojaške oblastnije kako opravilo. Mestni , terdnjavski poveljniki in plač-komandanti imajo pri svojih zaprošnjah tako dopise delati, kakor je častni stopnji dotičnib žandarmerijskih poveljnikov pri¬ stojno. v §. 100. Ce bi se primerilo, debi navadna redna žan- darmerijska služba škodo terpela, ko bi po zaprošnji vojaš¬ kih oblastnij žandarmerija pomoč dala, ima dotični oddel¬ kov poveljnik zaprosijoči vojaški oblastmi, dostojno na razmero častne stopnje pazijoč, ustno in po okoljnostih pismeno razložiti, de se to ne more zgoditi, ob enim pa to svojim predpostavljenim naznaniti (poročiti). Ravno to je storiti, če bi vojaška oblastnija oddelk žandarinerije zvunej njemu odmerjeniga okraja porabiti, ali žandarja k službnimu opravilu pri kaki vojaški oblastnii komandirati hotla. v §. 101. Ce se žandarmerijskimu oddelku primeri, de mora pri vojašini, mestnjanski straži ali druzih oboroženih četah pomoči iskati, se ima to pismeno zgoditi, če ni ne¬ varnosti v odlašanju. Poveljnik žandarmerije ima pa po¬ prej dobro pomisliti, ali in koliko vlastna moč zadosti ali ali ne, de bi se ž njo službni namen dosegel. §. 102. Pri izdelovanju tacih pismenih zaprošinj je tudi na stan in častno stopnjo dotičnih vojaških in civilnih oblastnij, in oztrama poveljnikov gledalk §. 103. Zgodili se zna, de na oddelk žandarmerije ob enim od civilne kakor tudi od vojaške oblastnije, ali od raznih civilnih oblastnij zaprošnje zavoljo pripomoči pri¬ dejo , in de je število žandarjev premalo , de bi se volji vsih h krati zadostilo. V tacih primerljejih razsodi sicer večja ali manja silnost in važnost reči, za ktero gre, in okoljnost, ali bi se pri tej ali uni zaprošnji, če bi se tudi 3 34 odlašalo, namen vendar dal doseči, ali pa ne. Gledati je pa tudi, ktera oblastnija, ki zaprosi, je višja, in njeni zaprošnji je — posebni prigodki so izjeti — posebno zadostiti. v Ce bi bilo dovelj časa, kak žandarmerijsk oddelk iz soseske v pomoč pozvati, se ima to koj zgoditi, sicer je pa tisti zaprošnji zadostiti, pri kteri se je nevarnosti pri odlašanju bati. §. 104. Pravilo pa je, de je izvirni in najvažniši poklic žandarmerije, tiste oblastnije podperati, kterim je skerb za ohranjenje občne varnosti iu reda izročena. Četerto poglavje. Kako službne opravila opravljati. §. 105. Ko se žandar v svojo službo poda, ima tudi z vsim, kar se zgodi, službinsko ravnati, če bi bilo treba, se dela poprijeti. Ako je, pozvan ali nepozvan, s kako osebo ali rečjo v službno dotiko prišel, ni več v njegovi oblasti, reč, in če bi še tako majhna bila, samostojno odpraviti, temuč jo ima svojimu stražnimu poveljniku naznaniti. §. 10S. Žandar se ima, kadar koli mu je treba, proti eni ali več oseb stopiti, besed pnslužiti: „V imenu postav e.” Z možkim, mirnim obličjem in krepko ima pri vsa¬ kim takim primerljeju na nogo stopiti; kolikor večja in silneja je nevarnost, toliko krepkeje se ima vesti. On bo razsoditi imel, ali se more namen njegove službe in odver- nenje kake preteče nevarnosti doseči z vjeijem prestop¬ nika postave , ali pa s tem , de to poprej svoji oblastnii naznani; tode kar je enkrat sklenil, mora tudi krepko iz¬ peljati. 35 §. 107. Žandar vživa pravice, ktere grejo stražam. Vsaciga napada na svojo osebo se mora s spojim orožjem krepko braniti, in če je sila, tudi vstreliti. Ce bi žandar si pustil orožje vzeti, bi mu bilo sram in sramota; beržeje nej življenje da, kakor orožje tistimu, kteri se ga loti. §. 108. Tako imenovano z vu nanj o službo ima žan¬ dar vselej z nabito (basano) puško opravljati. §. 109. Ta služba žandarja obstoji v neprenehljivem patroliranju, in če je treba, tudi v pazenju v celim okraju od časa do časa. Ta služba se mora noč in dan , nej bo vreme ka- koršno hoče, tako opravljati, de je najmanj tretji del (tret¬ jina)'žandarjev ene postaje vedno v zvunanji službi; pri večjih postajah mora pa tudi še druzih žandarjev nekaj pripravljenih biti. V nevarnih krajih, kjer se je n. pr. tolovajev ali silo- delstev bati, morata, če je mogoče, dva moža na enkrat zvunanjo službo opravljati. §.110. V službo poslani žandar, ali če je več njih na enkrat poslanih, njih vodja, si ima od stražnega povelj¬ nika prejeto ustno povelje dobro v glavi obderžati. Ce to povelje ukaže, se naravnost na določen kraj podati in tam s“oriti, kar mu je bilo naročeno, ima to naravnost storiti, in po opravljenim delu se verniti. Pri navadnih obhodih se žandarju ne more pot in kraj natanjko odkazati; zakaj to, kar bo spotama vidil ali opazil, mu bo tudi pot poka¬ zalo, kam de ima iti. Z veliko pazljivostjo mora vse kraje oblazovati; na vsaki hrum, vpitje ali klicanje na pomoč ima poslušati, in če je treba, na tisti kraj iti; kolikor je mogoče, ima paziti, kaj se godi v hišah, kjer so ljudje, in kjer jih ni, ali se morde na kakim kraju več ljudi skrivaj zb era; on ima gojzde, soteske, jame, v kterih pesek 3* 36 in grobljo kopljejo , na samim stoječe koče, šupe i. t. d. preiskovati in sc po drugi poti verniti. Ni, de bi se pri tacih oblazbah velike ceste in poti deržal; tudi na stranske pota, steze, in tudi na kraje ima zahajati, na kterih nobene poti ni. v §. 111. Zandar, kteri je na patroli, ima od časa do časa gostivnice pregledovati, ali se niso tiste postave in predpisi v nemar pustili in prestopili, ki so že v njego¬ vih samostojnih službnih opravilih omenjeni. Dalje ima v gostivnicah in prenoevališih ptujske bukve pregledovati, in se prepričati, ali gostivničar za¬ stran tega dane predpise spolnuje. To ima žandarju služiti, de pobegnjencam ali z iskavnimi listi zasledo¬ vanim osebam na sled pride. §. 112. Zandar ima dalje na patrolah gledati, de se na cestah , na javnih potih in prostorih nič ne zgodi, kar nered ali škodo prinesti more. Tu sim grejo posebno predpisi, kteri so voznikam zastran njih zaderžanja na cesti kot dolžnosti naloženi. Vozniki se imajo vselej na tisto stran ogibati, kakor je v kronovini navada ; vedno imajo pri svojih konjih ostati, in ne smejo na svojih vozo¬ vih spati. Težki vozovi, kteri imajo vozke šine, ne smejo več kot 60 centov blaga naloženiga imeti in ne čez 9 čev¬ ljev široki biti; njih dolžnost je , po klancih s coklami zaverati; cokel in druziga orodja , ktere cesto tergajo, ne smejo pustiti, de bi se za vozovi vlačile. Tiste voz¬ nike , kteri se postavam nečejo vkloniti in se zoper¬ stavljajo, je do bližnje sodnije spremiti in tam ovaditi, §. 113. Ce je žandar kaj zapazil, kar se mu sumno zdi , in si svoje reči še ni ves svest, terja previdnost, de se kar je moč blizo in , brez de bi ga kdo vidil, nekaj časa postavi, in na to pazi, kar se godi, toliko časa, de se prepriča, kaj de je. 37 §. 114. Samo se ume, de mora, če gre za prigodek, kjer se je nevarnosti v odlašanju bati, žandar pri tej priči svojo službo opraviti, de škodo ali kvar , ki komu preti, odverne ali vsaj zmanjša. Sploh mora žandar vselej in povsod kar je moč previdno ravnati ; to je njegova dolžnost; on se ne sme na eni strani nikoli prehititi, na drugi strani mora pa čas prav prijeti, kadaj de se ima dela poprijeti. Z hladno kervjo ima vse večji in manje okoljnosli zapopasti in si jih dobro v glavo vtisni i, ker je njegovih povedb sodnijam treba, de popolnoma pozvejo in razka¬ žejo , kar se je zgodilo , in ker se vse za popolnama vere vredno vzame, kar on pove. §. 115. Ce žandar na svoji oblazbi popotnike sreča, kteri se mu ne zde čisto nesumni, ima potne pisma (pot¬ ne, domovinske liste i.t. d.) od njih lirjati, de jih pregleda. Ce so pisma po godi in redi in se tudi sicer noben zader- žek ne pokaže, ni dopušeno, popotnika dalje zaderževati; za to je žandar odgovoren. Ce se tako uredsko djanje. po noči primeri, in bi si žandar ne mogel luči narediti, — kar bi pač nikoli biti ne smelo , ker mora vedno blešnic) (laterno) pri sebi imeti, — ima popotnika do perve hiše ali sela spremiti; tode tiste ceste se je vedno deržati, na kteri je popotnik. Ce bi se branil, storiti, kakor žandar terja, se ima k bližnji oblastnii peljati in tam potrebno naznanilo storiti. Pri tem uredskim djanju se ima žandar tudi videza nagajivosti varovati. §. 116. Ce pa to s poštnimi hitrovozi ali tovornimi vozovi potujoče zadene, je žandarmerii skerbeti, de se kar je moč hitro potni listi pregledajo. Piazun potnih listov ima tudi poštno karto pregledati, ktero kondukterji sabo imajo, in se prepričati, ali so vsi potniki v nji zapisani ali ne ; Ce se zaderžek najde, kteri bi se žandarju važen do¬ sti zdel, ima voz do perve ob tisti cesti ležeče pošte (pošt- 38 nije) spremiti, in, če je treba, tudi bližnji varstvini oblastnii naznanilo podati. §. 117. Od vojakov, kteri se zvunej njihniga kvar- tirskiga okraja pod prostim nebam , v gostivnici ali kje drugje najdejo, ima žandar terjati, de mu urlavbsko pismo, potni nakaz ali sicer dovoljivne pisma pokažejo. Žandar ima popis osebe, če je v njih, primerjati (pri- ličiti) in pogledati, ali se vojak poti, ktera mu je predpi¬ sana, derži, in ali je vojak v tisti obleki, ktera je v listu popisana. Če bi žandar kaj nepravilniga zapazil, ima vojaka zaderžati in bližnjimu vojaškimu poveljstvu (komandi) ali pa bolj bližnji krajni oblastnii izročiti. §. 118. Ravno to se ima z vojaškimi ubežniki ali uhajavci (dezerterji) storiti. Ubežtva (dezercije) je vsaki vojak suadjiv: a) kteri se odločen od svojiga regimenta ali čete sam ali pa v tovaršii najde, brez de se zamore s poslo¬ vilnim, urlavbnim ali sicer z kakim pismam skazati, de je smel od svoje čete iti; b) kteri ima zastarane, nepravilne ali ponarejne pisma; c) kteri se, desiravno ima veljavne pisma, zvunej nje¬ mu odmerjene poti, posebno na mejah deržave, pre¬ oblečen ali sicer v sumnih okolnostih zaleze. §. 119. Ravno tako ima žandar tudi s takimi rav¬ nati, kteri se popisovanju vmaknejo. Za ljudi, ki pred po¬ pisovanjem pobegnejo, imajo vsi veljati, kteri so kot taki javno izpisani; kteri so, de bi vojašini odšli, skrivaj svojo deželo za vselej, ali pa le za nekaj časa brez privoljenja zapustili, ali se v deželi skrivajo, in se pri popisovanjski komisii vendar ne oglasijo, desiravno so javno klicani. §. 120. če se žandarju zaukaže, pri soinnjih, cerk¬ venih dnevih, javnih veselicah in sicer pri velikim sha¬ janju ljudstva ogled imeti, naj posebno pazi, de se vsaka priložnost k neredu in k nevarnostim odpravi, in de se vsaki brez razločka stanu danim predpisana podverže. 39 Vsi prepiri, kterih se je morde na kakim mestu bati, naj se, kar je mogoče, koj v začetku zatrejo. Hrup ali šunder na cesti in sicer razuzdanosti se ne smejo terpeti. §. 121. Pri pretepih, ki so se že začeli ali kterih se je bati, ima žandar vmes stopiti, tiste , ki so krivi, de so začeli, odpraviti, in če ne ubogajo, prijeti, druge pa z lepim prigovarjenjem in opominjanjem k pokoju spraviti. §. 122. Pri rabukah mora žandar urno prevdariti, ali bo zamogel sam rabuko vstaviti in razgnati, brez de bi se imel bati osramotenja, — ako tega ne zamore sto¬ riti, se mora na svojiga vlastniga poveljnika ali pa na stra¬ žo, ki j% v tistim kraju, oberniti, de mu pomoči pošlje. §. 123. Ce je v dosego posebnih namenov treba, žan- darje iz mnozih oddelkov skup pobrati, se ima povelje za to povelnikam posameznih straž (postov) dati in povedati, kje se imajo sniti. Med tem se pa posamezni okraji ne smejo popolnama brez žandarjev pustiti, in od tega pravila se sme samo od¬ stopiti, kadar se kaj posebniga, silno nevarniga pripeti. §. 124. Patrole sosednih okrajev se imajo od časa do časa na poprej odločenih mestih shajati; za to ima povelj¬ nik tropa (voda) na zaukazanje krilniga povelnika storiti, kar je treba. Zavoljo tega morata ona dan, uro in mesto natanjko odkazati, kjf r se imajo patrole sniti; tode to mora skrivno ostati in sme samo posameznim poveljnikam znano biti. §. 125. Pri tacih shodih naj si vodniki patrol vza¬ jemno na znanje dajo, kar je službi primerno; zastran tega se ima po prihodu na dom poveljniku bolj natanjčno na- znanjenje storiti. Ti vzajemni shodi služijo tudi za izročevanje jetni¬ kov, de se odpravijo, kakor tudi, de se službne pisma da¬ lje pošiljajo. 40 §. 126. Če bi se primerilo, de bi kaj neprevideaiga patroli branilo, o določeni uri priti, ima tista, ktera je že prišla, dve uri čakati in še le potem se verniti. Če so pa jetniki na dalje peljati ali službne pisma na dalje poslati, ima patrola do pervega dotičnega oddelka .svojo pot storiti. §. 127. Če bi se pri snidenju žandarmerijskih patrol zavoljo oddanja in prejetja tistih, kteri se imajo dalje pe¬ ljati, kaki zaderžki primerili, če bi n. pr. ta ali uni vodnik tranzporta nerednosti ali pijanost pri jetnikih ali pri žan- darjih, kteri jih spremljajo, zapazil, če bi število žandar- jev tiste patrole, ktera ima jetnike dalje spremiti, za var¬ nost tranzporta premajhno bilo , ima v pervim psigodku, kakor more , obstoječim razmeram primerno pomagati, v drugim prigodku ima pa izročnik jetnikov nekaj žandarjev v pomnoienje sprevoda (spremljave) do pervega pošta (straže) oddati. §. 128. Pri opravljanju službe blizo deržavnih mej mora žandarmerija veči pazljivost in skcrbnost za spolno- vanje predpisov zastran potnih listov imeti, de potepuhi ne morejo vlažiti. v To je njena dolžnost. §. 129, Če o obhodili na meji žandarji kontraban- tarje ali sicer prestopnike čolnih predpisov vstavijo, jih ima postajni poveljnik pervi dohodni oblastmi izročiti. Ka¬ kor se samo po sebi ume, velja to le za takrat, kadar se vstavljeni takiga hudodelstva ali kakiga druziga prelom- ljenja postav ne dolži, ktero drugačno kakor dohodno- uredsko ravnavo tirja; v tem dogodku bi se imel sodnii ali oblastmi varnosti izročiti. §. 130. V vsakim žandarmerijskim okraju (koprol- stvn ali sekcii) se imajo posebne znaminja ustanoviti , po kterih se žandarji tudi z dalje med sabo spoznajo ; po¬ sebno za to so dobre, de žandarju ali oddelku, kteri je v zvunanji službi, žandar ali patrola, ktera je morde blizo, bolj gotovo na pomoč priti more. Te znaminja so izgovorjen klic ali pisk, in samo, ka¬ dar je velika sila, streljenje. Ume se samo po sebi, de 41 mora vsaki žandar, kteri tako znaminje sliši, koj na mesto hiteti, od kodar ga sliši. v §. 131. Zandarmerija, ktera ima službo opravljaje večidel iz doma biti, je posebno v stanu, nesrečne prigodke, kakor n. pr. požare, povodnji i. t. d. večkrat že v začetku zagledati; — njena dolžnost je tadaj — z vsimi nji da¬ nimi, primernimi sredstvi tistim nevarnost pokazati, kte- rim preti, pomoč in podporo, kakor in kjer koli je mo¬ goče, dati, in sploh vse storiti, de se nevarnost ali po- polnama odverne ali pa po mogočosti zmanjša. v t t §. 132. Zandar ima pri tacih in enačili nesrečah povsod, kjer je sila, sam pomagati in z vso močjo pripo¬ moči, de se nevarnost odverne, red in varnost pa verne. Pri požarih, povodnjah i. t. d. ima žandarmerija kakor sama pomagati, de se človeško življenje in premoženje reši in otme, tako tudi posebno čuti in skerbeti, de se oteto pre¬ moženje obvarje. Zavoljo tega se imajo za otroke nevarnosti rešene, bolne in nebogljene ljudi, kakor tudi za premoženje po¬ sebni varni kraji poiskati in na-nje dovolj skerb imeti. v §. 133. Zandarji imajo gledati, de vsakteri pri po¬ žaru svojim dolžnostim zadosti, ki so mu po postavi zastran gašenja požarov naložene, de se predpisane znaminja o pažarih dajejo, de se na gorišu navadni gasivci kakor tudi drugi ljudje, kteri gasiti pomagajo, natanjko po navodih urednika, kteri gasivne paprave viži, in postavljenih ga- sivcov ravnajo, de se pri orodju za gašenje in pri postav¬ ljenih gasivcih red ohrani, vsakimu svoje mesto odloči, pot za brizglje in vozove za vodo odperta ohrani, de zad¬ njič —- bodi si podnevi ali ponoči — vsaki ali z vozam ali z rokami kolikor je mogoče pomaga; zakaj žandar ima pravico, o tacih prigodkih od vsaciga, brez razločka stanu, 42 pomoč in podporo terjati. Pa tudi potem je nadgleda in skerbnosti še treba, ko je že ogenj pogašen, in žandarji imajo skerbeti, de se naredbe skerbno spolnujejo , ktere vižajoči urednik stori, de bi na novo ne začelo goreti. §. 134. Med previdnosti, kterih seje pri povodnjah* lomljenju ali odjenjevanju ledu i. t. d. poslužiti, in na kte¬ rih spolnitev imajo žandarji, ki so v zvunanji službi, kar se da gledati, se šteje: de se o času, ko reke in po¬ toki nenavadno veliki prihajati začno, mostovi, bervi in si¬ cer ceste kar je moč dobro zavarjejo, de se s posebnimi znaminji ali po postavljenih čuvajih čez vode voziti ali bro¬ diti brani, in ljudem ukaže, naj ponoči čujejo. Kadar nevarnost povodnji večji prihaja, se imajo pre- bivavci, kteri so najbližji nje, v varne kraje spraviti. Če kako selo ali kraj res pod vodo pride , se mora kolikor je moč skerbeti, de zamorejo ljudje sosednih kra¬ jev iz njih in va-nje hoditi. §. 135. Tudi nad mlini in jezovi se mora čuti, de se v tacih primerljejih pod vodstvam tehnične oblastnije zat- vornice odpro in vodi potrebni odtok da. Tudi se voda pri mlinih in druzih tacih napravah preveč jeziti ali druge škodljive naredbe delati ne smejo. §. 136. Sploh ima žandar dolžnost, na vse reči pa¬ ziti , ktere bi po njegovim prevdarjenju komu kaj škode prinesti mogle. Če bi se n. pr. vidilo, de se hoče hiša ali sicer po¬ slopje ali le en del v hudim vremenu ali viharjih ali tudi brez vunanjiga vzroka podreti; če se vidi, de kje z og¬ njem, lučjo, živim ogljem, vročim pepelam i. t. d. nepre¬ vidno ravnajo ; če si kdo pri mlinih ali delih na vodi kaj 43 podstopi, kar bi poslopjem, ali prebivavcam ali soseski nevarnost prinesti znalo ; če bi se sled ali znaminja kuge pri ljudeh ali živalih zapazile ; če bi se pri kakim človeku znan inja zmešane pameti ati pri živini stekljobe pokazale i. t. d. , je treba v tistim hipu , tudi če bi ne bilo postav¬ nega vzroka, koga prijeti, dotičnim vlastnikam, prebivav¬ cam ali sosedam take prigodke in zadevne predpise pove¬ dati in oblastnii naananje storiti. v §. 137. Ce žandar človeško truplo najde, si mora pred vsim najbližjo okolijo in krajne razmere natajnko zamerkati in kar zapazi, z olovko (plajbesam) zapisati; dalje mora zapisati, kako je bil merlič najden, in, če je bil oblečen, ima tudi vsako oblačilo natanjko popisati. v §. 138. Ce bi bil kdo blizo, ga je, ako bi ga ne za¬ del kak sum, kar je mogoče natanjko izpraševati in nič se nima opustiti, kar bi znalo oblastnijam razjasnjenje dati, kako in zakaj je kdo umeri. §. 139. Žandar ima brez odloga skerbeti, de se pri- godek bližnji sodnii ali politični oblastnii naznani; pri mer- liču pa je tako dolgo skerbno čuti, de kaka sodnijska oseba pride. v §. 140. Ce se kak najden človek ne zdi popolnama brez dvoma mertev, in če bi se kako znaminje vidilo, de bi bilo še mogoče ga srnerti oteli, n. pr. pri ljudeh, ki potonejo, se zaduše, pri podsutih, pri ljudeh, ki po razne- šenju parnih kotlov v nesrečo pridejo, ima žandar, kakor hitro je le mogoče, skerbeti, de pride zdravnik na pomoč, med tem pa se n. pr. pri le na videz mertvih sploh znane poskušnje delajo, jih obuditi (oživiti). §. 141. Svariti, in po okoljnostih zaverati ima žandar, če najde otroke blizo vode, kjer jim nevarnost žuga, dalje 44 če otroci ali odrašeni z živino gerdo delajo in jo dražiti ali šovati hočejo. §. 142. Zašlim majhnim otrokam ima žandar pot po- kazati, če bi pri tem spoznal, de starši iz kazni vredne ne¬ marnosti na otroke ne gledajo, kakor je treba, ima to ob¬ lastmi naznaniti. §. 143. Ce žandar kervavo orožje ali orodje, ker- vave oblačila in t. d. najde, ktere dajo misliti, de je bilo kako hudodelstvo storjeno, jih ima natanjko popisati, in v okolici ima popraševati, ali ne ve nihče kaj bolj natanjko povedati, ali in kdo de bi morde storjeriiga hudodelstva sumljiv bil. v §. 144. Ce se more zgoditi, brez de bi naslednjim sodnijs kim pozvedbam kaj škodovalo, se imajo najdene reči v nepremenjenim stanu sodnijski oblastnii izročiti, sicer se je pa ravno tako zaderžati, kakor pri najdenih merličih. Sploh se ima gledati, de sledi ali znaminja hudodel¬ stva do tistiga časa, kolikor je mogoče, nezbrisane osta¬ nejo, ko pride oblastnija na ogled. §. 145. Najdene gotovine, dragotine ali druge reči, na kterih se znaminja hudodelstev in družili prestopov po¬ stav ne dajo viditi, se imajo s kratkimi pisanimi naznanili oblastnii odrajtati, ktera ima poterJiti, de jih je prejela. Tu sim grejo tudi ključi, vetrihi in takošne reči. §. 146. Za to, kako se ima žandar zaderžati, kadar hudodelstvo ali sicer težko prelomljenje postave na djanju spazi, se ne dajo natanjko določeni predpisi dati. Žandar si mora posebno prizadevati, de doveršenje hudodelst a, n, pr. umora, tolovajskiga napada, tatvine po vlomu i. t. d. zavera , ali vsaj nevarnost in škodo , ktera komu na življenju , zdravju ali na premoženju preti, zmanjša. Če je žandar v tacih priložnostih sam , se mu mora zares vsa previdnost priporočiti. V enim hipu mora pre- 45 vdariti, kako mu je ravnati, de bi svoj namen gotovo dose¬ gel ; gleda nej, ako okoljnosti pripuste, in ako je še moč, brez de bi s tem namenu nasproti delal, ali in ktero pod¬ poro mu je mogoče od žandarjev, ki so blizo, ali od dru- zih oseb dobiti, vselej se ima pa žandar, zlasti tam, kjer je nevarnost v odlašanju, pogumno, serčno in izročevaje se kakor je dolžan, svojo službo storiti in nikoli naj ga skerb za samega sebe ne zaderžuje, svojo dolžnost spolniti. §. 147. Kadar žandar samši spazi ali spaziti misli, de kdo hudodelstvo ali kaki drugi prestopek postav dopri- naša, si mora prizadjati, de več prič zastran djanja in z njim zvezanih okoljnosti dobi. Zavoljo tega mora vse bliž¬ nje osebe za ime in stan prašati in v pisanim naznanilu jih mora imenovati; v prav važnih prigodkih se imajo tudi pozvati, de se koj k dotični oblastnii podajo. §. 148. Če hudodelnik pobegne, se ima krepko za¬ sledovati. Če v privatno poslopje zbeži, da postava žan- darju izrečno pravico, tudi tje za njim iti. Žandar se mora pa takrat zlo umno obnašati, de mu hudodelnik pri zad¬ njih vratih poslopja, skozi okno, čez streho i. t. d. ne v-ide ali de prebivavci hiše hudodelnika iz nepravočasniga usmi¬ ljenja ne skrijejo. v Ce pa med tem ni nevarnosti v odlašanju, in če se da sploh namen doseči, nej žandar, de v hišo stopi, gospo- skino ali drugo zaupno osebo privzame ; to velja tudi, ka¬ dar žandar vidi, de se prebivavcam kake hiše nevarnost pri elementarnih nezgodah ali sicer bliža. §. 149. Organska postava pove, kadaj se ima žan- darmerija svojiga orožja poslužiti, Ali ima žandar za puško ali za sabljo prijeti, razločijo okoljnosti in je mirnimu presojenju in sklepu žandarja prepušeno; ali 46 ima p estopnik orožje in kakošno orožje ima, to veliko razloči, Vselej pa je žandarjeva dolžnost, se kadar je mo¬ goče, pred manj nevarniga orožja poslužiti. Kadar se kdo zoperstavlja ali se žandarja loti, si mora ti naj prej prizadeti, de ga nezmožniga stori, se zo¬ perstavljati, in ozerama dalje bežati. Po tem se ima tudi kar je moč raba in namera orožja ravnati; zavoljo tega je, kolikor je v hipu le mogoče, gledali, de se človek ne pripravi ob življenje. v §. 150. Ce je žandar prisiljen, pri kakim oprav¬ ljanju službe, de svoj namen doseže, pomoči in podpore drugih ljudi iskati in bi mu jo odrekli, ima imena teh ljudi zvediti in oblastmi naznaniti. §. 151. Kako je ravnati, kadar se prestopki postav in drugi primerljeji naznanijo (ovadijo), pove sledeči poduk. Na naznanila brez podpisov (brezimenske nazna¬ nila), praviloma žendarmerii clo ni pripušeno, se vtikati; pa vundar ne smejo take naznanila tako ostati, de bi se na*nje kar ne porajtalo. Ce tadaj žandar tako naznanilo prejme, se ima ali on sam , ali pa drug žandar na mesto, ktero naznanilo ime¬ nuje, ali pa blizo njega podati in prepričati, ali in koliko je res ali ne, kar je bilo naznanjeno. Po tem, kar bo zve- dil, se bo žandar ravnal. §. 152. V redu narejene , pisane in podpisane na¬ znanila, zlasti od verjetnih ljudi, znajo ali vterjeno prilož¬ nost dati, de žandarmerija neposrednje in koj stori, kar ji gre, de prestopnika postave pri djanju zasači, — ali je, kjer se nevarnosti zavoljo odlašanja bati ni, dotični oblastnii naznanjenje storiti. §. 153. Če kdo sam pride, z besedami kaj naznanit, ima to kar on pove, žandar v protokol zapisati, če bi to 47 zavoljo očitne nevarnosti v odlaganju nemogoče ne bilo, — in kar piše, kolikor je mogoče, z besedami povedovavca zapisati. Ce gre pri tacih naznanilih za blago ali sploh za reči, ktere so bile komu zropane, vkradene ali so mu sicer proč prišle, jih je treba natanjko zaznamvati in kar je moč natanjko popisati. Protokol se ima potem tistimu brati, kteri naznanilo stori, ter prašati ga je, ali ima še kaj popraviti, in potem imata on in žandar protokol z lastno roko podpisati. §. 154. Kadar žandar take naznanila prejme, ima osebo, razmere in sicer okoljnosti tistih', kteri kaj nazna¬ nijo, ojstro pogledati, in dobro ima prevdariti, ali in ko¬ liko se je morde ovadnik dotičnih hudodelstev ali druzih prestopkov sam vdeležil; ker je veliko na tem ležeče , ali se more ovadnik kar spustiti, ali pa če ni morde terdniga uzroka, se njegove osebe zagotoviti in ga z naznanilam vred oblastmi odrajtati. §. 155. Ce bi žandar naznanilo dohodnih prestop¬ kov i. t. d. postav zastran cola, tabaka, soli, strelniga praha in solitarja prejel, je treba ovadnika, če svoje na¬ znanilo z besedami stori, na predstojnika okrajne oblast- nije napotiti, in če se naznanilo pismeno stori, ga ima po redovni službni peti poveljnik straže (pošta) tudi ravno tje odpraviti. Peto poglavje. Od nastave straž, ali postov in od sitižbniga reda žan- darinerije: §. 156. Oddelki žandarmerijskiga regimenta se v celim regimentnim okraju tako nastavijo , de ni nobeniga kraja in nobeniga seliša v njem, kteri bi v obkraj ene ali druge straže (pošta) ne spadal. 48 §. 157. Ti pošti obstoje iz žandarmerijskih pešcov ali konjikov ali pa tudi iz obojih, z enim vicekorporaljem, korporaljem ali pa stražmoštram. Vsakemu postu se svoj obkraj odloči. Okraj korporalju odločenima pošta stori korporalski, in obkraj stražmoštru določenih korporalskih obkrajev pa sekcijski okraj. §. 158. Nastava krilnih ali tropnili poveljnikov, ka¬ kor tudi usfanovljenje obkrajev in prememb, kterih bi morde treba bilo, gre regimentnimu poveljniku dogovorno z kronovine poglavarjem. Vsaki pošto dobi pisan popis svojiga obkraja. §. 159. Kjer neprosrednji predpostavljeni pošta pre¬ biva, tam je poštovo mesto. §. 100. Pri ustanovljenju obkrajev in staniš posa¬ meznih postov, ktere morajo po mogoeosti v sredi odmer- jeniga obkraja ležati, je tudi še gledati, de se zamorejo sosedni žandarmerijski oddelki, kolikor je mogoče , po najkrajši poti vzajemno dogovarjati. Vsi pošti eniga krila se imajo s poverstnimi številkami zaznamovati. §. 161. Posamezni žandarji nimajo stanovitniga mesta, prestavijo se, kadar prid službe to terja. Službi škodljive zveze med posameznimi žandarji in prebivavci kraja, vgodniši poraba prikladnost in sku¬ šenj posameznih, sestava izurenih s priverstenci so uzroki, zavoljo kterih regimentni poveljnik posamezne žandarje prestavlja. §. 162. Kar podučenje in vajo žandarjev utiče, imajo predpostavljeni po teh le navodili se skerbno ravnati. Služeni vojaki so se naučili, kolikor je bilo treba, eksereirati in se puške poslužiti. Kteri se iz civilniga stanu k žandarmerii uzamejo, se v tem poduče. V službi na predstražah (predpoštih) jih je treba toli— krat, kolikorkrat je mogoče, vaditi. 49 De žandar gibčnost in rodnost dobi, kakoršne mu je pri opravljanju službe treba, se mora fehtati, voltižirati, ruvati, in kjer je priložnost, tudi plavati učiti. Pripravo za voltižiranje in fehfanje imajo v postajah poveljniki postov s kolikor je mož majhnimi stroški omisliti. Gimnastika kakor tudi streljanje v tarčo mora za kratek čas in razveseljenje biti. Največji skerbnost se mora pa predpostavljenim žandarmerije glede poduka v vednosti in obračbe službnih predpisov, namreč pa nazočiga poduka zastran postavnih določb in zastran opravljanja službe pri¬ poročiti. Vsaki k žandarmerii vzeti, mora sicer že pisati in brati znati; tode se mora v tem podučevati, de se bolj in bolj spopolni. Ta poduk je tudi za to, de se žandar v izdelovanju pisanih naznanil vadi, ktere morajo biti vedno kratke in je- dernate, in samo prosta povest prigodkov. §. 163. Poveljnik vsakega pošta ima ukazovati kar je za opravo službe treba; on imenuje žandarje, kterim je v službo iti, odloči vodnika in koliko časa ima vsaka služba terpeti, kolikor se to po kakosti službe zgoditi more, kakor mora tudi dobe določiti, v kterih se imajo žandarji v služ¬ bi ver titi. v §. 164. Ce poveljnik pošta za malo časa ni pričijoč ali sicer ne vtegne, ima zaupniga in pripravniga moža za svo- jiga namestnika postaviti, kteri vse dolžnosti poštoviga po¬ veljnika prevzame. v Ce je več časa nepričijoč, in češe ima sekcijski, tropni ali krilni poveljnik namestovati, zavkazuje regimentov in ozerama krilni poveljnik, kar je treba. §. 165. V vsakim mestu, kjer imajo žandarji skup prebivati, se imajo ti ob uri, ktero poveljnik pošta odloči, vsaki dan pri njem oglasiti. 4 50 §. 166. Ako hoče žandar vun i i, se mora pri svojim poštovim poveljnika oglasiti in povedati, kam hoče iti. Privoljenje, da sme kdo po noči zvunej svojiga sta- niša ostati, se more samo v posebnih primerljejih dati. Začasno izpušenje, ali urlavb se le iz važnih vzrokov in le na kratko dobo privoliti sme. v §. 167. Zandar ne sme kasarne nikoli zapustiti, brez de bi bil popolnama napravljen, s čeljado, zapeto suknjo, obramnicami in rokovicami. §. 168. Kjer je število žandarjev dovolj veliko, de zamorejo skup kuhati, stopijo predpisi za pešce zastran te¬ ga dani v moč ; kjer so pa majhni pošti, ima poveljnik v privatni hiši hrano poiskati, zavoljo tega , de postajanju v kerčmah, kar je meč mejo postavi. v §. 169. Ce žandar zboli, se da praviloma v bližnjo vojaško bolnišnico. Izjemno se zna pa tudi, kadar je sila ali če je vo¬ jaška bolnišnica predalječ, v bližnjo civilno bolnišnico po¬ slati. §. 170. Podoficirji žandarmerije na konjih imajo svoje konje sami snažiti. §. 171. Bolehni konji se imajo po okoljnostih, zlasti, če ni živinskiga zdravnika v tistim kraju, k krilnimu po¬ veljstvu poslati in tam je za njih zdravljenje skerbeti. §. 172. Tisti čas, ko je konj pri zdravniku, ima do- tični žandar svojo službo tudi peš opravljati. Pravilo je, de ima konjik tudi peš službo opravljati. §. 173. Noben žandarmerijski pošto ne sme čisto brez žandarjev ostati; vsaj en žandar mora vselej v kasar¬ ni ali v mestu postavljenja ostati. Tudi tisti žandarji, kteri niso v službo odmenjeni, imajo obleko in orožje vedno tako pripravljeno imeti, de jim je mogoče, kadar je, v službo iti. 51 §. 174. Na postih mora poskerbljeno hiti, deje po¬ nori mogoče vsaki čas luč narediti; ravno tako morajo žandarji, kteri ponočno službo opravljajo, blešnice pri sebi imeti. §. 175. Za odpravljenje dopisov, kakor: poročil (raportov), naznanil, službnih povelj i. t. d. se je pošte ali pisemskih poslov (potov) poslužiti. Tam, kjer taeili naprav ni, ima poveljnik skerbeti, de stori, kar je vgodno. v Zandarje s pismi na ordonanco pošiljati, je ojstro pre¬ povedano; samo kadar je posebna sila, ee sme to zgoditii. §. 176. Zasledovavnih listov in druzih popisov, kteri se oblastnijam \arnosti pošiljajo, dobi vsaki žandarmerijski oddelk en iztis, in poveljnik pošta ima potem skerbeti, de vsaki žandar take popise natanjko pregleda. §. 177. Pri posebno nevarnih hudodelstvih ali pri važnih rečeh bo dobro, če ali vsaki žandar prepis popisa dobi, ali si vsaj očbniše lastnosti v svojo listnico (žepič za liste) zapiše. Pri oddelku se imajo laki zasledovavrii listi in popisi po versti datuma vredovati in s povcrstnimi številkami za¬ znamovati ter braniti. §. 178. Vsim poveljnikam postov, kterim se priver- stenei za opravljanje službe pridajo, se dolžnost naloži, posebno na nje gledati, de se izurijo in skušajo. Ti poveljniki imajo skerbeti, de se ti priverstenci s svojimi dolžnostmi in dotičnimi predpisi berž ko berž so- znanijo, in vsako priložnost porabiti, de se sami in nepo¬ sredno prepričajo, ktere lastnosti ima slednji in kako se da omikati. To se bo najbolj zgodilo, če poveljniki, kolikorkrat je mogoče, žandarje sami v službo peljejo in opravljenje službe sami vodijo. 4 # 52 §. 179. Takim priverstencom naj se v začetku njih službniga časa, kolikor je mogoče, nobeno službno opravilo, ki gre samo enimu žandarju, samostojno ne izroči, in tak mož se ima pervi čas že skušemmu žandarju v službo pri¬ dati, de se ž njim v djanju uči, službo opravljati. §. 180. De se more presoditi, koliko je priverstenc za rabo, se je tudi prepričati, de ima dovelj serčnosti in po¬ gumnosti: zavoljo tega imajo predpostavljeni povsod pri¬ ložnost iskati, de se v tein ozeru prepričajo, ali je tak človek za rabo ali ne. v n Šesto poglavje. Posebni predpisi za žandarmerijskc predpostavljene. A. Za poveljnika korporalstva. §. 181. Perva dolžnost postajniga poveljnika je, ko je pošto redno prevzel, de se pred, ko je mogoče, z raz¬ merami njemu za občuvanje odkazanega okraja soznani; tu sim se šteje lega sveta sploh, kakor tudi znanost opravil, življenja in navad i. t d. prebivavcov okraja. Zavoljo tega se ima sodnijam in oblastnijam varnosti pokazati, ktere mu bodo posebno v poslednjim ozeru rade pomožne. Ce poveljnik pošta te znanosti natanjko nima, ne mo¬ re svojiga namena doseči; zakaj po njih se ravna primer¬ nost naredb, ktere ima glede opravljanja službe njemu pod¬ ložnih žandarjev storiti. §. 182. Postajni poveljnik se ima vsake priložnosti poslužiti, de lastnosti in prikladnosti svojih žandarjev na¬ tanjko spozna , in prepričati, ali in kako je vsaki zanesljiv v službi; zavoljo tega ima kolikorkrat je mogoče, z žan- darji sam v službo iti in službo, posebno kjer gre za važne in nevarne naročila, ž njimi opravljati. 53 Ker itna poveljnik pošta službo, njemu priverstjene učiti in v djanju omikati, mu bo to osebno vdeleževanje službe priložnost dalo, ra k soj e v ati, ali je žandar njemu da¬ ni poduk prav razumel in ali pridobljene vednosti prav obračati zna. §. 183. Postajni poveljnik mora od časa do časa po¬ dnevi in ponoči v svojim okraju na ogled hoditi in svoje žandarje, ki so v zvunanji službi, kontrolirati, in na mestu se ima prepričati, ali se njegovi zaukazi natanjko spolnu- jejo in ali se sploh vse po predpisu in kakor je treba, ravna. §. 184. Postajni poveljnik ali njegov namestnik ima žandarje, ki odhajajo v službo, vselej pregledati, ali je vsa¬ ki po predpisu oborožen, napravljen in zlasti s primernim številam težkih patronov previdjen. Tako se morajo zlasti takrat pregledovati, kadar gredo jetnike spremit, in sicer ne le spremljajoči žandarj?, ampak po okoljnostih tudi jet¬ niki; pri tem se je po občnih predpisih kakor tudi po na¬ vodili ravnati, kteri so v spremljavnih pismih zapopadeni, bi jih mnrde oblastnije izdajo. Postajni poveljnik ima dolžnost, kadar transporte (spremljave) je'nikov odpravlja, spremljavne pisma natanjko pregledati, de se prepriča, ali in ktere posebne previdnosti so zastran ravnanja z jetniki morde predpisane ali sicer potrebne. Verh tega ima za spremljajoče žandarje posebno pis¬ mo (potno pismo) narediti in v njem ime in častno stopnjo (šaržo) vodnika spremljave, imena vsih spremljajočih, ka¬ kor tudi vsih istih oboroženih zapisati, kteri so bili žan- darmerii za pripomoč pridani. Dalje se ima v njem dano službno povelje in kraj imenovati, kam so namenjeni. Kot priloga tega spremljav- niga pisma se ima vodniku spremljave tudi popis jetnikov, 54 njih ali sicer ž njimi danih reči, kakor tudi od oblastnije spisano spremljavno pismo z dokladami dati. §. 185. Ce dobi postajni poveljnik po predpisani po¬ ti naročenje, kako osebo vjeti, ktera je pobegnila, in se iz storjenih pozvedb prevdari, de se je ta oseba v ta ali uni mejašni žandarmerijski okraj podala, ima on koj prejeto naročilo in vse okolnosti dotičnim oddelknim poveljnikam žandarmerije priobčiti, ob enim pa tudi svojimu krilnimu poveljniku obširno naznanilo storiti. §. 186. Ako so podoficirju žandarmerije razun nje¬ govega pošta tudi še drugi pošti kot okrajnimu vodniku odkazani, ima njegova neposredna skerb tudi vse zvunaj njegoviga staniša ležeče pošte okraja obseči. On ima dolžnost vedno zastran tega, kako se služba na vsakim posameznim poštu opravlja, zlasti pa zastran vgodnosti službnih zavkazov poštnih poveljnikov vednost imeti. Njemu gre tedaj po mogočosti neprestana nadzornost nad vunanjimi, njemu podložnimi postajami. Zavoljo tega ima, kolikorkrat mu je mogoče, vunanje pošte, in sicer vsaj enkrat v osmih dneh, podnevi in ponoči pregledati, de je bil tam, s svojim podpisam, in če je treba s kakimi opom¬ bami poterditi, in si posebne prigodke naznaniti dati. B. Za sekcijskiga poveljnika. §, 187. Veekorporalstev stori žandarmerijsko sekcijo (odsek). Nje vodnik je stražmojster. On ima razun tega, kar gre postajnimu poveljniku glede oddelka, ki je v nje¬ govim mestu postavljen, in razun nadzornosti čez vse njegovi sekcii odkazane postaje, tudi dolžnost, tropniga po- 55 veljnika (lajtnanta ali nadlajtnanta), kadar ga ni doma ali kadar več časa ne vtegne, nadomestovati. §. 188. Kjer so posebno obširne sekcije, je pripu- šeno, de stražmojster neposredno vodstvo in zaukazovanje službne oprave svoje krajne postaje karporalu izroči, ki je v tistim kraju, Ali se sme to zgoditi ali ne, prevdari in dovoli vse¬ lej krilni poveljnik, in stražmojster se ne more nikoli od¬ govornosti zastran predpisaniga opravljanja službe njegove krajne postaje oprostili. Kar je bilo postajnimu poveljniku, če mu je več po¬ sameznih postov odkazanih, glede neprestanega pregleda vsili njemu podložnih postaj predpisano, velja tudi za sek- cijnega poveljnika v obsegu cele njegove sekcije. g. 189. On ima vsaj enkrat v štirnajstih dneh vsaki žandarmerijski pošto sekcije podnevi ali ponoči obhoditi in natanjko pregledati. §. 190. Pri tih ogledih se ima prepričati, kako se sploh služba vodi in opravlja, ali je danim postavam in predpisom ter krajnim razmeram prikladna ali ne, ali po¬ stajni poveljnik svojim dolžnostim v vsih rečeh zadosti; ali ne gospoduje pri razdelitvi službe glede žandarjev svo- jovoljnost ali enostranost, in ali se zavoljo tega posamezni žandarji preveč s službo ne obkladajo, drugi pa iz nje pušajo ; ali postajni poveljnik pri svojih službnih razred- bah na lastnosti in prikladnosti posameznih žandarjev po potrebnosti gleda ali ne; ali skerbi ali ne, de se njegovi žandarji podučujejo in vadijo, posebno pa priverstenci i. t. d. Ogledajoči sekcijski poveljnik se ima dalje natanjko prepričati, kako se žandarji v službi in zvunaj službe obna¬ šajo; on ima gledati, de je v kasarni vse v redu; njemu gre na opravo (oglešt) žandarjev, zlasti na orožje in obleko gledati in skerbeti, de ima vsaki žandar predpisano perteno obleko ali perilo in potrebne svoje reči; ali se od 56 deržave napravljene reči po predpisu hranijo, ali se nič ne pogreša i. t. d. Oglednik ima na vsakim postu v službni dnevnik za¬ pisati, kteri dan in ob kteri uri je bil lam, in zraven svoje opombe postaviti. §. 191. Kar žandarmerijsko konjištvo utiče, se ima oglednik prepričati, de se konjem po predpisu streže, kakor tudi, kakošnaje konjska oprava. Zandarji, kteri še v jezdarjenju in v vardevanju konj niso popolnama podučeni, se imajo od časa do časa pre- skušavati (spraševati), de se natanjko zve, kako na¬ predujejo. Ce se pri teh ogledih majhni pogreški ali taki zapazijo, ktere je treba koj popraviti, jih je brez odloga odstraniti, ali je pa zastran njih storiti, kar gre. Važniši overki se imajo" po redni službni poti krilni¬ mi! poveljstvu naznaniti. §. 192. Stražmojster, korporal in vice-korporal ima¬ jo kot postajni poveljniki vsaki dan svoje službne raporte naravnost krilnimu poveljniku pošiljati, kterimu so pod¬ ložni; če je pa v mestu, kjer je korporal postavljen, tudi stražmojster ali tropu zapovedujoč oficir, se imajo raporti tem oddajati, kteri jih vidirajo in brez odloga stotniku (ritmojstru) krila, kterimu so podložni, dalje poslati imajo. C. Za nižji ga oficirja. §. 193. Taisto, kar je bilo sekcii zapovedajočimu stražmojstru glede nadzornosti njegove sekcije rečeno, ima tudi za nad- in podlajtnante veljati, kteri tropom (vo¬ dom) zapovedujejo; verh tega imajo pa ti pri ogledih, kteri njim grejo, na natanjčno spolnovanje discipline gledati, ktera se ima po vojaških pravilih vravnati. Tem oficirjem 57 gre vodstvo in nadzornost poduka in vadbe žandarjev, zlasti priverstencov. To je njih posebna dolžnost. §. 194. Ti oficirji imajo vsaj enkrat v mescu po¬ noči in podnevi vsak pošto svojiga tropa ogledati. Pri tej priložnosti imajo prikladnosti (zmožnosti) po¬ sameznih žandarjev v pisanju in v najpotrebniših sostavkih, kakor: raportov, naznanotfanj, poročil i. t. d. skušati; za to imajo oficirji od časa do časa primerne izgledke *(for- mulare) dajati. D. Za krilniga poveljnika. §. 195. Krilo vsaciga žandarmerijskiga škadrona ob¬ seže določen del kronovine, v kteri je regiment. Vsako krilo je pod poveljstvam stotnika. Krilni poveljniki imajo eno najvažnejih postavljenj v žandarmerii, njim je imenito ohranjenje pokoja, reda in občne varnosti njih okraja izročeno 1 Ena njih najimenitnejih skerbi je, de v neprenehljivi vednosti in pregledu vsiga ostanejo, kar se v njim odloče¬ nim delu dežele zgodi. Z vsimi njim danimi sredstvi si imajo prizadevati, de lastnosti, prikladnosti in obnašanje vsih njim podložnih brez razločka častne stopnje v službi in zvunaj službe kar je moč natanjko spoznajo. Ravno tako skerbno se imajo prepričati, ali opravlja¬ nje žandarmerijske službe v njih celim okraju sploh ka¬ kor v posameznim, namenu žandarmerije, ki je v postavi izgovorjen, zadostuje ali ne. §• 196. Tega se prepričajo po vsakdanjih raportih, ktere neposredno od raznih postajnih poveljnikov dobivajo, kakor tudi po obhodih, ktere imajo v celem okraju delati. Dalje po dogovorih z v njihnim okraju postavljenimi političnimi in sodaijskimi oblastnijami. V tej dogovornosti priraernOjVsigdar ostati, se jim posebno priporoči, ker bodo 58 po tej poti za marsikaj zvedili, kar bi jim sicer morde ne¬ znano ostalo. §. 197. Vsaki krilni poveljnik ima dolžnost, vsaj tri¬ krat v letu vse postaje svojiga krila obhoditi. Sploh veljajo tudi za-nj poduki ali navodi, kteri so v teifs ozeru za sekcijske poveljnike dani; pri tem ima pa ojstreje na zaderžanje in obnašanje častnikov (šarž) in tropnih poveljnikov gledati in se prepričati, ali zadostu¬ jejo kot predpostavljeni v vsih rečeh popolnoma svojim dolžnostim in ali jih popolnoma spolnujejo. Krilni poveljniki imajo pri svojih oglednih obhodih posamezne žandarje skušati, koliko jim poduk tekne, žan- darje tudi v pričo njih po predpostavljenih spraševati dati, in pri podučevanju pričijoči biti. Tako jim bo mogoče, ne samo prevdariti, koliko poduk sploh tekne, ali obroduje, ampak tudi koliko so predpostavljeni za podučevanje pri¬ kladni, in po tem bodo storili, kar bo treba. §. 198. Krilni poveljniki imajo opravljanje službe pri njim podložnih oddelkih sploh tako vravnati in nadzerati, kakor je za službo treba, kakor tudi pri posebnih prigodkih in posameznih važnih primerljejih zavkazati, kar je treba. §. 199. Iz vsaki dan njim dohajajočih raportov sek- cijskih in poštovih poveljnikov delajo kratke posnetke, kte- re imajo vsakdan, kadar pošta gre, regimentnimu povelj¬ stvu poslati. Ti posnetki imajo v kratkim povedati, ali in kako so v celim obsegu krila oddelki, namenu in predpi¬ sani primerno službo opravljali, kteri znamenit nasledek (uspeh) je opravljanje žandarmerijske službe imelo, ali in kteri overki ali zaderžki, so se v okraju od ktere si bodi strani zoper redno opravljanje službe pripetili, kaj bistveniga so krilni poveljniki od poslednjiga raporta in s kterim izidom 59 so to storiti zapovedali; zadnjic je še pristaviti, ali je glede discipline (obnašanja) žandarjev kaj opomniti ali ne. §. 200. Desiravno so krilni poveljniki glede služb- niga reda neposredno z regimentnim poveljništvam v obče- nju, jim vendar pravica gre, v nenavadnih in posebno važ¬ nih prigodkih, in če reč zavoljo svoje sdnosti odloga ne pripusti, neposredno občnimu inšpektorju žandarmerije, ali kakor gre za ta ali uni oddelek vladne oblasti, dotičnimu ministru naznanjenje dajati. Ravno to se ima storiti, če bi dotična reč posebno previdnost in skrivnost terjala. §. 201. Krilni poveljnik ima gledati, de oficirji in drugi predpostavljeni žandarje, posebno pa priverstence, dostojno podučvajo in ta poduk prav vodijo. §, 202. Konec vsaciga tedna ima krilni poveljnik iz došlih raportov posamezne primerljeje v poduk žandarjev izbrati. Kratko in jasno popiše djanjc in najvažnije oko- ljnosti djanja in presoj uje potem obnašanje pri njim deležnih žandarjev. Vsaki poveljnik pošta ima po teh podukih žan¬ darje učiti. §. 203. Ker je treba, de imajo višje oblastnije službne opravila žandarmerije in njih izide v uravnanim pregledu in nadzornosti, ni pripušeno, de bi žandarji in zlasti poveljniki pisarij oprostjeni bili. Pa ena najbistve- nejih dolžnosti krilniga poveljnika je, gledati, de se samo to piše, kar je najbolj potrebno, in de se pisarije nikoli po nepotrebnim in brez koristi ne množijo. Zavoljo tega morajo biti vsi raporti in službne naznanila kar je le mo¬ goče kratke. v §. 204. Zandar se ne sme nikoli očitno okregati, ker to njegovimu stanu veljavo krati. Ce je treba, ga ima njegov predpostavljeni pokregati, brez de bi kdo v pričo bil. v Ce bi se primerilo, de ki se moral žandar zavoljo kakiga pregreška kaznovati, se ne smo to nikoli v njegovi 60 postaji »goditi. Kaznovati (štrafati) se sme samo pri trop- nim ali krilnim poveljstvu, in žandar se ima v popolni opravi tje poslati. Razun tepenja s palico je krilnimu poveljstvu tista pravica kaznovanja dana, ktero službni pravilnik c. k. armade stotniku daje. E. Za štabniga oficirja. v §. 205. Stabnimu oficirju žandarmerijskiga regimenta je posebno nadzornost discipline kakor tudi vodstvo žan- darmerijske službe v regimentu izročeno, kakor je pred¬ pisano in kakor se postavljenimu namenu prileže. Poveljnik regimenta jim daje raporte krilnih povelj¬ nikov v pregled, ktere imajo skerbno pregledati in preso- jevati. Ako se jim glede danib postavnih predpisov službniga navoda, ali zavoljo tega, kar so na ogiednih obhodih vi- dili, treba zdi, kako opombo skriti, jo imajo v raporlu pristaviti, in raporti se imajo potem regimentnimu povelj¬ stvu nazaj odrajtati. §. 206. Vsaki štabni oficir ima dolžnost, njemu v ogledstvo izročen okraj vsako leto dvakrat, torej vsacih 6 mescov enkrat obhoditi, ker gre njemu po §. 51 or¬ ganske postave posebno ogledovanje postaj. On ima tedaj zlasti po sostavi regimenta v okraju odmenjene prostore natanjko pregledovati. §. 207. On ima vsako posamezno postajo pregledati, in to pregledovanje tudi čez opravilstvo krilnih in tropnih poveljnikov razširiti. Ce tudi štabni oficir pri teh ogledih ne more na slednji postaji tako natanjko in na drobno pregledati, kako de žandarji službo opravljajo, mora vendar njegova skerb biti, si v tem ozeru po mogočosti natanjčne priprave in zapiske za vterjeno presojo obnašanja žandarjev in njih pred¬ postavljenih v službi in zvunaj službe naberati. 61 Zavoljo tega ima zapiske zastran obnašanja pri kril¬ nih poveljnikih in službne pisma pri oddelkih natanjko pre¬ gledovati; če je treba, se ima z vojaškimi poveljniki, kteri so v okraju, z okrajnimi in krajnimi oblastnijami ustno do¬ govarjati in po pripravni poti, kar se da natanjko zastran obnašanja in opravil žandarmerije popraševati. Pri ogledovanju posameznih oddelkov veljajo krilnimu poveljniku dani poduki tudi za štabniga oficirja, ker se more samo na tako, vsaj tu ali tam v podrobnosti segajočo vižo prav in natanjko viditi, kako se služba vodi in opravlja. Ravno tako ima tudi gledati, kako in s kakim izidom se žandarji podučujejo. Posebne povedbe, pritožbe ali prošnje, ktere žandarji v njegovi obhodni poti morde podajo, ima prejemati, de jih ali koj, kolikor je v njegovi moči in okolnostim pristoj¬ no, obravna, ali pa stori, kar je treba, de se obravnajo. Po vsaki obhodni poti imajo štabni oficirji kratko po¬ pisati, kteri izid (uspeh) je imela pot, in kaj so na njivi- dili, in ta popis z pristojnimi opombami ali nasveti regi¬ ni entnimu poveljniku predložiti. F. Za regimentniga poveljnika. §. 208. Regimentni poveljnik, vodja čete, ktera je iz veči del hrabrih in korenjaških ljudi armade zbrana, od postave čislana, ponosna v zvunajnim življenju, pa tudi dobro plačana, nareja in vodi vse dele regimenta v smislu važniga poklica, za kteriga je bila ta četa napravljena. On si bo posebno prizadeval, vse podložne svojiga regimenta neprenehoma v tem prepričanju ohraniti, de ljudstvo ne bo številu, ampak krepkimu in nravnimu obna- 62 šanju posameznih te čete čislanje dajalo, ktero se mora še le pridobiti in ohraniti. On mora presoditi, kako so njegovi podložni pri¬ kladni, to čislanje zapopasti in tudi za naslednike ohraniti, in ali tudi v djanju svojimu službnimu poklicu zadostijo. Njegova dolžnost je, sredstva in pota za to, ako že niso v organski ( .os!avi in v tem službnim predpisu zapo- padene, zadobiti in primerno se jih poslužiti. Ker si regimentni poveljnik tako prepričanje najbolj pridobi, če vse sam vidi, je tudi njegovi razsodbi prepu- šeno, ali mu je ali ne od časa do časa ali celi regimentni obkraj ali pa posamezne dele taistega obhoditi. §. 209. Iz prejšnih podukov za posamezne predstav¬ ljene se sploh posname, kako si zamorejo pregled za doveršno presojenje žandarjevib djanj dobiti. Tu sim grejo dalje službni raporti, kteri od krilnih poveljnikov k regimentnimu poveljstvu dohajajo; koj ko pridejo, se morajo skerbno pretresti. v Ce se pri tem pretresevanju pogreški ali zapreke glede opravljanja službe najdejo, se imajo vsikdar poprav¬ ljajoči ali podučni ukazi dotičnim poveljnikam dati, in prevdarjenju regimentnih poveljnikov je prepušeno, ali se imajo take povelja po navadni službni poti krilnim pove¬ ljnikam ali na ravnost oddelkam in postajam poslati. §. 210. Natanjčno opazovanje podrobnosti v oprav¬ ljanju službe regimenta, ali v njegovih posameznih delili bo dalo regimentnimu poveljniku priložnost, od časa do časa, kakor bo treba, občne regimentne povelja dajati, kterih namen je, občne ali deloma storjene pogreške v opravlja¬ nju službe odpraviti, službo vgodno uravnati in v zvezo 63 spraviti ali sploh narediti, kar regimen*ni poveljnik za dobro spozna. §. 211. Iz službnih raportov krilnih poveljnikov da regimentni poveljnik posnetke spisati, in te posnetke v skupni razkaz ali poročilo sostaviti. Ta skupni razkaz se pošlje, koj ko raporti vsili kril¬ nih poveljnikov dojdejo, brtz odloga občnimu inšpektorju žandarmerije, in v njem se ima sploh razkazati, kako gre in v kterim stanu je služba v regimentu, kteri so važni prigodki, in ktere posebne nasledke je opravljanje službe imelo, in ktere zapreke in overe so se pripetile, zadnjic kaj je regimentni poveljnik v tem ali v unim ozeru naredil in zavkazal. §. 212. Vsaki dan ima regimentni poveljnik najvišji vojaški kakor tudi politični oblastnii, ktera je v kronovini, primerno sostavljenje iz raportov krilnih poveljnikov svo- jiga regimenta poslati, kteri morajo bili v smislu §. 50 za¬ časne organske postave spisani, in verh tega tudi še po mogočosti umljiv razkaz vsiga zapopasti, kar se je po opravljanju žandarmerijske službe doseglo. Za to ni treba čakati, de od vsih krilnih poveljnikov raporti pridejo, in porabiti se imajo, kolikor jih vsaki dan pride. v §. 213. Ce so v službnih r,športih posebni prigodki omenjeni, kteri v oblast te ali une okrajne za varnost po¬ stavljene, sodnijske ali denarstvine oblastnije dotične kro- novine spadajo in je veliko na tem ležeče, de se vejo, ima re¬ gimentni poveljnik dotičen posnetek iz raportov krilnih po¬ veljnikov brez odloga tistim oblastnijam priobčiti, ktere zadeva. §. 214. Zadnjič ni treba spomnili, de regimentni komandanlje v posebno silnih, posebnih ali sumljivih zade¬ vah na ustanovljene dobe za službne vloge ali uredske priobčevanja nikakor niso vezani, temuč de imajo v tacih primerljejih vselej po najkrajši in najprosteji poti to osker- beti in storiti, kar k službi primernirnu cilju pripeljati more. 64 Sedmo poglavje. Službne pisma žandarmerijc. §. 215. Žandarji, kteri gredo v pravilno službo, ne dobivajo pisanih navodov; njih vpravičenje jim je obleka in orožje. V posebnih prigodkih in kadar pripomočno službo opravljajo, se jim dajo praviloma posebni pisani navodi, če ne nastopijo v tem poduku omenjene izjeme. Žandarji nimajo tadaj, razun pisanj v posebnih pri- merljejih z naznanili, ovadami ali poročili, in v kterih sestavljanju redovno poduk dobe, nič pisarij. Kako je navadno službo opravil, in kaj je bil nasledek te službe, ima žandar, kadar se na svojo postajo verne, poveljniku ali njegovimu namestniku samo z besedami po¬ vedati. §. 216. Vsaki postajni poveljnik, vice-korporal, kor- poral ali stražmojster ima postajni službni dnevnik pisati, za kteriga da priloga izgled, v kterim so primerne prilike (obrazci). V tem službnim dnevniku je poseben oddelk za pre¬ gled števila žandarjev na vsaki postaji. Drugi oddelk razkaže, ktera in kakošna služba se vsak dan opravlja. V teh službnih bukvah, ktere vedno pri oddelku osta¬ nejo, in ki jih pri verstenju odstopijoči poveljnik prejema¬ jočimi! redno izročiti ima, naj se popolni pregled stanu, opravljanja službe in nasledkov vsaeiga oddelka daja. Postajni poveljnik ima poprej v 1. delu postajnih služb- nih bukev število žandarjev, ktero je pri svojim vstopu našel, svoje ljudi z imenam in častno stopnjo (šaržami) zapisati in vsako premeno, ki se o času njs goviga postaj- niga poveljniništva pripeti, o pravim času in v za¬ devni rubriki skazati. V II. delu postajnih službnih bukev ima v pervi ru¬ briki opomniti, ktere višje zavkaze ali naročila je od ob- lastnij prejel; v drugi rubriki zapiše vsaki dan, ktere ljudi in s kakošnim poveljem je v službo odpravil; v tretji ru¬ briki se ima vse zapisati, kar so v službo odpravljeni žan- darji glede obhodov, kontroliranja, ali ogledov, ali o po¬ sebnih priložnostih storili; četerta rubrika zapopade vspehe službniga opravljanja cele postaje, naj so bili po djanjih poveljnika ali njegovih podložnih doseženi; v peti rubriki ima postajni poveljnik to zapisati, kar je on sam v službi opravil. Zadnjič je tudi še rubrika za opazke, v kteri se posebne opombe zapisujejo. Ume se, de morajo postajne službne bukve tudi ko¬ likor se da natanjko zapopasti, kako in de so patrole na- tanjko s patrolami sosednih okrajev se shajale, kakor tudi de so se jetniki prav izročevali, raporti oddajali, in posebni posli odpravljali i. t. d. Te postajne bukve pisaje (deržaje) mora poveljnik pod ojstro kaznijo prav po vesti in natanjko ravnati, ker se na te zpiske vsakdanji službni raport opera, ki se ima kril- nimu poveljniku pošiljati, o kterim se bo pozneje govorilo. V posebnim oddelku postajnih bukev se morajo vse od deržavniga zaklada napravljene reči, kakor kasarnsko orodje in druge kakoršne koli reči zapisovati. Ta spisek mora vedno v redu biti in v njem morajo vse premene skazane biti, ktere se po zgubi, porabi ali novim omišljenju zgode. §. 217. Kadar postajni poveljnik odstopi in drug njegovo mesto prevzame, se mora vsaka reč posebej 66 redno izročiti, prepodati in prevzeti in to imata oba po¬ veljnika na pravim kraju zapisati in podpisati. §. 218. Korporali, kterim je več postaj odmenje- nih, kakor tudi stražmojstri kot sekcijski poveljniki imajo gori popisane bukve enako pisati, samo morajo oni turii še vse tisto v njih zapisati, kar se na vižo in uspeh njih djanj kot oglednih predpostavljenih v njihnim celim okra¬ ju nanaša. §. 219. Lajtnanti in nadlajtnanti, kteri tropam (vodam) zapovedujejo, imajo zastran obhodov in ogledov njim od- menjenih oddelkov redne dnevnike pisati, v njih način in vižo in namere razkazati, v kterih so svoje ogledne obhode opravljali; dalje skazati, v kterim stanu so vsako posamez¬ no postajo našli, in ali ter kaj so imeli opomniti, koliko je poduk žandarjem hasnil, in ali ter kaj je bilo zastran discipline ali obnašanja sploh opomniti. De imajo zastran posebnih reči, ktere spazijo, ali zastran znamenitih prigodkov posebne naznanjenja krilnim poveljnikam delati, je bilo že rečeno. §. 220. Krilni poveljniki (ritmojstri) bodo proto¬ kole ali zapisnike pisali, kteri kažejo pregled stanu in razmero žandarmerijskih službnih oprav v celim njim od¬ deljenim okraju in vse, kar se zgodi. Dalje imajo tabele zastran stanu in obnašanja vsili njim podložnih od stražmojstra nazaj natanjko in po vesti pisati. Oni imajo temeljske bukve zastran razstave žandar- merije svojiga cehga krila deržati, v kterih se morajo vse premene v nastavi in postavi oddelkov skazati. Za protokol in za tabele zastran stanu in obnašanja je zadej izgled priložen. Temeljske bukve se pišejo tako, kakor je v c. k. armadi navadno. 67 Protokol mora v kratkim ne le vse v letu krilnim po- veljnikam poslane vloge, naj pridejo od kodar koli, ampak tudi skazovati, kar krilni poveljnik, bodi si iz vzroka pre¬ jetih vlog ali iz lastniga nagiba, stori. Vsaka vloga se ima s poverstno številko zaznamo¬ vati in številke vsaciga leta se morajo s 1. januarjem začeti in s poslednjim dnem decembra skleniti. Pisani izvirni sostavki (koncepti) vseh naredb sc imajo s primernimi številkami protokola zaznamovati. Tisti, kteri je izvirni sostavek prepisal in po podpi- sanju krilniga poveljnika ali njegoviga namestnika odpravil, kamor nadpis kaže, mora to na poli (pognu) sostavka s podpisam svojiga imena poterditi. Pisani sostavki (koncepti) se imajo s vsimi k njim gredočimi prilogami po času po številkah protokola vver- steni v predelkih (povezkih) od 100 do 100 številk skerb- no hraniti. Ker žandarmerija prostost poštnine za pisma, kakor tudi poslalve blaga v službnih rečeh vživa, se morajo pov¬ sod, torej tudi pri nižjih oddelkih predpisani poštni dnevniki špogati. Priloženi izgledi tabel zastran stanu in obnašanja in ozerama napisi posameznih rubrik kažejo, kako se imajo pisati in dajo njih namen jasno spoznati. Verh tega naj dajejo tudi ob enem pregled vsili disciplinarnih kazni in manjših posvaritev, ktere posamezne žandarje zadenejo, pohval ali poplačil in siceršnih poslavitev v službi, kterih kdo deležen postane. §. 221. Štabni oficirji, kakor tudi nad- in pod- lajtnanti, kteri tropam zapovedujejo, se imajo, kolikor jim je priložnost dana, s predpostavljenimi vojaških ali civil¬ nih oblastnij pomenkovati, izvirne sostavke primerno vre- dovati in hraniti, potem taiste, kakor tudi vse razpise in 5 * 68 dopise, kteri na nje pridejo in se pri njih hranijo, z vsimi dokladami v primernim pregledu imeti. §. 222. Pismeno opravilstvo in pisarniški red vsaciga žandarmerijskiga oddelka se ravna po obstoječih dotičnih vojaških predpisih. Za vse službne pisma, zamerke in bukve žandarme- rije so posebni izgledki, kteri so bili regumentam že dani in zastran kterih je zaznamek priložen. Verh tega dobe postajni poveljniki papirja, kolikor ga potrebujejo, kteri je, de se krivo ne rabi, s posebnim zna- minjem (orlam) zaznamvan. Ta papir se ima pri sostav- Ijanju poročil, naznanil, priobčenj i. t. d., se ve de po dolž¬ nosti varčno rabiti. Tudi zastran tega so izgledki in si¬ cer v četertinki za poročila in naznanila v pdlni obliki za priobčenja i. t. d. priloženi. Minister notranjih opravil: Bach. General-inspektor: ih Kempen, nam. p. m. 69 Postajske službnc bukve, I. del. Žandarmerijski regiment št. Krilno poveljništvo v Postaja 70 Postajske služb- 11. 71 ne bukve del 72 Tabela zastran sta^ Žandarmerijskega regimenta št. Ime in primek Šarza 73 nu in obnašanja. 74 Izgled vložniga in opravilniga protokola . žandarmerijski regiment št. Krilno poveljstvo 75 Kazalo zapopada, Splošno podučenje. §. 1. Uvod P er v o Poglavje. Lastnosti in obnašanje žandarja sploh. g. 2. Naznačenje podukoviga zapopada. g. 3. Splošne pravila zasfran možkiga zaderžanja. g. 4. Posebno pred podoficirjem. §. 5. Oprava in hoja. §. 6. Dalje §. 7, Zapopad treznosti, g. 8. Tovaršijstva. g. 9. Zaderžanje proti predpostavljenim in urednikam. g. 10. Zaderžanje proti ljudstvu. g. 11. Prijaznost z civilnimi oblastnijaini. §. 12. Zaderžanje na somnjeh, pri zborih, javnih obhajbah, pri vstopu v gostivnice in pivnice, g, 13. Prepoved, v pivnice zahajati. g- 14. Pogrehe, ktere žandarja za službo nerabljiviga store, g. 15. Dolžnost zamolkljivosti. §. 16. „ nepodknpljivosti. g. 17. Nepripušnost prostiga pivanja. §. 18. Prepoved vdeleževanja pri skrivnih družtvih. §. 19. „ narejanja svedočb. §. 20. „ odstopa od spodobniga zadostenja, §. 21. Zandar mora svoje masne bukve vedno pri sebi imeti. §. 22. Meje v zvunanje dežele ne prestopati. Drugo Poglavje. Potrebne vednosti žandarja. , §■ 23. Dolžnost, organsko postavo vediti. §• 24. Znanost razdeljenja, imen in oblasti politiških in sodnih oblastnij. §• 25. Po Biogoeosti natanjcno poznanje krajev in oseb v okraju. §• 26. Poznanje značajev kazni podverženih djanj in opušehj sploh. 7(5 §. 27 . Razdeli postavnih prestopov, §. 28. Hudodelstva. §. 29. Pregreški. §. 30. Prestopki. §. 31. Določbe za ohranjenje reda. §. 32. „ glede poštnih naprav. §. 33. Predpisi zastran lovstva in gojzdov, §. 34. „ zastran potnih pisem in §. 35. Policijstvo zastran ptujcov. g. 36. Dalje, g. 37 . Dalje, g. 38. Dalje, g. 39. Dalje. g. 40. Določbe glede voznikov, g. 41. „ „ rokodelskih družtev, g. 42. „ „ pohišoih kramarjev, g. 43. Dohodninski prestopki. §. 44. Dalje, g. 45. Dalje. Posebni poduk* Tretje poglavje. Sluzbne opravila zaudarja. §. 46. Kako se delč. A. Samostojne službne opravila, g. 47. V čem obstoje, g. 48. Previdnosti za obvarvanje nerednosti, g. 49. posebno pazenje na vlaeugarje, §. 60. na hazardne igravce, g. 51. na zavarovanje vodnjakov, apnene, g. 52. na prodajanje sumnih reči, g. 53. na kopanje na javnih krajih, g. 154. na pijane, g. 65. na petje dražečih pesem, na sum budijoče oblačila, g. 66. zastran preiskovanj hiš, g. 57. overovanje ne gredočih pripreg, g. 58. pazenje na redovno pošiljanje otrok v šole. 77 B. Služi)ne opravila po posebnim polivu. §. 59. Razmera žandarmerije do civilnih in vojaških oblastnij. §. 60. Kdo je za zapopad zaukaza odgovorn. §. 61. Kdo ima opravljanje službe vižali. §. 62. Če na žandarmerijo pozivi pridejo, kteri bi se z njenimi postavami ne skladali. 63. Če bi se o takim priinerljeju izpeljanje poziva terjalo. $S. 64. Od stanovitnima občenja žandarmerijskih poveljnikov z oblast- nijami. §. 65. Če žandarmerija neposredno pod v^dstvamcivilnigaurcdnika službo opravlja. §. 66. Če je žandarmerii po pozvanja oblastnije samostojno ravnati. S). 67. Pripomoč žandarmerije pri popisvanju. §. 68. Pripomoč pri sodnijstvu in pri javnim izpeljevanju kazenskih obsojil. 69. Pripomoc žandarmerije pri pozvanju osob pred sodnijo. 70. Zapretje oseb po zaukazu oblastnij. §. 7t. Če se to zapreije overa. §. 72. Pripomoč žandarmerije o sodnim ravnanju. §. 73. Čuvanje pri jetnikih po zaprošnji. §. 74. Kako se je žandarjem tu zaderžati. §. 75. Spremljava potnikov po zaprošnji, §• 76. Kako se je zaderžati. §. 77. Dalje. §. 78. če jetnik zboli. §■ 79. Dalje. §■ 60. Jelnikove reči, S. 81. če bi bilo več jetnikov spremiti. §. 82. Če bi spremljevavei za voljo varniga spremljevanja jetnikov v skerbi bili. §• 83. lzročcnje jetnikov bližnji žandarmcrijski postaji. 3- 84. „ „ sodnijski ali varstvini oblastnii. §• 85. Spremljajo se z basanimi puškami. §. 86. Pripomoč pri iztirjevanju davkov. §• 87. Kako se je tukaj zaderžati. S- 88. Spremljevanje kurirjev, poštnih voz i. t. d. §• 89. Če so ceste na posameznih krajih nevarne. §• 90. Kurirji se smejo le redko vstavljati. §• 91. Pripomoč žandarmerije pri izpeljevanju čolnih postav. §• 92. Na čem se dohodni organi spoznajo. §• 93. Pripomoč žandarmerije pri preiskovanju hiš po pozvanju do¬ hodnih oblastnij. S- 94. Zalazbe od varstvinih oblastnij zaukazane. 78 g. 95. Pripomoc žandarmerije pri zalazbah. g. 96. Od koga imajo žandarmerijski vodniki o (acili zalazbah svoje po¬ velja prejemati. g. 97. Treba je stopinjsko razmero žandarmerije do civilnih in vojaških ohlastnij poznati. g. 98. Ob ika dopisovanj civilnih ohlastnij do posameznih žandarme- rijskih oddelkov. g. 99. Oblika dopisovanj vojaške oblastnije. g. 100. Ce bi zavoljo od vojaške oblastnije zaprošene pripomoči navadna redovna ž. 193. Nadzornost nad disciplino in službo. §. 194. Ogledi tropov. J). Za krilniga poveljnika. §. 195. Bistvene opravila krilnih poveljnikov. §. 196. Kako se jim je prepričati, ali žandarmerija službo opravlja. §. 197- Vizitiranje krila. §. 198. Imajo opravljanje službe vravnati. §. 199. Vsakdanje raporte delati. §. 200. So smejo v neredovnih dogodkih neposredno na občno inšpek¬ cijo in na ministra samiga oberniti. §. 201. Vodba in poduk žandarjev. $j. 202. Podučevanje zastran dogodb v pretečenim tednu. §. 203. Pisati se ima samo, kar je najpotrebneji. §. 204. Disciplinarna ravnava. E. Za štabniga oficirja. §. 205. Njegovo stališe. §. 206. Obhodi. §. 207. Način vizitiranja. F. Za regimentniga poveljnika. §. 208. Stališe. §. 209. Pregled raportov. §. 210. Regimentne povelja. $. 211. Skupni raport na občniga inšpektorja. §. 212. Vsakdanji raport na najvišjo pol tiško oblastnijo. S- 213. Posebni raporti na varstvine, sodnijske in denarstvine ob- lastnije. §. 214. V silnih dogodkih niso na vstanovljeno dobo za službne vloge vezani. Sedmo p o glav j e, Službne pisma žandarmerije. §. 215. Prosti žandarji imajo samo poročila in objavljenja pisati. §. 216, Popis služhnih bukev, ktere ima postajni povelniki pisati. 6 82 §. 217. Izročenje in prevzetje pri spremenih. Jj. 218. Posebne opombe za korporale in stražmojstre, kterim je več postaj izročenih. §. 219, Ogledni dnevniki tropnih poveljnikov. §. 220. Službne pisma krilnih poveljnikov. §. 221. Službne pisma štabnih oflicirjev. §. 222. Kancelijski red regimenfniga poveljnišlva.