•• ,.1 LJubila na S'loweniia STROKOVNA REVIJA SLOWENJSCHE FORSTZEITSCH Rl FT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1991 • LETNIK XLIX • ŠTEVILKA 4 Ljubljana, april 1991 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 169 Uvodnik 170 Branko Južnič Tehnologija in gospodarnost pobiranja slučajnih pri- padkov kot posledice sušenja jelke The Technology and Economy of Salvage Cuttings asa Consequence of the Dying Back of the Sil ver Fir 193 Jože Sterle Nekatere ugotovitve o vplivih traktorskih vlak na priraščanje gozdnih sestojev Some Statements on the Influence of Tractor Skid Trails on Forest Stand lncrements 199 Tomislav Dimitrov Sistemi ocenjevanja nevarnosti gozdnih požarov s pogledom na prihodnje 20-letno obdobje The Systems of the Evaluating of Forest Fires in View of the Future 20-Year-Period 207 Mladen Prebevšek Gozdarski zakoni v tržaški mestni državi v letih od 1150 do 1550 212 Strokovna srečanja 216 Iz tujega tiska Naslovna stran: Špela Habič : Konec zelenega orjaka Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag . Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag . Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 501 o 1 -678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 260,00 din za dijake in študente 80,00 din Letna naročnina za delovne organizacije 1200,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št . 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Tiskano na papirju EMONA 90 g/m2 Pc;tpirnice Vevče Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Zakon o divjadi in lovstvu Slovenska vlada nam bo v letošnjem letu resnično pripravila lepo število nsvojih založniških novosti«. Tudi njen kmetijsko gozdarski del po svojih močeh prispeva k zajetnemu in odgovornemu delu pravne ureditve naše na novo oblikovane družbene skupnosti. še sredi vročih razprav o osnutkih Zakona o gozdovih je že ugledal luč sveta osnutek novega zakona, ki zelo odločilno posega v življenje gozda in tudi našega dela - osnutek Zakona o divjadi in lovstvu. Problem neustrezno urejenega gospodarjenja z divjadjo je že dolga leta, marsikje v Sloveniji celo dolga desetletja, zarezoval boleče rane gozdu, gozdnemu gospodarstvu, tudi kmetijstvu in vsem, ki naj bi z našim zelenim bogastvom vseh vrst strokovno in uspešno gospodari/i. Želimo si lepših dni; morda jih dočakamo. Osnutek Zakona o divjadi in lovstvu je bil pripravljen razmeroma hitro, ker so ideje o nujnih spremembah in njihovi naravi že dolgo živele in (po tihem) dozorevale. Ko so dozorele tudi razmere (politične, kadrovske), se je z Zakonom o divjadi in lovstvu moglo in moralo pohiteli - moralo tudi zaradi priprave novega Zakona o gozdovih, saj je seveda nujno, da sta med seboj usklajena. Neusklajenosti na vseh ravneh imamo na tem področju gozdarji in kmetijci za nekaj časa dovolj 1 Okrog Zakona o divjadi in lovstvu je verjetno pričakovati manj razprav čisto politične vsebine kot pri Zakonu o gozdovih, vendar pa bo tudi v zvezi z njim gotovo precej vročih besed. V določeni meri bodo tudi udeleženci teh razprav isti kot pri Zakonu o gozdovih, kaže pa, da vendarle v precejšnji meri zamenjanih vlog. Veliko besed je bilo že doslej, predvsem o tem, kdo naj bi po opredelitvah novega zakona bil lastnik divjadi. V osnutku je zaenkrat trdno zapisano, da mora biti lastnik divjadi država (Republika Slovenija), saj bi le tako bilo mogoče resnično strokovno usmerjati gospodarjenje z divjadjo, tako pomembnim členom našega okolja. Takšna opredelitev lastništva divjadi, ki je seveda ena ključnih postavk novega zakona, ni pogodu vsem, ki bi si zaradi zasebnih ali kolektivnih interesov želeli lastništvo nad divjadjo urediti drugače. Po sreči (v nesreči) se je uje/o veliko dejavnikov, ki bi Slovencem lahko zagotovili sodoben in strokovno vzoren Zakon o divjadi in lovstvu. Ali bo skozi vse mline v postopku sprejemanja tudi prišel takšen pa je odvisno tudi od nas -gozdarjev. V pogledu lovskega vprašanja smo ne glede na težavne okoliščine v preteklosti že večkat padli na izpitu. čas je, da se spametujemo - vsi, tudi gozdarji z lovskim klobukom. Urednik G. V. 4191 169 GDK: 375.9:662.2/.3:174.7 Abies alba: 48 Tehnologija in gospodarnost pobiranja slučajnih pripadkov kot posledice sušenja jelke Branko JUŽNIČ* Izvleček Južnič, B.: Tehnologija in gospodarnost pobira- nja slučajnih pripadkov kot posledice sušenja jelke. Gozdarski vestnik, št. 4/1991. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 35. V jelovo-bukovih gozdovih se na kočevskem območju na leto posuši 2,00 m3 jelke na hektar površine. Zaradi slabše kakovosti sortimentov se izgublja povprečno 20% vrednosti. Zaradi neupo- rabnosti ostaja v gozdu poprečno 9% lesa napad- lih sušic. Stroški sečnje in spravila sušic jelke so 22-26% večji od stroškov redne sečnje in spravi- la. Slučajne pripadke jelke je smotrno pobirati redno vsako leto, in to neglede na gostoto sušic, saj so nadstreški sečnje in spravila sušic veliko manjši kot letna vrednostna izguba zaradi slabše kakovosti lesa sušic. Ključne besede: jelka, umiranje gozdov, stroški sečnje, stroški spravila, slučajne sečnje. 1. UVOD V gozdovih na Visokem krasu se v zad- njih dveh desetletjih drevje pospešeno suši. Predvsem se suši jelka, ki polagoma izgi- nja. S tem pa izginja pravi jelovo-bukov gozd. Gozdovi dobivajo drugačno obliko. Cistim listnatim sestojem dodajamo umetno osnovane smrekove nasade. Vendar smreka v takšnih razmerah ne more nado- mestiti jelke. Po drugi strani nenehno nastajajo jelove sušice, ki jih je treba sproti odstranjevati iz gozda. Pogosti posegi v sestoje vplivajo na zmanjševanje mehanske stabilnosti gozda. Proizvodna sposobnost rastišč ostaja neiz- koriščena. Gozdar se vse bolj odmika od *.Mag. B. J., dipl. inž. gozd. , Gozdno gospodar- stvo Kočevje, 61330 Kočevje, Rožna ulica39, YU . 170 G. V. 4/91 Synopsis Južnič, B.: The Technology and Economy of Salvage Cuttings asa Consequence of the Dying Back of the Silver Fir. Gozdarski vestnik, No. 4/1991. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 35. ln the Kočevje forest enterprise 2,00 m3 of silver fir per hectare die back in fir-beech forests per year. Due to worse quality of assortments 20% of the value is lost on the average. 9% of the dead standing trees felled are left in the forest because they are inappropriate for use. The cutting and skidding costs of the silver tir dead standing trees are 22-26% higher than those of regular cutting and skidding. It is wise to perform the salvage cutting of the silver tir annually, irrespective of the dead standing tree density, because the extra costs of the cutting and skid- ding are a lot smaller than the annual loss due to the worse timber quality of dead standing trees is. Key words: sil ver tir, forest die back, cutting costs, skidding costs, salverage cuttings. '-' naravnega načina gospodarjenja z gozdovi. V gozdove, ki umirajo, mora vlagati vedno več. Porabi ogromno sredstev za vzdrževa- nje obstoječega stanja, saj poskuša poleg lesne funkcije zadostiti vsem drugim, splo- šnokoristnim funkcijam gozda. Končni učinki so veliko manjši kot v naravnem gospodarskem gozdu. Sušenje iglavcev. predvsem jelke, je v kompleksnem gospo- darjenju z gozdom sprožilo celo vrsto posle- dic. Prej ko se bomo gozdarji seznanili in sprijaznili z dejstvom, da v gozdu niso samo zdrava drevesa, lažje bomo reševali nastale težave v gozdovih in pritegnili širšo družbo k sodelovanju. Namen članka je prikazati osnovne po- datke o pojavljanju slučajnih pripadkov jel- ke, o sečnji in spravilu slučajnih pripadkov ter njunih stroških in o vrednostni izgubi lesa zaradi sušenja jelke. 2. OPIS RAZISKOVALNIH OBJEKTOV IN TEHNOLOGIJ 2.1. Objekti raziskovanja Objekte raziskovanja smo izbrali na ob- močju GG Kočevje, in to v gozdnogospo- darskih enotah Banja loka, Stojna in Grča­ rice. V popis smo zajeli vzorec 64 hektar- skih ploskev. Ploskve smo izločili na površi- nah, kjer se ni sekalo eno, dve, tri in štiri leta. Za vsako leto po sečnji smo izbrali 16 vzorčnih ploskev. Količino sušečih dreves in sušic jelke smo ugotavljali na štirih rastiščih, in to na Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (AF din. O), Abieti-Fagetum din. scopolietosum (AF din. S), Abieti-Fagetum din. festuceto- sum (AF din. F) in Abieti-Fagetum din. neckeretosum (AF din. N). Za vsako ras- tišče smo izločili 16 ploskev, kjer so zajete po štiri ploskve za vsako leto po sečnji. Kvaliteto sortimentov, ki napadajo pri sečnji sušic jelke, smo ugotavljali na 18 vzorčnih ploskvah. Sortimente smo merili na kamionski cesti. Vzorčne ploskve so predstavljali posamezni odseki ali oddelki, v katerih niso sekali eno, dve, tri in štiri leta. Pri popisu so sekali samo sušice jelke. Na vseh vzorčnih ploskvah je bil sestoj bukovo-jelov debeljak, kjer je bilo v skupni lesni zalogi v povprečju 52% jelke. Pov- prečna lesna zaloga jelke je znašala 196m3/ha, skupna lesna zaloga pa 376m3/ ha. Poleg jelke je kot drevesna vrsta prevla- dovala bukev s posamično primesjo pleme- nitih listavcev in ponekod smreke. Vzorčne ploskve so na površinah nekda- njih veleposestniških gozdov na nadmorski višini od 680 do 990 m. Na 64 ploskvah smo popisali in izmerili 9799 dreves jelke. Na kamionski cesti pa smo izmerili 1805 kosov sortimentov jelovih sušic ali 1 071,2 m3 sušic. Za snemanje redne sečnje in spravila smo izločili eno vzorčno ploskev s površino 1,60 ha, kjer so posekali in spravili 58 dreves jelke ali 93,03 m3. Povprečno pose- kano drevo je štelo neto 1,60 m3 . V ploskvi je bila gostota vlak 166 m/ha in povprečna razdalja zbiranja 18,1 m. Povprečna spra- vilna razdalja je znašala 700 m. Traktorist je vso posekana količino lesa spravil s 23 tovori. Vzorčn!3 ploskve za sečnjo sušic jelke smo razdelili glede na gostoto sušic jelke, in to v drevesih/ha. Gostoto sušic smo opredelili kot majhno (0,00-2,50), srednjo (2,51-5,00) in veliko (nad 5,01 dreves/ha}. Skupaj smo izločili 1 o ploskev s skupno površino 69,72 ha. Posekali ln spravili so 241 sušic jelke ali neto 330,89 m3 sušic. Povprečno posekana drevo je štelo neto 1,25 m3 . Po ploskvah je bila povprečna gostota vlak 111 miha in povprečna razda- lja zbiranja 26,9 m. Povprečna razdalja via- čenja je znašala 277m in je bila v razponu od Om do 1400 m. Z različnimi razdaljami vlačenja smo odstranili vpliv dolžine vlače­ nja na velikost tovora. Vso posekana koli- čino sušic je traktorist spravil z 99 tovori. 2.2. Delovni stroji in način dela Za redno sečnjo in spravilo ter za sečnjo in spravilo sušic jelke smo uporabili iste delavce. Delo sta opravljala dva delavca. Pri sečnji je sekač uporabljal motorno žago Husquarna 244. Na delovišču je imel vedno rezervno motorno žago istega tipa. Trakto- rist ni imel motorne žage. Za spravilo lesa je uporabljal adaptirani kmetijski traktor IMT 560. V skupini sta skupaj delala sekač in traktorist. Sekač je pomagal traktoristu pri zbiranju lesa {razvlačevanje prazne vrvi in vezanje lesa), traktorist pa s traktorjem sekaču pri sproščanju obviselih dreves. Posekana drevje je spravljal sproti in sekač ni sekal na zalogo. Sekač je izdeloval sortimente dolžin od 4 do 12m. Krojil je s švedskim krojil nim metrem večinoma ob panju, daljše kose je ob priložnosti prežagoval na kamionski ce- sti. Les so odvažali s kamioni z enoosno polprikolico (8 m) in s solokamioni (4 m). Vozili so ga na mehanizirana skladišče za iglavce v Kočevju. 2.3. Metode raziskovanja 2.3.1. Popis sušenja jelke Na štirih različnih rastiščih in po enem, dveh, treh in štirih letih od zadnje sečnje smo izločili 64 hektarskih vzorčnih ploskev. Na vseh vzorčnih ploskvah so redno sekali v enem izmed let 1988, 1987, 1986 in G. V. 4191 171 1985. Po vzorčnih ploskvah smo popisali drevesa v letu 1989. Ploskve smo izbirali slučajnostno in jih s pomočjo busole in metrskega traku zakoličili. Na vzorčnih ploskvah smo izmerili vsa drevesa od 10cm prsnega premera naprej. Upoštevali smo tudi vsa podrta drevesa. Za drevesa jelke smo izmerili prsni premer in popisali posamezne znake, kot so: socialni položaj, utesnjenost krošnje, prepadenost drevesa, vidna poškodovanost, uporabnost lesa, razpored sušečih se dreves in sušic jelke in izgubo pri kvaliteti lesa. Za vsa druga drevesa smo po drevesnih vrstah izmerili le prsni premer. Glede propadlosti smo drevesa razvrstili v pet stopenj : 1 -zdrava drevesa: Drevo je navidezno zdravo in ne kaže znakov sušenja. Drevo ima gosto zeleno krošnjo, v kateri je nor- malno število iglic. Spodnji del krošnje se ne suši. Po deblu ni adventivnih poganjkov in vrh krošnje je zelen in lepo oblikovan; 2- zelena z znaki sušenja: Drevo kaže znake sušenja. Zaradi znakov sušenja bi ga pri rednem odkazilu odkazali. Pri pobira- nju slučajnih pripadkov to drevje ostaja v gozdu. Pri teh drevesih je opazna osutost in porumenelost iglic. Spodnji del krošnje se pri večini dreves suši, enako se sušijo posamezne veje v krošnji. Veliko dreves ima po deblu adventivne poganjke, ki po- skušajo nadomeščati krošnjo. Nekatera drevesa se vidno sušijo od vrha navzdol in imajo že suh vrh. Sem štejemo drevesa, kjer je že opazna osutost iglic, vendar imajo še več kot 30% zelenih iglic; 3 - zelena z malo iglicami: Drevo je močno presvetljeno in ima manj kot 30% zelenih iglic. Kaže hude znake sušenja. Določeni deli krošnje so že popolnoma suhi. Pri pobiranju slučajnih pripadkov se večino teh dreves odkaže, čeprav so še zelena; 4 - rdeče ig lice: Drevo je suho, vendar ima še rdeče iglice. Za ta drevesa je značil­ no, da so se pred kratkim posušila. Večina teh dreves se na hitro posuši. Propadanje lesa se je šele začelo in je pri pobiranju teh sušic vrednostna izguba zaradi slabše ka- kovosti lesa najmanjša; 172 G. V. 4191 5 - sušica: Drevo je suho in nima več iglic. Šifrant je sestavljen iz petih stopenj po- škodovanosti, kjer je poudarek predvsem na drevesih tik pred posušitvijo oziroma na drevesih, ki so že suha. Vsa druga drevesa so le v dveh stopnjah in to navidezno zdrava in vsa zelena drevesa, ki kažejo znake sušenja, skupaj. Za tak šifrant smo se odločili zaradi namena naloge. Ta obrav- nava predvsem pobiranje slučajnih pripad- kov, torej iskanje suhih dreves in manj pojavljanje oziroma širjenje sušenja. V razlagi rezultatov bomo uporabljali še naslednje izraze: - sušice: So suši ce (5) in suš ice z rde- čimi iglicami (4), - sušeča se drevesa: So drevesa, ki se sušijo. So zelena drevesa z znaki sušenja (2) in zelena z malo iglicami (3), - propadajoča drevesa: So skupaj su- šice in sušeča se drevesa. 2.3.2. Izmera izgube na kvaliteti lesa zaradi sušenja jelke Kakovost oziroma vrednost posekanih jelovih sušic smo ugotavljali na skladiščih ob kamionski cesti. Snemanje izmere kva- litete lesa smo opravili v letu 1989 nepo- sredno po pobiranju slučajnih pripadkov iz vnaprej določenih vzorčnih ploskev. Vsem sortimentom smo izmerili dolžino in srednji premer ter določili dejansko kvaliteto sorti- menta in ocenili, kakšen bi bil sortiment, če bi bilo drevo zdravo. Razlika je vrednostna izguba zaradi slabše kakovosti lesa sušic. Sortimente, ki smo jih ocenjevali, smo raz- delili na furnir, žagovec 1, žagovec 11, žago- vec 111, drogovi PTT inE ter les za celuloze. Vrednost smo jim določili po ceniku gozdnih sortimentov in rezanega lesa za GG Koče­ vje, ki velja od 20. 12. 1989 (34) in je bil v veljavi še novembra 1990, ko smo pisali nalogo. Tečaj 1 DEM je bil 7 din. Cene posameznih sortimentov so na- slednje: furnir žagovci l. klasa žagovci 11. klasa žagovci 111. klasa drogovi PTT, E celuloza 2525 din 1530 din 1224 din 760 din 1395 din 743 din. 2.3.3. Snemanje sečnje in spravila lesa Sečnjo in spravilo smo snemali hkrati na istih vzorčnih ploskvah. Snemanje sečnje in spravila smo opravili v letu 1989. Sečnjo in spravilo sušic pri različnih gostotah sušic smo snemali 1 0,5 dni, redno sečnjo in spravilo pa 5 delovnih dni. Delovni čas smo razdelili pri sečnji in izdelavi lesa na: - glavni produktivni čas, ki zajema: podiranje, kleščenje, prežagovanje in krojenje; - pomožni produktivni čas, ki zajema: prehode, sodelovanje sekača pri zbiranju, gozdni red; - produktivni čas, ki zajema: glavni produktivni čas, pomožni produktivni čas; - neproduktivni čas, ki zajema: zastoje, odmore; pripravljalno zaključni čas. Delovni čas smo pri spravilu lesa razdelili na: - zbiranje lesa, ki zajema: razvlačevanje prazne vrvi, pripenjanje tovora, privlačevanje: vlačenje lesa, ki zajema: polno vožnjo, prazno vožnjo; - produktivni čas, ki zajema: zbiranje lesa, vlačenje lesa, ram panje in sortiranje; - neproduktivni čas, ki zajema: zastoje pri delu, odmora; - pripravljalno zaključni čas. 2.4. Obdelava podatkov snemanj in merjenj Rezultate popisa sušenja jelke smo ob- delali po letih od zadnje sečnja in po posa~ meznih rastiščih. Rezultate smo prikazali glede na stopnjo propadanja dreves in glede na različne dejavnike, ki smo jih merili in popisovali. Vrednostno izgubo zaradi slabše kvali~ tete lesa pri sušicah smo obdelali po letih od zadnje sečnja. Rezultate smo prikazali glede na različno kvaliteto in debelina sor- timentov. Rezultate snemanja sečnje in spravila smo najprej preverili po posameznih sne- malnih dnevih. Vsa snemanja so bila zado- voljivo opravljena, saj razlike med posne- timi časi in kontrolnim časom niso bile nikoli večje od 3%. . Za vse ~~visne čase smo z regresijsko 1n korelaCIJsko analizo iskali določene zveze in odvisnosti. Pri sečnji - od prsnega prem~ra (x1~ in neto volumna drevesa (x2) !er ~n spravllu - od velikosti bremena (x3), ste~1la. kosov v bremenu (x4) in razdalje vlacenJa (x5). Kot osnovno enačbo smo uporabljali parabola druge stopnje Y a+ bx+ cx2. Na .osnovi porabljenih časov pri sečnji in spravtlu smo po posameznih delovnih po~ stopkih primerjali redno sečnjo in spravilo ter sečnjo in spravilo sušic jelke. Izdelali smo normative za pobiranje slučajnih pri- padkov. Normativi so narejeni za sečnjo in Izdelavo sušic pri različni gostoti sušic in ločeno za zbiranje lesa in vlačenje ter rampanje lesa sušic. S pomočjo študije M. Lipoglavška (13) ~-~o izdelali normative za spravilo sušic s ~nji in jih primerjali s traktorskim spravilom sušic in kombiniranim spravilom (konj, trak~ tor). 2.5. Kalkulacije stroškov in ugotavljanje gospodarnosti Za primerjavo gospodarnosti redne seč~ nje in spravila ter sečnje in spravila sušic smo najprej izračunali stroške sečnje in izdelave, nato stroške spravila lesa s trak- torji ter konji. To smo naredili s kalkulacijami po že znani metodi Z. Turka (29), ki jo uporabljamo tudi pri izračunu kalkulacij na GG Kočevje. Cene delovnih ur sečnje in spravila smo povzeli po Ceniku del in uslug, ki ga uporabljamo na GG Kočevje z veljav~ nostjo od 22. 11. 1990 (33). Pri primerjavi stroškov smo upoštevali le direktne stroške in splošne stroške delavca (K1 = 1,·15 BOD). Zaradi majhnih koncentracij sušic nismo obravnavali spravila sušic z žičnimi žerjavi. Stroški takega spravila bi bili večji kot G. V. 4/91 173 Stroški na delovno uro so za posamezna opravila naslednji : - delo sekača (brez motorne žage) 102,37 din/del. uro 129,29 din/del. uro 196,69 din/del. uro 123,54 din/del. uro 148,35 din/del. uro - sečnja in izdelava - spravilo lesa s traktorjem 1 MT 560 - spravilo s konjem -samec - spravilo s parom konj spravila s konji po terenih, kjer niso izdelane vlake. Pri ugotavljanju gospodarnosti pobiranja slučajnih pripadkov smo v nalogi obravna- vali le sečnjo in izdelavo ter spravilo sušic, ker smo bili prepričani, da so največje razlike do redne proizvodnje ravno pri teh dveh delovnih opravilih. Prevoza lesa se nismo dotaknili, ker smo domnevali, da pri prevozih in nakladanju sušic ni nadstroškov. Najprimernejša dode- lava lesa sušic je na centalnih mehanizira- nih skladiščih (23), kjer sušice ravno tako ne povzročajo nadstroškov dodelave lesa, zato tega delovnega postopka nismo obde- lali. 3. REZULTATI RAZlSKOVANJA 3.1 . Rezultati popisa sušenja jelke 3.1 .1 . Količina sušic in sušečih dreves jelke po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje Popisali smo obstoječe stanje po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje. Vsa drevesa jelke smo razvrstili v pet razredov glede na stopnjo propadanja dreves. Rezultati po- pisa so prikazani v preglednici 1. Po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje, je vsako leto vedno več sušic in sušic z rdečimi iglicami. Količina zelenih jelk z znaki sušenja in zelenih z malo iglicami na začetku hitro narašča, nato pa se ustali. V preglednici 2 je prikazana količina pro- padajočih dreves in sušic jelke po letih od zadnje sečnje v m3/ha in v m3/ha/leto. V povprečju je za štiri leta na hektarju površine 5,17 m3 sušic ali 2,64% lesne zaloge jelke. Prvo leto po sečnji je sušic nekaj pod 1% lesne zaloge. Odstotek z leti narašča in je v četrtem letu po sečnji že skoraj 5% sušic. Z analizo vari ance smo ugotovili, da obstajajo značilne razlike v količini sušic jelke po letih od zadnje sečnje (F = 8,04xxx). Enako obstajajo značilne raz- like v količini propadajočih dreves jelke med leti po zadnji sečnji (F = 6,83xxx). Po letih od zadnje sečnje je vsako leto vedno manj propadajočih dreves jelke. Zmanjšuje se predvsem količina zelenih dreves jelke z znaki sušenja. Z analizo variance smo ugotovili, da obstajajo zna- čilne razlike v količini propadajočih dreves jelke med leti po zadnji sečnji (F = 7, sgxx). Preglednica 1: Količina sušic in sušečih se dreves jelke po letih od zadnje sečnje Leto Zdrava Zelena z Zelena z malo Suš ice po sečnji drevesa znaki iglicami rdeče Sušice sušen ja igli ce 1 187,08 14,88 0,73 1,52 0,34 2 170,82 17,82 1,74 2,06 1,25 3 171,68 24,52 4,55 2,97 4,04 4 147,14 18,62 3,78 3,26 5,25 Preglednica 2: Količina propadajočih dreves in sušic jelke po letih od zadnje sečnje v m3/ha in m3/ha/leto Leto Propadajoča drevesa Suši ce jelke po sečnji m3/ha %od LZ m3/ha/leto %odLZ m3/ha %od LZ m3 /ha/leto %odl.2 1 17,46 8,54 17,46 8,54 1,86 0,91 1,86 0,91 2 22,88 11,81 11,44 5,91 3,31 1,71 1,66 0,85 3 36,08 17,37 12,03 5,79 7,01 3,37 2,34 1,12 4 30,90 17,36 7,73 4,34 8,51 4,78 2,13 1,19 Povprečno 26,83 13,69 12,17 6,21 5,17 2,64 2,00 1,02 174 G. V. 4/91 Po letih od zadnje sečnje se posuši vsako leto približno enaka količina sušic. Z analizo variance nismo ugotovili statistično značilnih razlik (F = 0,49) v količini sušic jelke na leto med leti po zadnji sečnji. Povprečno se na leto posuši 2m3/ha dreves jelke ali 1 ,02 odstotka lesne zaloge. Propadajočih dreves jelke pa je v povprečju na leto 12,17 m3/ha ali 6,21 % lesne zaloge jelke. v preglednici 3 je narejena primerjava med številom in količino sušečih se dreves in sušic jelke po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje. število sušic narašča po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje, kar pomeni, da se vedno več sušečih se dreves pretvarja v sušice. V povprečju se vsako leto posuši več kot polovica sušečih se dreves. V prvem letu po sečnji je zelo malo sušic, v četrtem letu pa je že skoraj polovica propa- dajočih dreves jelke sušic. Iz razmerja med količino sušečih se dre- ves in sušic jelke je razvidno, da je v prvem letu po sečnji povprečno 20% sušic in 80% sušečih se dreves. Z leti po sečnji se razmerje spreminja v korist sušic, kar po- meni, da se vedno večja količina sušečih se dreves spreminja v sušice. Vendar se po količini razmerje z leti počasneje spremi- nja kot po številu dreves. Vzrok je v tem, ker se tanjše jelke sušijo hitreje. različno suši, smo primerjali sušenje jelke na štirih rastiščih. Med seboj smo primerjali rastišča v dinarsko jelovo-bukovem gozdu. Rezultati so prikazani v preglednici 4. Največja količina propadajočih dreves je na rastišču AF din. F in AF din. N, in to več kot 16% lesne zaloge jelke. Sledi rastišče AF din O s 14%. Najmanj je propadajočih dreves na rastišču AF din. S, vsega nekaj manj kot 9% lesne zaloge jelke. Z analizo variance med rastišči nismo ugotovili stati- stično značilnih razlik v količini propadajo- čih dreves jelke na hektar površine (F = 1,41 ). Samih sušic jelke je 5% na rastišču AF din. N, sledi rastišče AF din. F s 3,5% in manj kot 2% je sušic na preostalih dveh rastiščih. Z analizo variance smo ugotovili, da so med rastišči značilne razlike v količini sušic jelke (F = 4,70x). Na leto nastane na hektar povprečno od 0,5 do 2% sušic, odvisno od posameznega rastišča. Največji delež sušic nastaja na rastišču AF din. N in najmanj na rastišču AF din. O. Z analizo variance smo ugotovili značilne razlike med posameznimi rastišči v količini sušic jelke na leto (F = 5,91 xx). V količini propadajočih dreves jelke na leto (F = 1,22) pa nismo ugotovili značilnih raz- lik. 3.1.3. Sušenje jelke glede na višino lesne zaloge 3.1.2. Količina sušic in sušečih se dreves jelke po posameznih rastiščih S predpostavka, da se jelka po rastiščih Po posameznih vzorčnih ploskvah je raz- lična lesna zaloga, zato smo poskušali Preglednica 3: Primerjava števila in količine sušeč ih se dreves in sušic jelke po letih od zadnje sečnje Leto po Sušeča se drevesa Suši ce Aazme~e v "/o sečnji število m3 število m3 po številu pom3 1 221 249,6 54 29,8 80,4 19,6 89,3 10,7 2 270 313,1 154 53,0 63,7 36,3 85,5 14,5 3 430 465,1 297 112,2 59,1 40,9 80,6 19,4 4 308 358,3 288 136,1 51,7 48,3 72,5 27,5 Povprečno 307 346,6 198 82,8 60,8 39,2 80,7 19,3 Preglednica 4: Količina propadajočih dreves in sušic jelke po posameznih rastiščih v m3/ha in m3/haneto Rasti- Propadajoča drevesa Sušice jelke šče m3/ha %odLZ m%alleto o/codLZ m3/ha %od LZ m3/ ha/leto %odLZ AFdinO 30,98 14,34 13,79 6,38 2,54 1,17 0,96 0,45 AFdinS 21,21 8,84 10,72 4,47 3,81 1,59 1,44 0,60 AFdin F 29,04 16,75 12,93 7,46 6,03 3,48 2,59 1,49 AFdin N 26,10 16,87 11,54 7,46 8,32 5,39 2,99 1,93 G. V. 4/91 175 ugotoviti, kako višina lesne zaloge jelke vpliva na količino propadajočih dreves jelke in sušic jelke. Vzeli smo skupaj ploskve z lesno zalogo jelke pod 200m3/ha in ploskve z lesno zalogo jelke nad 200m3/ha. V preglednici 5 je prikazana količina propadajočih dreves in sušic jelke v odvisnosti od lesne zaloge po letih od zadnje sečnje. in količini (m3) od vseh propadajočih dreves oziroma sušic jelke. Skoraj 80% vseh sušic je v prvih treh debelinskih stopnjah. Od 7. debelinske stopnje naprej je vsega skupaj manj kot 10% sušic. Skupaj je sušečih se dreves in sušic jelke v prvih treh debelinskih stopnjah le 56%, kar je znatno manj kot sušic. Propadajoča Preglednica 5 : Količina propadajočih dreves in sušic jelke po letih od zadnje sečnje, glede na različno višino lesne zaloge Lesna zaloga jelke m3/ha Propadaj. drevesa jelke do200 18,03 nad200 16,57 Sušice jelke do200 2,46 nad 200 0,87 10,36 6,52 1,41 0,34 % 21,62 '14,77 20,18 9,57 4,42 3,02 1,98 0,73 Višina lesne zaloge vpliva na delež pro- padajočih dreves jelke in na delež sušic jelke. Pri večji lesni zalogi nastaja manj propadajočih dreves jelke in manj sušic. Pri lesni zalogi jelke do 200m3/ha je v pov- prečju 16,82% propadajočih dreves. Pri lesni zalogi nad 200m3/ha pa je 11,60% propadajočih dreves, kar je za skoraj 30% manj kot pri nižji lesni zalogi. Pri lesni zalogi jelke do 200m3/ha je v povprečju 4,07% sušic, pri zalogi nad 200m3/ha pa le 1 ,52%. S preizkušanjem značilnosti razlik v dele- žih sušic jelke med ploskvami z različno višino lesne zaloge smo ugotovili značilne razlike (t' = 3,67). Enako smo ugotovili zna- čilne razlike v deležu propadajočih dreves jelke med ploskvami z različno višino lesne zaloge jelke (t = 2,45) . Iz vsega navedenega v prejšnjih pogla- vjih lahko sklepamo, da vplivajo na pojavlja- nje sušečih se dreves in sušic jelke hkrati vsi dejavniki: število let od zadnje sečnje, rastišče in višina lesne zaloge jelke. 3.1 .4 Sušenje jelke pri različnih debelinah dreves Sušenje jelke pri različnih debelinah dre- ves smo v preglednici 6 prikazali po debe- linskih stopnjah posebej za sušice in propa- dajoča drevesa jelke, in to po številu dreves 176 G. V. 4191 število let po sečnji 3 m3/ha 27,67 42,63 7,89 6,47 % 20,46 15,59 5,83 2,37 30,52 32,90 9,64 6,26 4 % Povprečje m3/ha % ·21,66 24,44 '16,28 12,99 30,71 1 '1,60 6,84 6,11 4,07 2,47 4,02 1,52 Preglednica 6 : Delež števila in količine r>ropa- dajočih dreves in sušic jelke po debelinskih stopnjah Debelinska Propadajoča drev. v% Sušicev% stopnja od števila od m3 od števila odm3 3 23,85 1,97 36,95 6,22 4 19,05 4,12 25,47 11,05 5 13,17 5,42 16,39 13,74 6 9,84 7,01 6,94 9,63 7 8,72 9,69 4,92 10,57 8 7,25 11 ,50 2,77 8,3'1 9 6,07 13,15 2,02 8,37 10 4,51 12,71 2,14 '11,60 11 2,64 9,34 1,26 8,88 12 2,64 '1 '1,61 0,63 5,59 13 1,08 5,64 0,38 4,'14 14 0,64 4,03 0,00 0,00 15 in več 0,54 3,81 0,13 '1,90 drevesa so po debelinskih stopnjah bolj enakomerno razporejena, saj je od 6. do 1 O. debelinske stopnje 36% vseh propada~ jočih dreves jelke. Večje debeline so zasto- pane le z nekaj odstotki. Delež sušic jelke po masi je od 3. do 12. debelinske stopnje po stopnjah od 6-13 %. Delež se po debelinskih stopnjah spreminja in ne kaže nobenega trenda. V prvih štirih debelinskih stopnjah je 40% vse lesne mase. Delež lesne mase propadajočih dreves jelke je največji med 8. in 12. debelinsko stopnjo, in to skupaj 60 %. če primerjamo delež števila in delež lesne mase sušečih se dreves in sušic jelke, ugotovimo, da je število sušic in sušečih se dreves največje v prvih štirih debelinskih stopnjah, medtem ko je lesna masa sušic in sušečih se dreves jelke največja v srednjih debelinskih stopnjah. Kljub temu, da je v najnižjih debelinskih stopnjah največ sušečih se dreves in sušic jelke, prispevajo k volumnu dreves le malo. Pri poblranju slučajnih pripadkov nas za- nima predvsem masa sušic, ki je razdeljena po vseh debelinskih stopnjah bolj enako- merno kot število sušic, zato so pri pobira- nju slučajnih pripadkov jelke pomembne vse debeline dreves. 3.1.5. Sušenje jelke v odvisnosti od poškodovanosti drevja Da bi ugotovili, ali poškodovanost drevja vpliva na sušenje, smo zapisovali poškodo- vana drevesa po proizvodnih, abiotskih in biotskih dejavnikih. Koliko poškodovanih dreves se suši ali je že suhih, je prikazano v preglednici 7. Od vseh je poškodovanih 28% dreves. Največ je poškodb zaradi sečnje, spravila in miniranja pri gradnji vlak, in to 85% vseh poškodb. Povprečno se suši 20,20% nepoškodo- van ih dreves. Poškodovanih dreves pa se suši ali je že suhih 22.4%. To je za eno desetino več kot nepoškodovanih dreves. Iz preglednice 7 je razvidno, da se dreve- sa, ki so poškodovana od proizvodnih de- javnikov, ne sušijo močneje kot nepoškodo- vana drevesa. S preizkušanjem značilnosti razlik med aritmetičnimi sredinami nismo ugotovili značilnih razlik v deležu propada- jočih dreves med nepoškodovanimi jelkami in jelkami, poškodovanimi po proizvodnih dejavnikih (t = 0,61 ). Drevesa, ki so poško- dovana po biotskih dejavnikih, kot so mrav- lje, rakasta obolenja, se sušijo za 40% več kot nepoškodovana drevesa. S preizkuša- njem značilnosti razlik med aritmetičnimi sredinami nismo ugotovili značilnih razlik v deležu propadajočih dreves jelke (t = 1 ,53). Najmočneje vplivajo na sušenje abiotski dejavniki. Drevesa, ki so jih poškodovali sneg, veter ali strela, se sušijo 2,3-krat več kot nepoškodovana drevesa. Med nepo- škodovanimi in poškodovanimi jelkami po abiotskih dejavnikih so razlike v deležu suhih in sušečih se dreves jelke statistično značilne (t 5,96JOO(). Sklepamo lahko, da je pri pobiranju slučajnih pripadkov umes- tno pobirati tudi drevesa, ki so polomljena od vetra ali snega ali jih je zadela strela. Preglednica 7: število poškodovanih dreves glede na stopnjo propadanja dreves Vir Navidezno Sušečase Suši ce Propadajoča poško'dovanosti zdrava drevesa drevesa drevesa število "'lo število ~~ število Ol število % 10 Nepoškodovana 5631 80,0 865 12,3 540 7,7 1405 20,0 Proizvodni dejavniki 1890 80,8 268 11,4 182 7,8 450 19,2 Abiotski dejavniki 154 54,4 73 25,8 56 19,8 129 45,6 Biotski dejavniki 97 71,9 23 17,0 15 11 '1 38 28t1 Skupaj poškodovano 2141 77,6 364 13,2 253 9,2 617 22,4 Preglednica 8: Prostorski razpored števila propadajočih dreves in sušic jelke po letih od zadnje sečnje Razpored propadajočih dreves Leta posamezno drevo manjše jedro skupina po sečnji število ~h število ~b število "lo 1 176 64,0 98 35,6 1 0,4 2 209 49,5 175 41,5 38 9,0 3 231 31,9 354 49,0 138 19,1 4 228 38,3 259 43,5 108 18,2 Razpored sušic 1 32 59,3 21 38,9 1 1,8 2 60 39,5 68 44,7 24 15,8 3 82 27,8 151 51,2 62 21,0 4 92 32,1 135 47,0 60 20,9 G. V. 4/91 177 3.1 .6. Prostorski razpored sušic in sušečih se dreves jelke Pri ugotavljanju razporeda sušenja jelke smo popisovali drevesa, ki se sušijo posa- mezno, v manjših jedrih do tri drevesa skupaj in v 'šRupinah nad tri drevesa. V preglednici 8 je prikazan razpored sušenja jelke po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje. V povprečju se jelka 42% suši posame- zno, preostalo pa v jedrih in nekaj v večjih skupinah. Z leti od sečnje se jelka vse več suši v jedrih in skupinah. Sušenje v jedrih in skupinah se od prvega do četrtega leta po sečnji poveča skoraj za polovico. Z analizo variance smo ugotovili, da so med leti po sečnji v prostorskem razporedu šte- vila propadajočih dreves značilne razlike pri sušenju v jedrih (F = 4,68xx) in sušenju v skupinah (F = 3,94x), pri sušenju kot po- samezno drevo pa ni značilnih razlik (F = 1 ,05). V povprečju štirih let je 2/3 sušic v jedrih in skupinah. Predvsem drugo leto po zadnji sečnji skokovito naraste število sušic v skupinah. Po treh letih od sečnje je v skupinah že 20% sušic. 3.1 .7. Sušenje jelke v odvisnosti od socialnega položaja in utesnjenosti krošnje Kako se jelka suši po posameznih social- nih položajih, je prikazano v preglednici 9. Največ sušic je v 5. socialnem položaju. Višji kot je socialni položaj, manj dreves jelke se suši, oziroma je suhih. Daleč naj- manj se sušijo nadvladajoča drevesa. So- vladajočih, obvladan ih in potisnjenih se suši več kot 20%. Glede na skupno število vseh sušečih se dreves in sušic jelke je največ propadajočih dreves v petem, četrtem in drugem social- nem položaju. Prvi socialni položaj prispeva le 4,4% vseh sušečih se dreves in sušic jelke. Po letih od zadnje sečnje se jelka po socialnih položajih suši skoraj enako in ni večjih razlik. Z analizo variance smo ugotovili, da so značilne razlike med socialnimi položaji v deležu števila sušečih se dreves jelke (F = 4,50Xx). Enako obstajajo značilne razlike v deležu števila sušic jelke (F = 32,72){)(x). Ker so značilne razlike v deležu števila sušic in sušečih se dreves jelke, lahko sklepamo, da socialni položaj drevesa vpliva na sušenje jelke. Stopnjo utesnjenosti drevesa smo določili tako, da smo ugotavljali, s koliko strani se drevo dotika sosednjih dreves. Postavili smo pet kategorij, od proste krošnje z vsemi strani do utesnjene krošnje z vseh štirih strani. Kako se jelka suši glede na utesnjenost krošnje, je prikazano v pregled- nici 10. Bolj ko so drevesa utesnjena, več je sušečih se dreves in sušic jelke. Drevesa, ki so utesnjena z vseh štirih strani, se 3-krat več sušijo kot drevesa s prosto krošnjo. 8,5-krat več nastane sušic pri utesnjenih drevesih s štirih strani kot pri drevesih s Preglednica 9: število sušečih se dreves in sušic jelke po socialnih položajih Socialni Sušeča se drevesa Suš ice Propadajoča položaj • ?revesa število % število % steVJio % Nadvladajoča 73 8,8 15 1,8 88 Vladajoča 357 12,5 72 2,5 429 Sovladajoča 249 15,5 87 5,4 336 Obvladana 275 11 ,7 279 11,8 554 Potisnjena 275 12,8 340 15,9 615 Preglednica 10: število sušečih se dreves in sušic jelke glede na utesnjenost krošnje Utesnjenost Sušeča se drevesa Suš ice Propadajoča 10,6 15,0 20,9 23,5 28,7 krošnje število % število % štev~~evesa % Prosta krašnja 216 9,6 Dotik 1 stran 312 11,6 Dotik 2 strani 280 13,4 Dotik 3 strani 191 13,4 Do1ik 4 strani 230 16,9 178 G. v. 4/91 47 2,1 141 5,3 187 9,0 168 11,8 250 18,4 263 453 467 359 480 11,7 16,9 22,4 25,2 35,3 prosto krošnjo. Z analizo variance smo ugotovili, da so značilne razlike med stopw njami utesnjenosti krošnje v deležu števila sušečih se dreves jelke {F = 4,07xx). Enako obstajajo značilne razlike v deležu števila sušic jelke (F = 20,59xxx). Lahko zaključi­ mo, da utesnjenost krošnje vpliva na suše- nje jelke tako, da se z večjo utesnjenostjo krošnje sušenje povečuje. 3.2. Rezultati izmere zmanjšanja kakovosti lesa zaradi sušenja jelke 3.2.1 . Vrednostna izguba zaradi sušenja jelke po letih od zadnje sečnje Vrednostna izguba je v preglednici 11 podana v din/m3 po letih od zadnje sečnje in v odstotkih vrednosti sortimentov iz zdra- vega lesa jelke. Preglednica 11 : Vrednostna izguba zaradi su- šenja jelke po letih od zadnje sečnje Leto Povprečna vrednost lesa Izguba po" .. zdrav les sušica seCOJI din/m3 din/m3 din/m3 v'~ 1 996,1 826A 169,7 17,04 2 1039,7 834,7 205,0 19,72 3 1075,6 806,1 269,5 25,06 4 1182,0 764,7 417,3 35,31 Po v- prečno 1083,2 804,8 278,4 25,70 Od sortimentov sušic, ki jih spravimo do kamionske ceste, v povprečju za štiri leta izgubljamo 25,7% vrednosti zaradi slabše kakovosti lesa. Z leti od zadnje sečnje vrednostna izguba narašča in je po štirih letih od sečnje za 2,5-krat večja kot prvo leto po sečnji. že prvo leto po sečnji pov- prečno izgubljamo 17% vrednosti sušic. Z analizo variance smo ugotovili, da so v vrednostni izgubi v din/m3 med leti po zadnji sečnji značilne razlike (F = 7,94xx). 3.2.2. Vrednostne. izguba zaradi sušenja jelke glede na različne sortimente če ugotavljamo vrednostno izgubo za- radi sušenja jelke pri različni kvaliteti sorti- mentov, dobimo rezultate, ki so prikazani v preglednici 12. Izguba je podana v din/m3 in v% po različnih kvalitetah sortimentov. Preglednica 12: Vrednostna izguba zaradi su- šenja jelke po kvaliteti sortimentov Vrsta Izguba""' vrednosti sortimenta dinlm3 0/o Furnir 1688,1 66,9 ?agovecl 718,8 45,0 f:agovec 11 399,1 32,6 Zagoveclll 10,4 1,4 Drogovi 431,1 30,9 Celuloza 0,0 0,0 Vrednejši kot je sortiment, večja je izguba zaradi sušenja jelke. Daleč največ izgub- ljamo pri najvrednejših sortimentih, kot so furnir in žagovci 1 in 11. Pri manjvrednih sortimentih, kot so žagovci IH, v štirih letih skoraj nič ne izgubimo. Z analizo variance smo ugotovili, da so v vrednostni izgubi v din/m3 med različnimi sortimenti značilne razlike {F 57,57xxx). 3.2.3. Vrednostna izguba zaradi sušenja jelke po debelinskih razredih Vrednostno izgubo smo ugotavljali v din/m3 in % od zdravega lesa po 1 O cm debelinskih razredih - preglednica 13. Z naraščanjem debeline sortimentov vrednostno izgubljamo zaradi sušen ja jelke vedno več. Pri debelinah nad 51 cm izgub- ljamo za 3-krat več kot pri debelinah do 30 cm. Pri debelini 1 0-20 cm izgubljamo na m3 sortimenta nekaj več kot pri debelinah od 21-30 cm. Vzrok je v višji ceni drogov, ki so povečini debeli do 20 cm. Z analizo variance smo ugotovili, da so v vrednostni Preglednica 13: Vrednostna izguba zaradi sušenja jelke po debelinskih razredih Debelinski razredi Leto po 10-20 21-30 31-40 41-50 nad 51 sečnji din/m3 % din/m3 o;., din/m3 % din/m3 O/o dinlm3 h 1 103 10,0 81 9,1 228 22,0 408 34,6 578 43,6 2 170 15,9 115 12,3 239 22,6 423 32,5 669 42,3 3 221 21,4 175 18,3 318 28,3 333 28,1 703 45,2 4 263 26,1 217 22,2 396 33,8 717 48,2 1182 61,1 Po v- prečno 198 19,2 148 15,8 305 27,5 509 38,4 885 52,3 G. V. 4/91 179 izgubi v din/m3 med debelinskimi razredi značilne razlike (F = 11 ,5oxxx). 3.2.4. Količina neuporabnega lesa, ki ostane v gozdu Na snemalnih ploskvah, kjer smo snemali sečnjo in spravilo slučajnih pripadkov, smo popisovali tudi dejanski ostanek lesa v gozdu. Izmerili smo samo tisti les, ki so ga puščali v gozdu izključno zaradi neuporab- nosti. Od 330,89 neto m3 posekanih sušic jelke je ostalo v gozdu 30,11 m3 neuporab- nega lesa. To je bil predvsem les iz zgornjih delov dreves (vrhači), ki so se pri podiranju sušic razlomili na manjše kose. Povprečno je ostalo v gozdu 0,43 m3/ha neuporabnega lesa ali 9,10% od posekanih sušic. Pri popisu sušenja jelke smo ugotovili, da v prvem letu po sečnji ni neuporabnega lesa in ves les spravimo iz gozda. Nato z leti od sečnje količina neuporabnega lesa narašča. Z analizo variance smo ugotovili, da obstajajo med leti po sečnji značilne razlike v količini neuporabnega lesa, ki ostane v gozdu (F = 3,03x). Povprečna vrednost zdravega lesa je 1083 din/m3 . Tako povprečno izgubljamo zaradi lesa, ki ostane v gozdu, 466 din/ha površine ali 98,55 din/m3 poseka nega lesa. Skupna povprečna vrednostna izguba za štiri leta zaradi slabše kakovosti lesa sušic in izguba zaradi neuporabnega lesa, ki ostane v gozdu, je 376,95 din/m3 ali 34,8% povprečne vrednosti zdravega lesa. 3.3. Rezultati proučevanja sečnje 3.3.1. Primerjava glavnega produktivnega časa med redno sečnjo in sečnjo sušic Pod glavni produktivni čas sečnje šte- jemo podiranje, kleščenje in prežagovanje ter krojenje drevja. Pri porabi časa za podiranje drevja med redno sečnjo in sečnjo sušic jelke ni večjih razlik. Pri porabi časa za kleščenje so razlike med redno sečnjo in sečnjo sušic. Regresij- Grafikon 1 : Poraba časa za kleščenje drevja pri redni sečnji in sečnji sušic poraba časa (min) g--,------------------ 8 7 6 5 4 3 2 i o redna sečnja ,_--~--~--~---~--~----,-------~--~ 20 25 30 35 40 45 50 55 60 premer drevesa (cm) 180 G. V. 4/91 ski krivulji, ki ponazarjata porabo časa za kleščenje v odvisnosti od prsnega premera, sta prikazani v grafikonu 1. Regresijski enačbi za porabljen čas pri kleščenju drevja v odvisnosti od prsnega premera sta: yR2 = 0,7200 + 0,0345 x1 + 0,0017 x12 (min/drevo), R = 0,66xxx yS2 = -o,8935 + 0,0589 x1 + 0,0013 x12 (min/drevo), R = 0,70xxx in v odvisnosti od neto volumna drevesa sta: yR2 = 1,7970 + 2,0184 x2 (min/drevo), R = 0,77xxx yS2 = 0,6685 + 2,2666 x2 - 0,1265 x22 (min/drevo), R = 0,73xxx Poraba časa za kleščenje zdravih dreves jelke in sušic jelke v odvisnosti od prsnega premera drevesa in od neto volumna dre- vesa nam pokaže, da se za kleščenje sušic porabi veliko manj časa kot za kleščenje zdravih dreves. Razlike ostajajo enake ne glede na debelina drevesa. Za prežagovanje in krojenje dreves pri sečnji sušic porabimo več časa. Z debelina dreves razlike naraščajo. Pri sečnji sušic krojimo krajše dimenzije, kar pomeni direk- tno več prežagovanja in krojenja. Vzrok so večkratni prelomi dreves. če seštejemo skupaj porabljen čas za ·podiranje, kleščenje in prežagovanje ter krojenje drevja, dobimo glavni produktivni čas sečnje. Regresijske enačbe za porabo glavnega produktivnega časa pri ·redni sečnji in sečnji sušic jelke v odvisnosti od prsnega premera (x1) in neto volumna drevesa (x2) so: yR4 = 1,3242 + 0,0258 x1 + 0,0032 x12 (min/drevo), R = 0,77xxx yS4 = -1,8826 + 0,1191 x1 + 0,0022 x12 (min/drevo), R = 0,80 yR4 = 2,5657 + 3,2572 x2 (min/drevo), R = 0,79xxx Grafikon 2: Glavni produktivni čas pri redni sečnji in sečnji sušic jelke v odvisnosti od prsnega premera drevesa · poraba časa (min) 22,_--------------------------------------------------- 21 20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 20 25 30 35 40 50 55 60 premer drevesa (cm) G. V. 4191 181 yS4 = 1,2170 + 4,1110 x2 - 0,2347 xl (min/drevo), R = 0,82xxx Razlike med redno sečnjo in sečnjo sušic jelke v porabi glavnega produktivnega časa v odvisnosti od prsnega premera (x1) so prikazane v grafikonu 2. Opomba: V grafikonu 2 je poleg krivulje za redno sečnjo, za katero smo snemanja opravili na GG Kočevje, še krivulja za redno sečnjo iz panožnega sporazuma (32), za katero so bila snemanja opravljena na GG Postojna. Enačba za to krivuljo je naslednja: yR4 = 1 ,4026 + 0,2096 x1 + 0,0021 x/ (min/drevo) Pri redni sečnji se porabi skupaj za podi- ranje, kleščenje in prežagovanje ter kroje- nje več časa kot pri sečnji sušic. Z veča­ njem debeline drevesa se razlike v porabi glavnega produktivnega časa ne spreminja- jo. 3.3.2. Pomožni produktivni čas sečnje Pod pomožni produktivni čas sečnje šte- jemo: čas sodelovanja sekača pri zbiranju lesa, čas za gozdni red in čas za prehode med drevesi. Največje razlike med redno sečnjo'in sečnjo sušic so v potrebnem času za prehode med drevesi. Za prehode se pri sečnji sušic porabi povprečno 6,8 x več 'časa kot pri redni sečnji. Prehodi predstav- ljajo pri sečnji sušic 1/5 produktivnega časa. 3.3.3. Primerjava normativov in učinkov med redno sečnjo in sečnjo sušic jelke Poleg porabljenega časa za posamezne delovne postopke nas je zanimala tudi razlika v učinkih med redno sečnjo in sečnjo sušic jelke. Normative smo izračunali z enačbami za delovni čas sečnje. Enačbe za redno sečnjo so naslednje: T1 R = 2,9859 + 0,0443 x1 + 0,0055 x12 (min/drevo) T1 R = 5,1185 + 5,5952 x2 (min/drevo) T1 R = 5,5952 + 5,1185/x2 (min/m3) Enačbe za sečnjo sušic pri povprečni go- stoti so naslednje: T1 S= 0,5795 + 0,2070 x1 + 0,0038 x12 (min/drevo) T1 S = 5,9669 + 7,1453 x2 - 0,4079 x22 (min/drevo) T1S = 7,1453-0,4079 x2 + 5,9669/x2 (min/m3) Normativi za redno sečnjo in sečnjo sušic pri različnih gostotah sušic v min/m3 so prikazani v preglednici 14. Indeksi v tabeli so izračunani glede na normative redne seč nje. Pri redni sečnji so učinki večji kot pri sečnji sušic. Učinki v drevesih/dan so večji za približno 1 O%, učinki v m3/dan pa so večji za okoli 17 %. Kljub dolgim prehodom pri sečnji sušic je učinek le nekoliko manjši kot pri redni sečnji. To je predvsem posle- dica manjše porabe časa za kleščenje pri sečnji sušic. Različna gostota sušic v drevesih/ha vpliva na učinek pri sečnji. Večja kot je gostota sušic, večji so učinki pri sečnji. Pri gostoti sušic pod 2,5 dreves/ha je učinek manjši od 45 do 15% glede na redno sečnjo, odvisno od debeline dreves. Pri gostoti sušic nad 5 dreves/ha pa je učinek le nekaj odstotkov nižji kot učinek pri redni sečnji. Ugotovljeni delovni učinki pri sečnji so visoki. Izmerjeni so le pri enem hitrem in spretnem sekaču, zato ne morejo služiti kot splošni norma- tivi. Preglednica 14: Normativi za redno sečnjo in sečnjo sušic v min/m3 pri različnem volumnu dreves in gostoti sušic Volumen Redna Sečnja sušic - različna gostota drevesa sečnja povprečje majhna srednja velika min/m3 min/m3 indeks min/m3 indeks min/m3 indeks min/m3 indeks 0,5 15,83 18,88 119 24,91 157 19,06 120 16,42 104 0,7 12,91 15,38 119 19,68 152 15,52 120 13,64 106 1,0 10,71 12,70 119 15,70 147 12,80 120 11,50 107 1,5 9,01 10,51 117 12,50 139 10,58 117 9,72 108 2,0 8,15 9,31 114 10,79 132 9,36 115 8,73 107 2,;; 7,64 8,51 111 9,69 127 8,55 112 8,05 105 3,0 7,30 7,91 108 8,89 122 7,94 109 7,53 103 182 G. V, 4/91 3.4. Proučevanje spravila jelke 3.4.1 . Primerjava porabljenega časa za zbiranje lesa med rednim spravi/om in spravi/om sušic jelke Pod zbiranje lesa štejemo razvlačevanje prazne vrvi, pripenjanje tovora in privlače­ vanje lesa. Pri izenačenih pogojih zbiranja lesa pri- kazujeta porabo časa za zbiranje enega tovora pri rednem spravilu in spravilu sušic jelke v odvisnosti od volumna tovora (x3} in števila kosov v tovoru (~} naslednji regre- sijski enačbi: zA1 = 0,8853 + 1,0603 x4 (min/tovor), R = 0,53xx zS1 = -Q,2282 + 2,3928 x3 + 0,7605 x4 {min/tovor), R = 0,67xxx V grafikonu 3 je prikazana poraba časa za zbiranje lesa pri rednem spravilu in spravilu sušic. Prikaz je v min/tovor v odvi- snosti od števila kosov v tovoru. Pri izra- čunu smo upoštevali povprečno dosežen volumen tovora pri rednem spravilu in spra- vi lu sušic (4,04 m3 - redno spravilo, 2,99 m3 - sprayilo sušic}. Ker smo sodelovanje sekača pri zbiranju lesa pri izračunu normativov sečnje izločili, bomo ta čas upoštevali pri izračunu norma- tivov za zbiranje lesa. Pri upoštevanju faktorjev sta novi regresijski enačbi za zbiranje lesa naslednji: zR1 = 2,1322 + 2,5536 x4 (min/tovor) zS1 = -Q,3269 + 3,4272 x3 + 1 ,0893 x4 {min/tovor) Z večanjem števila kosov v tovoru porab- ljeni čas za zbiranje enega tovora narašča. Za zbiranje sušic je potrebno veliko več časa kot za zbiranje zdravih dreves jelke. Vzrok so predvsem nizke koncentracije su- šic. Za zbiranje enega tovora je potrebno razvlačevati vrv in privlačevati les na več mestih. Zato se porabi za enak tovor pri zbiranju sušic več časa kot pri rednem zbiranju. 3.4.2. Primerjava v porabi časa za vlačenje in rampanje lesa med rednim spravi/om in spravi/om Sf.!Šic jelke V čas vlačenja in rampanja lesa štejemo polno in prazno vožnjo traktorja po vlaki in rampanje lesa na kamionski cesti. ~raf~kon 3: Poraba časa za zbiranje lesa pri spravilu sušic in rednem spravilu v odvisnosti od stevda kosov v bremenu poraba časa (min/tovor) 15~----------------~--------------~--------------~ 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 3 4 5 6 7 8 9 10 število kosov v tovoru G. V. 4191 183 Porabljeni čas v min/tovor v odvisnosti od volumna tovora (x3) in razdalja vlačenja (x5) podajata naslednji regresijski enačbi: zR2 = 3,1090 + 0,0343 x5 (min/tovor), R = o,ssxx zS2 = 1,2138 + 2,2287 x3 + 0,0230 x5 (min/tovor), R = 0,92xxx Potreben čas vlačenja in rampanja lesa v min/tovor s povečevanjem razdalje vlače­ nja narašča. V porabi časa za vlačenje in rampanje lesa v min/tovor med spravilom sušic in rednim spravilom so določene raz- like, ki pa so predvsem posledica slučajnih vplivov (nagib vlake, kvaliteta vlake, rampni prostor). Zato bomo pri izračunu normativov vlačenja lesa pri spravilu sušic in rednem spravilu upoštevali isto enačbo za vlačenje in rampanje lesa (vlačenje sušic). Upošte- vali bomo različni povprečni volumen tovo- ra. 3.4.3. Primerjava velikosti tovora in števila kosov v tovoru med rednim spravi/om in spravi/om sušic jelke Z merjenjem volumnov tovorov in števila kosov v tovoru smo ugotovili naslednje rezultate - preglednica 15. Preglednica 15: Povprečni volumen tovora in število kosov v tovoru pri rednem spravilu in spravilu sušic Vrsta Velikost število Povprečni spravila tovora kosov kos m3/tovor kos/lovor m3/kos Spravilo redno 4,04 6,35 0,64 Spravilo sušic 2,99 5,28 0,57 Pri rednem spravilu je povprečni tovor za 35% večji kot pri spravi lu sušic. število kosov v tovoru je pri rednem spravi lu 20% večje kot pri spravilu sušic. Povprečni kos v tovoru je pri rednem spravi lu za 12% večji kot pri spravilu sušic. Iz tega lahko ugotovimo, da je pri spravilu sušic težje nabirati optimalni tovor kot pri rednem spra- vilu. Sušice so po površini razmetane in gre traktor velikokrat na cesto z neoptimalnim tovorom. Traktor ni polno obremenjen in zato tudi ni dovolj izkoriščen. Gostota sušic vpliva na velikost tovora in na število kosov v tovoru. Več kot je sušic n'a hektar, večji je volumen tovora in več je 184 G. V. 4/91 kosov v tovoru. Pri veliki gostoti sušic je tovor za 20% večji kot pri majhni gostoti sušic in v tovoru je 21% več kosov. 3.4.4. Primerjava normativov in učinkov med rednim spravi/om in spravi/om sušic jelke Primerjavo normativov in učinkov smo naredili ločeno za zbiranje lesa in za vlače­ nje ter rampanje lesa. Normative smo izra- čunali z enačbami za delovni čas za zbira- nje lesa in za vlačenje ter rampanje lesa. Enačbi za redno zbiranje lesa sta nasled- nji: T2R = 3,5600 + 4,2635 x4 (min/tovor) T2R = 0,8812 + 1,0553 x4 (min/m3) Enačbi za zbiranje sušic sta naslednji: T2S = -o,5458 + 5,7221 XJ + 1,8187 x4 (min/tovor) T2S = 5,5396 + 0,6083 x4 (min/m3) Normativi za zbiranje zdravih jelk in zbi- ranje sušic v min/m3 tovora v odvisnosti od števila kosov v tovoru so prikazani v pre- glednici 16. Preglednica 16: Normativi za zbiranje zdravih dreves in sušic jelke v min/m3 pri različnem številu kosov v tovoru Število kosov Zbiranje zdra- Zbiranje Indeks v tovoru vih jelk min/m3 sušic min/m3 3 4,05 7,36 182 4 5,10 7,97 156 5 6,16 8,58 139 6 7,21 9,19 127 7 8,27 9,80 118 8 9,32 10,41 112 9 10,38 11 ,01 106 10 11,43 11,62 102 Z večanjem števila kosov v tovoru učinki pri zbiranju lesa padajo. Pri zbiranju sušic so manjši učinki kot pri zbiranju zdravih dreves jelke. Z večanjem števila kosov v tovoru se razlike med zbiranjem zdravih dreves in sušic jelke manjšajo. Pri povpreč­ nem številu kosov v tovoru so učinki pri rednem zbiranju 7,91 m3/delovno uro in zbi- ranju sušic 6,86 m3/delovno uro. Pri zbira- nju sušic so povprečno 13% manjši učinki. Enačba za delovni čas v min/tovor je pri vlače­ nju sušic in zdravih dreves jelke enaka in je naslednja: T3 = 2,026 + 3,7210 Xa + 0,0384 x5 (min/tovor) Izračunani enačb! v min/ma pa sta naslednji: T3R = 4,2225 + 0,0095 x5 (min/ma) T3S 4,3986 + 0,0128 x5 (min/m3) Normativi za vlačenje in rampanje zdra- vih dreves in sušic jelke so v min/m3 pri različnih razdaljah vlačenja prikazani v pre- glednici 17. Preglednica 17: Normativi za vlačenje in ram- panje zdravih dreves in sušic jelke v min/m3 pri različni razdalji vlačenja Vlačenje Vlačenje Razdalja inrampanje inrampanje vlačenja (m) zdravih dreves sušic Indeks min/m3 min/m3 100 5,17 5,68 110 200 6,12 6,96 114 300 7,07 8,24 117 400 8,02 9,52 119 500 8,97 10,80 120 600 9,92 12,08 122 700 10,87 13,36 123 BOO 11,82 14,64 124 900 12,77 15,92 125 1000 13,72 17,20 125 Učinki vlačenja in rampanja lesa z veča­ njem razdalje vlačenja padajo. Pri vlačenju in rampanju sušic so nižji učinki kot pri vlačenju In rampanju zdravih dreves. S povečevanjem razdalje vlačenja razlike v učinkih naraščajo. Ugotovljeni delovni učinki pri zbiranju lesa in pri vlačenju ter rampanju so visoki. Izmerjeni so le pri enem hitrem in spretnem traktoristu, zato ne morejo služiti kot splošni normativi. 3.5. Gospodarnost pobiranja slučajnih pripadkov iglavcev 3.5.1. Primerjava stroškov redne sečnje in sečnje sušic jelke Regresijske enačbe, ki prikazujejo direktne stroške redne sečnje in sečnje sušic jelke, so naslednje: Enačba za redno sečnjo: yR5 = 12,0297 + 11 ,0048/x2 (din/m3) Enačba za sečnjo sušic pri povprečni gostoti dreves: yS5 = 15,3624-0,8770x2 + 12,8288/x2 (din/m3) Enačbe za sečnjo sušic pri različnih gostotah sušic: yM5 = 15,2618-0,8714x2 + 19,3672/x2 (din/m3} ySR5 15,3695- 0,8774x2 + 13,0253/x2 (din/m3) yV5 = 15,4473-0,8819x2 + 10,1529/x2 (din/m3) Pri sečnji sušic so večji stroški kot pri redni sečnji. Z volumnom drevesa razlika v stroških med redno sečnjo in sečnjo sušic pada. Pri manjših gostotah dreves so v stroških večje razlike do redne sečnje kot pri večjih gostotah sušic. Pri povprečno posekanem neto drevesu 1 ,32m so razlike v stroških med redno sečnjo in sečnjo sušic naslednje: Vrsta Stroški Nadslrošek sečnja seč nje sušic Indeks seč nje dinlm3 din/m3 Redna sečnja 20,37 100 Sečnja sušic 23,92 3,55 117 majhna gostota 28,78 8,41 141 srednja gostota 24,08 3,71 118 velika gostota 21,98 1,61 108 V povprečju je sečnja sušic 17% dražja od redne sečnje jelke. 3.5.2. Primerjava stroškov rednega spravila in spravila sušic jelke s traktorjem /MT 560 Direktne stroške spravila lesa smo ugoto- vili tako, da smo stroške zbiranja in vlačenja ter rampanja v din/m3 sešteli. Pri zbiranju lesa smo upoštevali stroške pri povprečno doseženem tovoru in povprečnem številu kosov v tovoru. Enačbi, ki prikazujeta stroške rednega spravila in spravila sušic jelke v odvisnosti od razdalje vlačenja (x5}, sta naslednji: z5R = 31,7441 + 0,0312x5 (din/m3) z5S 39,0188 + 0,0420x5 (din/m3) Stroški spravila so prikazani v din/m3 pri različni razdalji vlačenja v preglednici 18. Pri spravilu sušic so večji stroški kot pri rednem spravilu. Z razdaljo vlačenja nad- stroški spravila sušic naraščajo. Razlika med stroški spravila sušic in stroški red- nega spravila je od 24-29 %, odvisno od razdalje vlačenja. 3.5.3. Stroški spravila sušic jelke s konji in primerjava s traktorskim spravi/om Stroške spravila sušic s konji smo ugo- tavljali ločeno za spravilo s samcem in G. V. 4191 185 parom konj. Primerjava stroškov spravila s konji in traktorjem IMT 560 je prikazana v grafikonu 4. Regresijski enačbi , ki prikazujeta stroške spra- vila sušic s konji v odvisnosti od razdalje v!ačenja, sta naslednji: z5Ks = 41,9253 + 0,2029x5 (din/m3) z5Kp = 39,5726 + 0,14i8x5 (din/m3) . Pri vseh razdaljah vlačenja je strošek spravila s konji večji, kot je strošek spravila s traktorjem IMT 560. Strošek spravila s parom konj je nižji kot strošek spravila s samcem. Razlike so od 16 do 35%, odvisno od razdalje vlačenja. Nadstrešek spravila s konji se z razdaljo vlačenja povečuje. Raz- lika v stroških spravila s parom konj in Rezultati so pokazali, da je ne glede na kombinacijo, najcenejše spravilo sušic s traktorjem IMT. Kombinacija par konj in traktor je cenejša kot kombinacija samec in traktor. Z razdaljo vlačenja se relativne razlike v stroških med različnimi kombinaci- jami spravila sušic in spravila sušic s trak~ torjem manjšajo. Nadstrešek spravila pa je konstanten in je pri zbiranju s samcem in vlačenju s traktorjem 17,33 din/m3, pri zbi- ranju s parom konj in vlačenjem s traktorjem pa 14,98 din/m3. Skoraj pri vseh razdaljah vlačenja (razen pri spravilu s parom do 200m) je cenejše kombinirano spravilo kot spravilo sušic s lmnji. S povečevanjem razdalje vlačenja so razlike v stroških med spravilom s konji in kombiniranim spravilom Preglednica 18: Primerjava stroškov med rednim spravilom in spravilom sušic jelke v din/m3 Razdalja Strošek spravila ~ačenja redno suš ice m din/m3 din/m3 iDO 34,86 43,22 200 37,98 47,42 300 41,10 51,62 400 44,22 55,82 500 47,34 60,02 600 50,46 64,22 700 53,58 68,42 800 56,70 72,62 900 59,82 76,82 1000 62,94 81,02 spravila s traktorjem je od 24 do 124%, odvisno od razdalje vlačenja. 3.5.4. Stroški kombiniranega spravila sušic in primerjava s traktorskim in konjskim spravi/om Zbiranje lesa je najzamudnejši postopek pri spravilu sušic. Pri traktorskem spravilu se 28% delovnega časa porabi za zbiranje lesa. Sposobnosti in zmogljivosti traktorja so pri zbiranju lesa manj izkoriščene kot pri vlačenju lesa. Več kot je vlačenja lesa, učinkovitejše je traktorsko spravilo (24). če zbiranje lesa opravi konj, se s traktorjem les samo vlači po vlaki in rampa na kamion- ski cesti. Pri pobiranju slučajnih pripadkov jelke, kjer so majhne koncentracije sečnje, je težko nabrati optimalni tovor v kratkem času, zato smo predpostavili, da je možna .tudi kombinacija spravila lesa s konjem in traktorjem. 186 G. V. 4/91 Nadstrošek spravila sušic Indeks din/m3 8,36 124 9,44 125 10,52 126 1 i ,60 126 12,68 127 13,76 127 14,84 128 15,92 128 17,00 128 "18,08 129 vedno večje in je spravilo s konji pri večjih razdaljah vlačenja neumestno uporabljati. Ker je strošek sečnje sušic pri vseh načinih spravila enak, je najcenejši način pobiranja slučajnih pripadkov jelke sečnja in nato spravilo s traktorjem IMT 560 ter delo v skupini, kjer sekač sodeluje pri zbiranju lesa. Ta način dela je cenejši od sečnje in spravila s traktorjem in pomočni­ kom, saj sekač poleg sečnje sodeluje pri zbiranju lesa in zato ni treba dodatno plače­ vati pomočnika traktorista. 3.5.5. Primerjava skupnih stroškov redne sečnje in spravila z !MT 560 s sečnjo in spravi/om sušic jelke V prejšnjem poglavju smo ugotovili, da je najcenejše spravilo slučajnih pripadkov s traktorjem IMT 560. Zato bomo primerjavo stroškov sečnje in spravila sušic z redno sečnjo in spravilom naredili le po tem na- činu spravila. Primerjava stroškov v din/m3 pri različnih razdaljah vlačenja je prikazana v preglednici 19. Pri izračunu smo upošte- vali povprečne stroške sečnja. Skupaj so stroški sečnja in spravila sušic jelke večji od redne sečnja in spravila za 22 do 26%, odvisno od razdalje vlačenja. S povečevanjem razdalje vlačenja se raz- like v stroških večajo. Nadstrešek pobiranja slučajnih pripadkov jelke je od 11,91 din/m3 do 21,63 din/m3• Z večanjem gostote sušic se stroški seč­ nje in spravila sušic v din/m3 nižajo. Pri najmanjši gostoti sušic so razlike v stroških med sečnjo in spravilom sušic in redno sečnjo in spravilom jelke od 30 do 32 %, pri srednji gostoti sušic od 22 do 26% in pri veliki gostoti sušic od 18 do 24 %. Z večanjem razdalje vlačenja se razlike pove- čujejo. 3.5.6. Intenziteta pobiranja slučajnih pripadkov jelke Na kakšna časovna obdobja bomo pobi- rali slučanje pripadke jelke je odvisno od hitrosti propadanja lesa in s tem vrednostne izgube in od nadstroškov pobiranja slučaj- nih pripadkov. Če je razlika v nadstroških sečnja in spravila sušic večja od razlike v vrednostni izgubi zaradi propadanja lesa, se ne izplača pobirati slučajnih pripadkov. če pa je razlika manjša, je umestno pobirati slučajne pripadke jelke. Pri pobiranju slučajnih pripadkov jelke nastajajo naslednji nad stroški (v din/m3): Nadstrešek sečnje in spravila sušic jelke je pri: din/m3 povprečni gostoti sušic majhni gostoti sušic srednji gostoti sušic veliki gostoti sušic od 11,91 do 21,63 od 16,77 do 26,49 od 12,07 do 21,79 od 9,97 do 19,69 Razlike v nadstroških so zaradi različne razdalje vlačenja. Izguba zaradi slabše kakovosti sortimen- tov sušic in zaradi prepadenega lesa, ki ostane v gozdu, je v din/m3 po letih od zadnje sečnja naslednja: Izguba po letih od zadnje sečnja: po enem letu po dveh letih po treh letih po štirih letih 169,70 303,55 368,05 515,85 Grafikon 4: Primerjava stroškov spravila sušic s traktorjem IMT 560 in konji v din/m3 stroški spravila (din/m3) 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 razdalja vlačenja (m) G. V. 4191 187 Preglednica 19: Primerjava stroškov redne sečnje in spravila s stroški sečnje in spravila sušic v din/m3 Razdalja Redna sečnja vlačenja in spravilo m din/m3 100 55,23 200 58,35 300 61,47 400 64,59 soo 67,71 700 73,95 1000 83,31 Izguba zaradi slabše kakovosti sortimen- tov sušic in zaradi prepadenega lesa, ki ostane v gozdu, je že po prvem letu po sečnji veliko večja, kot je nadstrešek sečnje in spravila sušic pri najmanjši gostoti sušic. Zato lahko zaključimo, da je smotrno pobirati slučajne pripadke jelke vsako leto, in to ne glede na gostoto sušic. če se sušice jelke pojavljajo hitreje, je smotrno pobirati slučajne pripadke tudi večkrat na leto. Prednost pri pobiran ju slučanih pripad kov imajo sestoji z večjo gostoto sušic in sestoji s kakovostnejšim drevjem. Izguba zaradi slabše kakovosti sortimen- tov sušic in zaradi prepadenega lesa, ki ostane v gozdu, je že po prvem letu večja od direktnih stroškov sečnje in spravila sušic. Zato je pri razpoložljivi delovni sili in delovnih sredstvih smotrno redno pobirati slučajne pripadke iglavcev ne glede na to, kolikšni so nadstreški sečnje in spravila. 4. ZAKLJUČEK Pobiranje slučajnih pripadkov kot posle- dica sušenja drevja je postalo neizbežna vsakdanje opravilo gozdarja. Največ slučaj­ nih pripadkov pobiramo na Visokem krasu predvsem zaradi sušenjajelke, ki polagoma izginja. Predvsem zaradi teh razlogov smo raziskovalno nalogo zastavili v gozdovih na Visokem krasu na območju GG Kočevje. Vse potrebne podatke smo zbrali v treh delih. Na 64 hektarskih vzorčnih ploskvah smo v jelovo-bukovih debeljakih na štirih različnih rastiščih in eno, dve, tri in štiri leta po zadnji sečnji ugotavljali količino sušic in sušečih se dreves jelke, kje se pojavljajo in kako hitro se sušijo. Vrednostno izgubo zaradi slabše kakovo- sti sortimentov sušic smo po enem, dveh, 188 G. V. 4/91 Sečnja in spravilo sušic strošek nadstrešek Indeks din/m3 din/m3 67,14 11,91 122 71,34 12,99 122 75,54 14,07 123 79,74 15,15 123 83,94 16,23 124 92,34 18,39 125 104,94 21,63 126 treh in štirih letih po sečnji ugotavljali na 18 vzorčnih ploskvah. Napadlim sortimentom sušic s teh vzorčnih ploskev smo določili dejansko vrednost in vrednost, kot da bi bili iz zdravih dreves jelke. Razlika je bila vrednostna izguba. S snemanjem redne sečnje in spravila jelke ter sečnje in spravila sušic jelke smo ugotavljali nadstroške pobiranja slučajnih pripadkov, ki nastajajo predvsem zaradi manj koncentriranega dela. Posneli smo 15,5 delovnih dni sečnje in spravila lesa na skupaj 71 ,3 ha površine, kjer so posekali 58 zdravih dreves jelke in 241 sušic jelke. Sečnjo in spravilo sušic smo izvajali pri treh različnih gostotah sušic. Rezultati raziskave so pokazali, da se v jelovo-bukovih gozdovih na Visokem krasu na leto posuši povprečno 2,00 m3 jelke na hektar površine. Z leti po sečnji se količina sušic povečuje, hkrati nastaja na leto pov- prečno 1Om3 sušečih se dreves jelke na hektar. Ta se postopoma spreminjajo v sušice. Rastišče je z vsemi svojimi značil­ nostmi pomemben dejavnik, ki vpliva na količino sušečih se in suhih dreves jelke. Slabša kot je kvaliteta rastišča, bolj se jelka suši. Višina lesne zaloge jelke vpliva na količino sušic jelke. Delež sušic in sušečih se dreves jelke je pri višjih lesnih zalogah jelke nižji. Močneje in hitreje se sušijo tanjša drevesa jelke. Do 30 cm prsnega premera drevesa je 80% vseh sušic jelke, vendar v masi ne pomenijo veliko. Količina sušečih se dreves in sušic jelke v m3 je bolj enakomerno razporejena po debelinskih stopnjah in je je največ pri srednjih debeli- nah. Poškodbe na drevju s proizvodnimi dejavniki ne vplivajo na sušenje jelke. Drugi dejavniki, najbolj abiotski, pospešujejo su- šenje jelke. Jelka se več kot polovico suši v jedrih in skupinah. Z leti po sečnji se sušenje v skupinah povečuje. V jedrih in skupinah se nahaja 2/3 sušic jelke. Višji kot je socialni položaj drevesa, manj dreves jelke se suši oziroma je suhih. Najmanj se sušijo nadvladajoča, največ pa potisnjena in obvladana drevesa. Bolj ko je drevje utesnjeno, več je suhih in sušečih se dreves jelke. Drevesa s prosto krošnjo se 3-krat manj sušijo kot z vseh strani utesnjena drevesa. S sprotnim pobiranjem sušic sušenja jelke ne zmanjšujemo. S tem le prepreču­ jemo propadanje že suhega lesa v gozdu. Pri sečnji sušic ostaja od posekanih sušic v gozdu povprečno 9% neuporabnega le- sa. Z leti po sečnji količina neuporabnega lesa hitro narašča. Zaradi slabše kakovosti sortimentov sušic izgubljamo povprečno 20% vrednosti. Z leti po sečnji vrednostna izguba narašča in je po štirih letih za 3,5-krat večja kot prvo leto po sečnji. Pri sortimentih boljše kakovosti je vrednostna izguba večja. Ravno tako z debelino sorti- mentov vrednostna izguba na m3 sortimen- tov narašča. Med redno sečnjo in sečnjo sušic jelke so največje razlike pri porabi časa za kleš- čenje drevja in v porabljenem času za prehode. Za kleščenje sušic se porabi manj časa kot za kleščenje zdravih dreves jelke. Razlike ostajajo enake ne glede na debe- lino drevesa. Prehodov med drevesi je pri sečnji sušic 1/5 od produktivnega časa. To je za 7-krat več kot pri rednji sečnji jelke. Vzrok je v majhni gostoti sušic. Učinki so pri redni sečnji večji kot pri sečnji sušic in so, merjeni v m3 sortimentov, večji za okoli 17%. Z debeli no dreves se razlike v učinkih manjšajo. Različna gostota sušic vpliva na učinke pri sečnji in z večanjem gostote sušic učinki naraščajo. Za zbiranje sušic je potrebno več časa kot za zbiranje zdravih dreves jelke. Pri porabi časa za vlačenje enega tovora ni- smo ugotovili večjih razlik. Pri rednem spra- vilu je tovor za 35% večji kot pri spravilu sušic. Ravno tako je večje število kosov v tovoru pri rednem spravilu, in to za 20 %. Pri spravilu sušic je težje zbrati optimalen tovor in traktor ni vedno polno obremenjen. Pri zbiranju sušic so za povprečno 13% manjši učinki kot pri zbiranju zdravih jelk. Z večanjem števila kosov v tovoru razlike med učinki padajo. Pri vlačenju in rampanju zdravih dreves so od 1 O do 25% večji učinki. Razlike v učinkih naraščajo s pove- čevanjem razdalje vlačenja. Stroški sečnje sušic so v povprečju 17% večji kot stroški redne sečnje. Razlike v stroških se z debelino drevesa manjšajo. Z večanjem gostote sušic se stroški sečnje zmanjšujejo, pri najmanjši gostoti sušic so 1 ,3-krat večji kot pri največji gostoti sušic. Zbiranje sušic je v povprečju za 37% dražje od zbiranja zdravih dreves jelke. z veča­ njem števila kosov v tovoru se razlike manjšajo. Stroški vlačenja in rampanja su- šic so večji kot stroški vlačenja in rampanja zdravih dreves. Razlike v stroških naraš- čajo z razdaljo vlačenja. Stroški spravila sušic s traktorjem IMT 560 so 24-29% večji od stroškov rednega spravila in naraš- čajo z večanjem razdalje vlačenja. Stroški sečnje in spravila sušic z IMT 560 so večji za 22 do 26% od stroškov redne sečnje in spravila jelke. S povečanjem razdalje vrače­ nja se razlike v stroških večajo. Z večanjem gostote sušic pa se razlike v stroških manj- šajo. Stroški spravila sušic s konji so večji kot stroški spravila sušic s traktorjem IMT. Razlike v stroških naraščajo z razdaljo vlačenja. Pri razdalji vlačenja 1OOm je spra- vilo s parom dražje za 24%, spravilo s samcem pa za 44%. Zbiranje sušic s trak- torjem je cenejše kot vlačenje sušic s konji po brezpotju. Razlike se z večanjem razda- lje zbiranja manjšajo v korist konja. Na vseh terenih, kjer niso izdelane vlake in se z vlačil no vrvjo ne doseže sušic, je najsmot- rnejše spravilo sušic s konji. Žično spravilo zaradi zelo nizkih koncentracij sušic ne pride v poštev. Kombinirano spravilo sušic s konji (par, samec) in traktorjem je dražje kot zbiranje in vlačenje sušic s traktorjem, in to od 20 do 35 %.. Razlike v stroških se z razdaljo vlačenja manjšajo. Kombinirano spravilo sušic je cenejše kot spravilo sušic s konji, razen pri razdaljah vlačenja do 200m. Najcenejši način pobiranja sušic jelke je sečnja in spravilo s traktorjem 1 MT 560 pri delu v skupini. Ta način je najcenejši pri vseh razdaljah vlačenja in gostotah sušic. Slučajne pripadke jelke je smotrno pobi- rati redno vsako leto, ne glede na gostoto sušic. Izguba zaradi slabše kakovosti sorti- G. V. 4/91 189 mentov sušic in zaradi neuporabnega lesa, ki ostane v gozdu, je že po enem ·retu od sečnje veliko večja kot je nadstrešek seč nje in spravila sušic pri najmanjši gostoti sušic. Če se sušice jelke pojavljajo hitreje, je smotrno pobirati slučajne pripadke tudi več­ krat na leto. Prednost pri pobira nju slučajnih pripadkov imajo sestoji z večjo gostoto sušic in sestoji s kakovostnejšim drevjem. Zaradi sušenja jelke izgubljamo pri upo- števanju samo lesnoproizvodne funkcije tri- krat. Prvič izgubljamo na vrednosti zaradi slabše kakovosti lesa, drugič določena ko- ličina lesa kot neuporabna ostane v gozdu in treljič pri pobiranju sušic jelke nastajajo nadstreški sečnje in spravila. Gozdarji su- šenja jelke ne moremo preprečiti in ustaviti, lahko pa zmanjšamo finančno izgubo, ki pri tem nastane. Vse drevesne vrste, ne samo jelka, za- radi vedno močnejšega onesnaževanja okolja hirajo in počasi propadajo. Normal- nega gospodarjenja je v gozdovih vedno manj in gozdar je vse bolj prisiljen, da intervencijsko ukrepa. Vse to zmanjšuje stabilnost in odpornost gozda. Po drugi strani pa gozd dobiva vedno bolj večna­ mensko vlogo, ki jo zaradi umiranja drevja vse težje opravlja. Gozd ni več zdrav in finančno daje vedno manj. Zato se bo gozdarstvo moralo temu prilagoditi in čim bolj zmanjšati izgubo pri pobiranju slučajnih pripadkov, ali pa bo moralo pri tem ustvarjati dohodek. V prihod- nje bo to vedno bolj pomembna naloga, ki ji brez širše družbene pomoči sami ne bomo kos. THE TECHNOLOGY AND ECONOMY OF SAL VAGE CUTTINGS AS A CONSEQUENCE OF THE DYING BACK OF THE SIL VER FJR Summary The salvage cutting as a consequence of the dying back of trees has become an inevitable everyday job of a forester. Most of the salvage cuttings are performed in the Alpine karst primarily due to the dying back of the silver fir, which gradually disappears. Due to these reasons the research was going on in the forests of the high karst in the Kočevje forest enterprise. All the necessary data were acquired in three parts. ln 64 hectares of the sample plats the quantity of dead standing and declining fir trees, the locality of occurrence and the duration of the dying back 190 G. V. 4/91 were established in fir-beech mature tree stands in four different natural sites and 1, 2, 3 and 4 years atter the last cutting. The value loss due to worse quality of dead standing tree assortments was established in 18 sample plots ·after 1, 2, 3 and 4 years after the cutting. The actual value of the felled timber and dead standing tree assortments and their value supposing they were of vital fir trees were esta- blished. The difference represented the value loss. The observing of the regular cutting and skidding of the silver fir and the cutting and skidding of the dead standing tir trees enabled the establishing of the extra costs of salvage cuttings which primarily occur due to low concen- tration. 15.5 cutting and skidding working days were observed in 71.3 ha of the area, where 58 vital and 241 dead standing tir trees were felled . The cutting and skidding of dead standing trees were performed at three different densities of dead standing trees. It is evident from the research results !hat on the average 2.00 m3 of silver fir trees per hectar of the area decline in fir-beech forests in the high karst annually. With the increasing of the years after the cutting the quantity of dead standing trees increases. At the sa.me time on the average 1Om3 of dec!ining trees occur which gradually turn into dead standing lrees. The natural site with all its characteristics is a significant factor which has influence on the quantity of declining and dead standing fir trees. The poorer the quality of a natural site is. the more frequent the occur- rence of the dying back of fir trees is. The silver 1ir timber growing stock has influence on the quantity o1 silver tir dead standing trees. The share of declining and dead standing fir trees is lower when timber growing stock is higher. More strongly expressed and quick dying back of fir trees can be established with trees of smaller diameter. 80% of all the standing dead silver fir trees are up to 30 cm of breast-height diameter yet they do not represent a great share expressed asa mass category. The quantity of declining and dead standing fir trees is distributed into diameter classes, the majority being represented by me- dium diameters. Tree damage caused by produc- tion factors does not have any influence on the dying back of the silver 1ir. Other factors, the abiotic to the most, accelerate the dec!ining of the silver fir. More than a half of the dying back process in the silver fir goes on in clusters and groups. With the years passed from the cutting the dying back in groups increases. 2/3 of dead standing silver fir trees are to be found in clusters and groups. The higher a social position of a tree is, the smaller the number of the declined fir trees is. Superior trees are the least stricken by the dying back, the suppressed, inferior ones the most. The less space a tree has, the more declining fir trees can be established. Trees with a free tree crown decline three times less often than trees limited from all sides. The salvage cuttings do not diminish the dying back of the silver fir but only prevent the decay of dry timber in a forest. Approximately 9% of felled dead standing trees are unfit for use. The quantity of the timber unfit for use rapidly increa- ses with the years after the cutting. Due to poorer quality of dead standing tree assortments 20% of he value is lost on the average. With the years passed from the cutting the value loss increases and is by 3.5 times greater after four years than it was in the first year after the felling. With the assortments of better quality the value loss in greater. Similarly, the value loss per m3 of assor- tments increases with the diameter increase of assortments. The greates differences between a regular and salvage cutting of the silver fir tree exist in the time spent in limbing and transition. The limbing of dead standing trees reguires less time than that of vital silver fir trees. The differences remain unchanged irrespective of the diameter. The tran- sition from tree to tree in dead standing tree cutting takes up 1/5 of the productive time. This is seven times more than in a regular silver tir tree cutting. The reason for this lies in a low density of dead standing trees. The effects in a regular cutting are greater than in a salvage cutting and are by 17% higher, measured in m3 of assortments. With the increasing of the tree diameter the differences in effects decrease. A different dead standing tree density has influence on the cutting performance and the performance increases with the increasing of the dead standing tree density. The bunching of dead standing trees requires more time than the bunching of vital silver fir trees. As to time consumption in wood skidding of one timber load no great differences were established. ln regu lar skidding, a load is by 35% greater than it is in the skidding of the timber of dead standing trees. Similarly, the number of pieces in a load in regular skidding is by 20% greater. ln skidding of the timber of dead standing trees it is difficult to get the optimal timber cargo thus a tractor load is not always used to its full capacity. The effects in the bunching of the timber of dead standing trees are on the average by 13% lower than the bunching of vital silver fir trees. With the increasing of the piece number in a load the differences between effects decrease. ln the timber skidding and levelling of vital trees the performance is by 10--25% greater. The differences in the performance increase within the increasing_ of the skidding distance. The costs of the cutting of dead standing trees are on the ave rage by 17% greater than those in a regular cutting are. The differences in costs diminish with the tree diameter. With the increa- sing of the density of dead standing trees cutting costs diminish and are at the smallest dead standing tree dennsity by 1.3 times greater than they are at the greatest dead standing tree density. The bunching of dead standing trees is on the ave rage by 37% more expensive than the bunching of vital silver tir trees is. With the increase of the number of pieces in a load the differences diminish. The costs of the skidding and levelling of dead standing trees are greater than those of vital trees. Cost differences increase with the skidding distance. The costs of the skidding of the timber of dead standing trees performed by means of the IMT 560 tractor are by 24-29% greater than those in regu lar skidding are and increase with the increasing of the skid- ding distance. The costs of the felling and skidding of dead standing trees performed by means of the IMT 560 tractor are by 22-26% greater than the costs in a regular cutting and skidding of the silver fir are. With the increasing of the skidding distance skidding costs increase and with the increasing of the dead standing tree density cost differences diminish. The costs of dead standing tree skidding by means of draught cattle are higher than those by means of the IMT tractor. Cost differences in- crease with the skidding distance. At the skidding distance of 1 OO m the skidding by means of a pair of draught cattle is by 24% and by a single animal by 44% more expensive. Tractor bunching of dead standing trees is less expensive than the skidding of dead standing trees by means of draught cattle in wayless ground. The differences diminish with the increasing of the bunching distance in favour of a draught animal. ln all ground types where there are no skid trails and dead standing trees cannot be reached with a towing rope the best skidding way of dead stan- ding trees is by means of horses. Gable yarding is due to low concentration of dead standing trees irrelevant. A combined skidding method for dead standing trees by means of horses (a pair, a single animal) and a tractor is by 20-35% more expensive than bunching and skidding of dead standing trees by means of a tractor. The cost differences diminish with the skidding distance. A combined skidding way of dead standing trees is less expensive than the skidding by horses except with skidding distances of up to 200 m. The most economic salvage is the cutting and skidding pertormed by the IMT 560 tractor in group work. This skidding way is the most economic one with all skidding distances and densities of dead standing trees. It is wise to carry out salvage cuttings annually, irrespective of the dead standing tree density because the loss due to worse quality of dead standing tree assortments and timber unfit for use which is left over in a forest is already in 1 year after the cutting much greater than the extra costs of salvage cutting with the !east dead standing tree density are. ln case dead standing trees of the silver fir occur more often it is recomended to perform salvage cuttings severa! times a year. The priority in salvage cuttings is given to the forest stands of a greater dead standing tree density and better quality. Due to the dying back of the silver tir and as to the timber production functions, the loss is triple. First due to the value ross evidenced because of worse timber quality, secondly be- cause a certain amount of timber remains a's unfit for use in the forest and third due to extra costs G. V. 4191 191 of the salvage cutting. The dying back of the silver fir cannot be prevented or stopped by forestry proffessionals, nevertheless, the financial loss arising therefrom can be diminished. All tree species, not only the silver fir, loose their vitality and grudually die back due to the incrreasing environmental polution. The usual management in the forest is becoming more and more rare so foresters are forced into interventio- nist actions. All this diminishes the stability and resistivity of the forest On the other hand the forest has been given a moltifunctional role the exercising of which is becoming impossible due to the declining of trees. The forest has last its vitality and its financial output is low. Consequently forestry will have to conform and reduce the loss of salvage cuHings or even gain profit out of it. ln the future this seems to be a very important task which will not be able to be accomplished without the assistance of the whole Slovene society. LITERATURA IN VIRI 1. Cencič, L.: Vpliv zdravstvenega stanja na prirastek ter proizvodno sposobnost sestojev smreke in jelke na Pohorju. Gozdarski vestnik 48 (1990) 4, str. 169-183. 2. Ferlin, F. : Vpliv onesnaževanja ozračja na rastno obnašanje in rastno zmogljivost odraslih smrekovih sestojev. Magistrska naloga, Ljubljana 1990. 3. Hladnik, D.: Ocena zdravstvenega stanja jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu. Diplom- ska naloga, Ljubljana 1986. 4. Hladnik, D.: Spremljanje razvoja sestojev in časovna dinamika propadanja dreves v jelovo-bu- kovem gozdu. Magistrsko delo, Ljubljana 1990. 5. Hočevar, M.: Ugotavljanje in spremljanje propadanja gozdov z aerosnemanji. Gozdarski vestnik 46 (1 988) 2, str. 53--B6. 6. Južnič, B.: Sušenje jelke - slučajni pripadki iglavcev, Gozdarski vestnik 46 (1988) 1 O, str. 300-306. 7. Južnič, B.: Slučajni pripadki iglavcev. Razi- skovalna naloga, Kočevje 1987. 8. Južnič, 8.: Sušenje jelke- naključni pripadki iglavcev, Sodobno lobnašanje«, uporabljen za divji požar, zajema vrsto značilnosti, ki označu­ jejo širjenje ognja, sloje kuriv, ki jih ogenj zajema (porablja), splošno obliko perime- tra, količino sproščene energije vzdolž pe- rimetra ter način širjenja in geometrijo pla- menov vzdolž perimetra. Definirali bomo samo nekatere navedene parametre obnašanja gozdnega požara: Hitrost širjenja požarne fronte je odvi- sna od količine gorljivega materiala in od njegovih značilnosti; je v obratnem raz- merju s količino vsebnosti vlage. Hitrost gibanja požarne fronte je odvisna tudi od hitrosti vetra. Iz grafikona 1 je razvidno, da se hitrost ognjene fronte do hitrosti vetra 40 km/h spreminja skoraj sorazmerno s hitrostjo vetra. Na območju Piemonta (Ge· nova, Torino- Italija) je ugotovljeno, da pri hitrosti vetra 20 km/h ognjena fronta napre- duje s hitrostjo 250 m/h, pri hitrosti 40 in 45 km/h njena hitrost naraste na 600 oz. 750 m/h, medtem ko se pri hitrosti vetra 50 km/h njena hitrost zniža na 450 m/h (grafi- kon 1 ). Podatki pomenijo hitrost vetra v gozdu, ki je različna od tiste v okolici. V gozdovih s širokolistnim drevjem (hrast, kostanj, bukev in mešani gozdovi) se lahko ocenjuje, da bo hitrost vetra pod krošnjami za dve tretjini manjša od tiste zunaj gozda. Dolžina plamena je drugi prarameter, ki opredeljuje ogenj. Na grafikonu 2 je prika- zano razmerje med višino plamenov in hitrostjo širjenja v odvisnosti od različnih hitrosti vetra (5 in i 5 km/h). Iz prikazanega je očitno, da bo škoda zaradi ožiga dreves v okolici obratno sorazmerna s hitrostjo vetra. Intenzivnost požara (intenzivnost po· žarne linije) pomeni intenzivnost, s katero se sprošča toplota na enoto požarne linije (količina sproščene toplote na časovno enoto in enoto dolžine požarne linije). Glede na to, da je intenzivnost požara težko neposredno oceniti, se intenzivnost požara v splošnem ocenjuje prek dolžine plamena, ki jo opredeljuje razdalja od sre- dišča baze plamena do njegovega vrha. Odnos med intenziteto požara in dolžino plamena podaja obrazec 1 = 273H2·17 Intenzivnost požarne fronte je bistvena za ocenitev težavnosti gašenja gozdnega požara. Na grafikonu 3 je prikazano razmerje med hitrostjo požarne fronte in njeno inten· zivnostjo pri različnih količinah gorljivega materiala. če pri hitrosti napredovanja požara 1 OO m/h v požaru zgori 5 t gorljivega mate~ riala na hektar bo intenzivnost požarne fronte znašala pri bl. 1 OO kW po dolžinskem metru. Pri isti hitrosti napredovanja požara pa bi ob 15 t gorljivega materiala po hektaru intenzivnost požarne fronte znašala prib!. 450 kW po dolžinskem metru. Pri požaru sproščena energija lahko po- vzroči konvekcijske tokove, ki imajo za posledico površinske vetrove, ki povzročajo Grafikon 1: Odnos med hitrostjo napredovanja ognjene fronte in hitrostjo vetra Hitrost napredovanja fronte mih 600~--------------------------, soo 450 400 300 250 f-----------------;J'-1 200 100 Hitrost vetra v km/h 0~------------~------------~--~--~--------- 10 20 30 40 50 60 G. V. 4191 201 zmedo v pianih pri gašenju požara. V goz- dnem požaru z veliko kuriva (nad 500 tiha) lahko nastanejo ognjeni vrtinci kot pri torna- du, s hitrostjo vetra do 500 km/h, ki ruvajo drevje in mečejo ogorke na velike razdalje ustvarjajoč pri tem nova žarišča ognja. Za ocenitev linearne intenzivnosti po- žarne fronte je Byram podal naslednji obra- zec : l=G.P.V kJ/m/sec, pri čemer je : 1 - linearna intenzivnost požarne fronte C - toplotna kapaciteta gorljivega mate- riala P - količina gorljivega materiala, ki je po- rabljen v času gorenja V - hitrost napredovanja požarne fronte Ob vsebnosti vlage 15% znaša toplotna kapaciteta iglavcev prib l. 15.91 O kJ/kg (3800 kcal/kg), listavcev pa približno 15.500 kJ/kg (3700 kcal/kg). V povprečju lahko upoštevamo vrednost 15.700 kJ/kg (3700 kcal/kg). 3. SJSTEMI OCENJEVANJA NEVARNOSTI POŽARA - POGLED V PRIHODNOST Obseg nalog protipožarne zaščite se po- večuje, potrebno je vse večje razumevanje požarov in vse večje izkušnje pri opravljanju protipožarnih nalog. Naloge postajajo vse kompleksnejše in posledice neustreznih od- ločitev so dražje in politično občutljivejše . Dick Rothermel in njegovi sodelavci v laboratoriju požarnih znanosti v ZDA na- črtujejo program raziskovanj, s katerimi bi razvili matematični model druge generacije. Naloga njegovega raziskovalnega projekta je tudi razviti celovit sistem protipožarne zaščite, vključujoč predvidevanje obnaša- nja požara in načrtovanje njegovega gaše- nja. Dr. Mike Fosberg vodi pri Požarnem Grafikon 2: Odnos med višino plamenov in hitrostjo napredovanja ognja- ob različnih hitrostih vetra VIšina plamenov m 12 11 10 9 8 7 6 s 4 3 2 o 202 G. V. 4/91 ----- - 5 10 Hitrost vetra 5 km/h Hitrost vetra 15 km/h Hitrost napredovanja ognjene fronte v mimin 15 20 laboratoriju Riverside v ZDA petletni ra- ziskovalni program razvoja srednjeročnega in dolgoročnega napovedovanja požarne nevarnosti. Ocenjevanje požarne nevarnosti za daljše obdobje (2-30 dni) časovna meja za ocenjevanje požarne nevarnosti se bo gotovo pomaknila prek sedanjih 24 do 30 ur, na čas, ki bo dovolj dolg za odločitve, ki vplivajo na lokalne aktivnosti glede priprave na gašenje. Po- treba po skupnem koriščenju vse dražjih sredstev za gašenje zelo različnih služb ima za posledico, da uprave protipožarne zaščite zahtevajo napoved vremena in po- žarne nevarnosti za več dni vnaprej. Doku- mentirane so celo potrebe po ocenjevanju požarne nevarnosti za 15-30 dni vnaprej. Sposobnost podajanja uporabnih ocen požarne nevarnosti za 6-10 dni vnaprej bi zaostajale za pričakovanim napredkom pri dolgoročnih meteoroloških napovedih. No- benega bistvenega napredka glede napo~ vedovanja požarne nevarnosti ni pričako­ vati v naslednjih 20 letih, podani pa so vsi pogoji za pomemben napredek pri napove- dovanju požarne nevarnosti za čas 2-6 dni vnaprej v letih 1995-2000. Za ocenjevanje požarne nevarnosti za več kot 6 dni vnaprej je potreben povsem drugačen pristop. Razlogi za to so nasled- nji: a) popis predvidenih meteoroloških pa- rametrov ne bo vključeval relativne vlage in vetra; b) predvidevanja bodo izražena kot od- stopanja od normalnega stanja. Meteorološke informacije te vrste je mo- goče prilagoditi namenu ocenjevanja po- žarne nevarnosti, vendar bodo uporabne samo, če bodo na voljo dobri zapisi o ocenjevanju požarne nevarnosti iz preteklo- Grafikon 3: Odnos med hitrostjo ognjene fronte in njeno intenzivnostjo - pri različnih količinah gorljive biomase Intenzivnost ognjene fronte kW/m 400 300 200 Gorljivi 15 material Uha Gorljivi material Uha Hitrost ognjene fronte O W::::::::.-------------~--------- m/h 50 100 200 G. V. 4191 203 sti, iz katerih bo mogoče določiti )>normalno požarno nevarnost«. Zaradi zelo različnih razmer glede po- žarne nevarnosti bo potrebno v rešitve vključiti indeksiranje faktorjev, ki vplivajo na vnetljivost, intenzivnost in požarne linije, vlogo kuriva (energija kuriva in pogostost). Gozdna kuriva Rothermelov model SirJenja ognja daje osnovo za različne sisteme ocenjevanja nevarnosti in obnašanja požarov- NFDRS, NFMAS in FBPS. 1 Standardni modeli ocenjevanja požarne nevarnosti bodo izvedeni iz modelov kuriv, ki se uporabljajo za predvidevanje obnaša- nja požarov in protipožarno načrtovanje. Najpomembnejša sprememba bo v poob- laščanju uporabnikov, da razvijejo lastne modele kuriv, kot to lahko danes napravijo glede sistema predvidevanja obnašanja po- žara. Sistem ocenjevanja požarne nevarnosti bo v prihodnje upošteval spreminjanje vlage kuriv v odvisnosti od vremenskih razmer in življenjske aktivnosti rastlin. Modeli za vsebnost vlage živih kuriv bodo gotovo izboljšani, kot bo to tudi z modeli za vsebnost vlage mrtvih kuriv. Kar je še pomembnejše, izboljšalo se bo tudi razu- mevanje in modeliranje učinka (živih) rastlin na požarno nevarnost. Indeks suše ne bo potreben, če se bodo razvili zadovoljivi modeli za vsebnost vlage organskih tal in živih kuriv. Povezanost sistema ocenjevanja požarne nevarnosti s sistemoma predvidevanja obnašanja požara in načrtovanja gašenja Dick Rothermel razvija požarni model druge generacije, ki bo upošteval vpliv kuriv večjih dimenzij na obnašanje ognja, v načrtu pa ima tudi model obnašanja 1 NFDRS (National Fire-Danger Rating Sy- stem) - sistem nacionalnega ocenjevanja po- žarne nevarnosti. NFMAS (National Fire Management and Anali- sis System) - sistem nacionalnega protipožar- nega gospodarjenja in analize. F:BPS (Fire-Behaviour Prediction System) - sistem za predvidevanje obnašanja požarov. 204 G. V. 4/91 požara v organskih tleh . Ti modeli bodo zadovoljevali specifične zahteve vseh siste- mov - NFDRS, NFMAS in FBPS. Tako bo uporabnikom prehod iz enega sistema v drugi dosti lažji kot doslej. Informatika v službi ocenjevanja požarne nevarnosti Preden bo minilo 20 let se bodo vremen- ski podatki, pomembni za ocenjevanje po- žarne nevarnosti, zbirali v avtomatskih in klasičnih meteoroloških postajah, razpore- jenih po ustreznih mrežah. Število in mesta postaj bodo določale zahteve, ki jih bodo navedle uprave za protipožarno načrtova­ nje. Avtomatske požarno-meteorološke po- staje bodo do l. 1997 nadomestile več kot polovico klasičnih postaj - to je tisto, kar se v smislu napredka požarne zaščite pred- videva za prvo polovico obdobja prihodnjih 20 let. V drugi polovici prihodnjega 20-letnega obdobja bodo lokalne baze podatkov omo- gočale vsaki gasilski enoti lastno planiranje, izračunavanje in interpretiranje požarne ne- varnosti na njenem območju ter izdelavo ocene obnašanja periodičnih požarov. Izra- čunalo se bo tudi negotovost predvidevanja požarne nevarnosti in obnašanja požarov. Po 20 letih se bo vsebnost vlage kuriv, organskih tal in razvoj vegetacije nadzoro- val s sateliti. Ti podatki bodo pošiljani nepo- sredno primarnim uporabnikom. Podatki o padavinah, prispeli iz meteorološke radar- ske mreže, bodo s satelitskimi podatki o vlagi avtomatsko vključeni v sisteme po- žarne nevarnosti in sisteme predvidevanja obnašanja požarov. 4. SKLEPI IN PRIPOROČILA Napovedovanja vremenskih prvin za manjša območja, kot je na primer pri nas priobalni pas, so še vedno subjektivna. V svetu že lahko objektivno napovedujejo vreme tudi za ožja območja - na osnovi dinamičnih ali statističnih metod. Najslabša točka v sedanjem postopku ocenjevanja požarne nevarnosti je očitno meteorološko področje. Običajno ocenjeva- nje požarne nevarnosti temelji za zdaj pri nas na samo štirih parametrih~ odčitanih enkrat na dan opoldne. Poleg tega se podatki zbirajo s postaj, ki niso najbolje razporejene. Podatkov po prostoru ig času bo potrebnih vse več. V nekaterih razvitih deželah že danes ni tehnološke omejitve za pogostejša avtomatska odčitavanja - npr. vsako uro. Metode za interpelacijo temperaturnih, vlažnostnih in vetrovnih raz· mer so že razvite ali se razvijajo, z radarji pa se nam obeta prostorsko merjenje padaM vin. Modeli napovedovanja obnašanja poža- rov v odvisnosti od specifičnosti tipa kuriv dajo protipožarnim organizacijam informa· cije o predvidenem obnašanju gozdnega požara, te so nujne zaradi uporabe pri- merne tehnike gašenja. Zato je treba tudi pri nas raziskati in ugotoviti glavne tipe gorljivih materialov (posebno gorljivi mate- rial borovega tipa) in izvesti opazovanja vseh internih dejavnikov požarnega okoliša v času požarov. Z oblikovanjem poskusnega poligona v srednji Dalmaciji (Makarska) in z začetkom proučevanja vnetljivosti in gorljivosti goz- dnih gorljivih materialov na dinarskem kra- su, so, ob strokovnih analizah obnašanja slučajnih nekontroliranih požarov, dani po- goji za uporabo FBP sistema ocenjevanja požarne nevarnosti in za ocenjevanje raz- voja gozdnih požarov na priobalnem krasu ter na otokih. Boljše poznavanje vetrovnih razmer ob jadranski obali po mesecih bi bilo vsekakor pomembno za dobro ocenje- vanje obnašanja gozdnih požarov v različ­ nih sinoptičnih razmerah in v različnih dnev· nih časih. Sodobna meteorologija takšne probleme že rešuje - z numeričnimi modeli, ob upo- rabi računalnikov. Pri nas je potrebno ustanoviti znanstveni center za razvoj »požarnih ved« in zaradi hitrejše uporabe domačih in tujih protipo- žarnih dosežkov v domači protipožarni praksi. Sposobni kadri so potrebni na vseh nivo- jih - od učinkovitih gasilskih enot, ki bodo sposobne pogasiti še tako hud požar, do strokovnjakov za znanstveno raziskovanje. Šele tako bomo presegli sedanje razmere v protipožarni zaščiti, ki niso ravno ugodne po vsej državi. Povzetek Ogenj, najstarejše človekovo orodje, danes vse bolJ ogroža naše naravno okolje. Zadnja desetletja so gozdni požari vse številnejši v celem svetu. Temu je vzrok prodiranje civilizacije v prej nedostopna gozdna prostranstva zaradi vse go- stejše mreže prometnic. Vnaprejšnja ocena gozdnega požara zahteva dovolj zanesljive odgovore na naslednja vpraša· nja: - kdaj se bo pojavil? - kje se bo pojavil? - kako se bo razvijal? Celoviti odgovori na zastavljena tri vprašanja so zelo potrebni za organizacijo preventivnih ukrepov, to pomeni vseh ukrepov, s katerimi preprečujemo nastanek požara. V Jugoslaviji uporabljamo kanadski sistem oce- njevanja nevarnosti od požara (CFFDRS}. Odgovor na tretje vprašanje je najtežji, odvisen od mnogih dejavnikov: količine in vrste gorljivega materiala, hitrosti vetra idr. Sisteme ocenjevanja nevarnosti požarov in pji- hovega obnašanja je treba izpopolnjevati. Ca- sovna meja ocenjevanja požarne nevarnosti se bo gotovo pomaknila preko sedanjih 24-30 ur. Zaradi vse dražjih sredstev za gašenje, ki jih uporabljajo različne službe, uprave protipožarne zaščite zahtevajo napoved vremena in požarne nevarnosti za več dni vnaprej. Podani so vsi pogoji za pomemben napredek pri napovedova- nju požarne nevarnosti za čas 2-6 dni vnaprej v letih 1995-2000, kaj več pa v naslednjih 20 letih ni pričakovati. Količina in kakovost podatkov, ki so potrebni za ocenjevanje nevarnosti požarov, se bosta v prihodnje znatno povečali z ustrezno razmestitvijo avtomatskih požarno-meteoroloških postaj. V drugi polovici prihodnjega 20-letnega obdobja pa bodo lokalne baze podatkov omogo- čale vsaki gasilski enoti lastno planiranje, izraču­ navanje in interpretacijo požarne nevarnosti na njenem območju ter izdelavo ocene obnašanja periodičnih požarov. Z oblikovanjem poskusnega poligona v srednji Dalmaciji (Makarska) tudi pri nas stopamo na pot strokovnega proučevanja nevarnosti in obnašanja gozdnih požarov. THE SYSTEMS OF THE EVALUATING OF FOREST FIRES IN VIEW OF THE FUTURE 20-VEAR~PERIOD Summary Fire, the otdest human instrument, represents an increasing danger to our natural environment. ln recent years forest fires have become very frequent all over the world. The reason for this lies in the intruding of civilization in formerly inaccessible vast forest areas due to a more dense thoroughfare network. A forest fire evaluation made in advance requi- G. V. 4/91 205 1' 1 res reliable answers to the following questions : - when is the fire going to break out? - where is it going to break out? - what is its course going to be like? Full answers to the three questions are neces- sary for the organization of preventive measures, i. e. of all measures which prevent the occurrence of fire. The Canadian system of the evaluating of fire danger (CFFDRS) has been used in Yugoslavia. It is most difficult to answer to the third question . It depends on various factors : the quantity and type of combustible material, the wind speed and others. The systems of the evaluating of forest.fires and their course have to be improved constantly. The time limit of the evaluating of fire danger will certainly be removed over the present 24-30 hours. O ue to the increasing price of extinguishing means which are used by different services the forecasting of weather and fire danger is required by administration boards of anti fire protection severa! days in advance. All the conditions are given for important progress which could be made in the predicting of fire danger for 2-6 days in advance in the years 1995-2000. More cannot be expected in the next 20 years. The quantity and quality of data which are necessary for the evaluating of fire danger are likely to increase to a high degree in the future due to an appropriate distribution of automatic fire-weather stations. ln the second half of the next 20 year-period, local data bases are going to enable each fire brigade its own planning, calculating and interpretation of fire danger in its territory as well as the elaborating of the estimation as to the course of periodic fi res. By means of the establishing of a pilot testing ground in Central Dalmatia (Makarska), a step has been made towards a professional study of the danger and course of forest tires also in Yugoslavia. LITERATURA 1. Albert, J. S., James, E. E., and Sharon, L. H.: Predicting Extreme Fire Potential, USDA Fo- rest Service NCFES, East Lansing, Michigan, Paper presented at the Ninth National Conference on Fire and Forest Meteorology, San Diego, CA, April 2"1-24, 1987. 2. Bertovi6, S., Dimitrov, T., GaJovic, l. i dr.: Osnove zaštite šuma od požara, CiP, Zagreb, Miramarska 15a, 1987. 3. Savio, G.: Come proteggerci dagli incendivi boschivi, Capitolo V, Torino, 1988. 4. Carol, L. R.: Perfect of Future lmperfect? Paper Presented at the Symposium on Wildland Fire 2000, April 27-30, 1987, South Lake Tahoe, CA. 5. David, V. G., Jerry, T. W. : Seasonal varia- tion in the Northern Rockies: A Point of Emphasis in Fire Weather Forecasts, 9-th National Confe- rence on Fire and Forest Meteorology, San Diego, CA, April 21-24, 1987. 6. John, E. D.: Fire- Danger Rating: The next 20 Years, Paper presented at the Symposium on Wildland Fire 2000, April 27-20, 1987, South Lake Tahoe, CA. 7. Lawson, B. D., Stcks, B. J., Alexander, M. E., and Van Wagner, C. E.: A System for Pre- dicting Fire Behavior in Canadian Forests, 8-th National Conference on Fire and Forest Meteoro- logy, Detroit, Michigan, 1985. 8. Lawson, 8. D.: Fire Weather Index, Gana- dian Forestry Service, BC-P-17, Victoria, BC, 1977, Can