PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški to upravnlikl prosterii 1667 South Lawndale Am Office ol Publication: uto-tea* Cana lleta Jo $6 00 tatu»* aa Mcoed-cUaa aetter J«nu*ry lt. lttl al «h» ^«»mu. et ChteMP. iiuaou. uno,r ta. Act oi coear— c< tolrilgi CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 25. JUNIJA (JUNE 25). 1945 AccepUnce for mailing at «pecial rate of pottags provided for ln -ctlon 1103, Act of Oct 3. 1917, authorised on June 4. 1916. Subscription $6 00 Yearly STEV.—NUMBER 123 Bombni napadi na japonske letalske baze se nadaljujejo poljaki naznanili formiranje nove vlade ovira vojne napore Seat« ameriška armada zasedla Aparri, zadnje prittaniično mesto na otoku Luzonu. Uso- Sfegfa V0Znik0V da ostankov japonskih sil v dolini Cagayan za-1 pecatena. Enote avstralske divizije zasedle japonako letališče na Borneu. Japonci izgu bili čez 100,000 vojakov na Okinawi.—Kitaj tke čete udrle v južne predele Liuchowa in okupirale del proge železnice Kweichow-Ki-angsi.—General Marshall omenil priprave za veliko ofenzivo proti japonskim silam zgradili šest letališč na Okina Vojaki vozijo tovorne avte Guam. 25. jun.—Več sto ameriških in britskih letal se je udeležilo napadov na japonske mor-nančne in letalske baze na otokih na 5000 milj dolgi fronti od Bornea do Kurilskih otokov. Letalska ofenziva, ki se je pričela pred tremi tedni, se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Napadov na baze se je udeležilo šest letalskih zborov pod poveljstvom generala Douglasa Mc-Arthurja in admirala Chesterja W. Nimitza. Ti so uvod v invazijo japonske celine. Ameriški in britski letalci so bombardirali japonsko brodovje in potopili ter poškodovali 44 ladij in parnikov. Tokio poroča, da ameriška letala in enote bojne mornarice polagajo mine v vodah ob japonski celini. Ameriški letalci so sestrelili 59 japonskih letal/ ki so se pojavila v ozračju nad Okinawo; Ameriške čete na tem otoku so pobile osem tisoč sovražnikov in ujele 6932. Skupne japonske izgube na Okinawi so poskočile na 105,496 ubitih in ujetih. Manila. Filipini 23. jun.—General Uuuglas MacArthur je naznanil, da je šesta ameriška armada zasedla 4 Aparri, zadnje pristaniščno mesto na Luzonu, največjem otoku Filipinske grupe, ki je bilo v japonskih rokah. Na strani te armade se bore filipinski gerilci. Okupacija Aparrija je zapečatila usodo ostankov japonske sile v dolini Cagayan. Okrog 20,000 Japoncev je v pasti, iz katere se ne bodo izmotali. Ameriške čete in filipinski ge-rilci so zasedli tudi Tuguegarao, Klavno mesto province Cagayan. Japonci beže v hribe na vzhodni in južni strani doline. Trideset milj zapadno od glavnega mesta province Cagayan so enote ameriške pehotne divizije prodrle deset milj daleč, okupirale San Juan in zdrobile japon-»ko oklopno kolono. Besednik desete ameriške armade je napovedal, da bodo o-stanki japonske sile v dolini Ca K*yari kmalu uničeni. Druga ameriška pehotna divizija je po 'juti bitki z Japonci zasedla Pink^ian, cestno križišče. Več japonskih vojakov je padlo v bitki. Ameriške sile nadaljujejo či-*®nje na Mindanaoju, drugem največjem otoku Filipinske gru-1* Japonski odpor se krha pod ud»r< i. Ameriške čete ao udrle v (iumalang, strategično mesto «'b vznožju gore Manoy. Japon-¿e di/.e hribe na zapadni stra-zaliva Davaoja. Ameriške čete so odbile Ja-P"r>ski napad na svoje pozicije otoku I.abaunu pri Borneu mi vrgle sovražnika nazaj z ve-"*«tni i/gubami. Enote devete avstralske divizi-J* na Borneu so okupirale ja-Ponsko letališče pri Miriju, 85 *»lj ju/nozapadno od obrežja »runejskegi zaliva. Nadaljnje •vfcttalske čete so se izkrcale pri 1"n,MJ >n začele prodirati pro-¡^•■dištu bogatega oljnega po- 23. Jun.—Več tisoč ja 1 »'lil Vr>i*W,... i- Chicago. 23. jun.—Vladni u radniki so izjavili, da stavka voznikov tovornih avtov zadržu . je prevoz vojnega materiala iz wi, ki leži 325 milj od japonske chicaga na zapad in s tem ovira celine. ameriške vojne napore proti Ja Ameriški letalci so bombardi- ponski. Urad obrambne trans rali Kure, središče japonske le- portacije je naznanil, da bo slu-talske industrije na otoku Hon- ¿aj 37 8tavkarjev, "ki nočejo de-shu. Napada se je udeležilo 450 lati> ¿€prav jim je bila zagotov-bombnikov tipa B-29. Letalci hjena vojaška zaščita, prišel pred so vrgli žez dva tisoč ton zaži- krajevne naborne urade." To galnih in razstrelilnih bomb, ki pomenL da bodo pozvani v vo so porušile letalske tovarne in jajj^0 s"uibo. zanetile ogromne požare. Samo , , , 5 ,, pet bombnikov se ni vrnilo v da bodo vojaki zdro- svojo bazo po izvršenem na- MU stavko voznikov. Osem ti-pacju soč vojakov je prevzelo delo Čungking. Kitajska. 23. jun.- stavkarjev in nadaljnjih šest ti Kitajske čete naskakujejo Liu- »oč bo dospelo v Chicago. Vo chow, železniško križišče in ja- Jaki vozijo in strazijo tovorne ponsko letalsko bazo. Kitajsko avte poveljstvo poroča, da so čete u- Policija je aretirala več stav-drle v južne predele mesta. karjev na obtožbo, da so metali Druga vest pravi, da je Liu- kamenje na tovorne avte, katere chow v plamenih, letališče raz- ^ gpremijttie vojaške čete. Med-dejano in da bo mesto kmalu narodna bratovščina voznikov, padlo. Liuchow leži 400 milj včlanjene v Ameriški delavski južnovzhodno od Čungkinga, federaciji, ki ni sankcionirala kjer je sedež kitajske vlade. stavke, je naznanila, da se je več Kitajci so zasedli del proge sttvkarjev vrnilo na delo. Kon-železnice Kweichow-Kwangsi in fj^t je nastal, ker je bila zahte-udrli v Liucheng, deset milj se-1 va za zvišanje plače za pet do verozapadno od Liucbowa. «VečI iarjev na teden zavrnjena, tisoč japonskih vojajjoy ja do-' begnilo iz Liuchenga-v KvvMIin. Kitajske sile so v ofenzivi proti | J^jjj (¡¿fa pQSe fronti. sovražniku na sto milj dolgi 0 * i Washington, D. C.. 23. jun,—| ggj y koflfUkt Izid obravnave v Moskvi rutka diploma-tična xmaga KOMENTAR LON. DONSKIH LISTOV Domače vesti Unija obljubila \Vindber, ^Dn^jun. j J POmOC delaVCem naglo umrl John Jordan, star 54 let, doma iz vusi Jordani, občina Kastav pri Heki, odkoder je prišel v Ameriko leta 1920. Uil je ustanovni član društva 421 SNPJ in veš čas aktiven, kot tudi vsa njegova družina. Za-i ... ■ . , ... ... . J . . . . . obljubila pomoč delavcem, ki so pušča /eno, dve hčer» m dva , , . .»m« ____ jugoslavija (zahteva izročitev mihajlovica Sodnik Graber ograža svobodo tiska Chicago. 23. jun.-Unija zu ^„i minister in meriske civilne svoboščine je| ». „ „ «■ >• .. vodja cetnikov na listi braU rlrT kraju p. t ud" .......ft" ? TXZ .... 4 11 ery Ward & Co., v njih borbi dva brata in sestro. \ J , . „ . ' n i-.»«» -.J za svobodo tisku. Delavci so |fp|tii£ a 7 a 1/f7 Nov grob v New Yorku ¿Umi unije United Retail, IVITI 1 IPwM y New York.—Dne 19. jun. je Wholesale Department Store NlSKIH AVTORITET umrla v bolnišnici Fanny Lenar- Employees, ki je včlanjena v Moskva. 23. jun.-Reprezen-1 sich, stara 52 let in rojena v Kongresu industrijskih organi- London. 23. jun.—Jugoslovan-tanti treh poljskih političnih Kamniku. Zapušča moža in ses- zac|J. ska vlada je pozvala britske in grup so naznanili formiranje| ^VAnt.oni^ Svt'Uin' V itarem| S.Kinik Joseph Gruber je na-| kraju pa sina. vlade narodne enotnosti na podlagi sporazuma, ki je bil dost že nu konferenci velike trojice\¥f\mnnicii ///l/l v Jalti na Knmu. Prli.kuj, se.fAOmUlllSU OOll da bosta Velika Britanija in A-meriku priznali to vlado, ko bo| ustoličena v VarŠuvi. Članu nove vlade bosta Vin-1 vent Witos, bivši vodja poljske znunil, du bo izdal injunkcijo če generalu Mihajloviča, bivšega proti listu Spotlight, glasilu uni- n;inUtrtt n vodUelJa je, "ker objavlja nereaniee U> ^tnikov du gu pi»stavi pred so-blati kompanijo." Unija trdi, da M ^ kot dajalca in vojnega taku injunkciju Je odprto krše 'l°cinca. nje svobode tisku, ki Jo guran Dr. lUdimir ^ivkovič, repre- tira federalna ustava, Sodnik zentant Jugoslavije v zavezniški se je postavil v pozo cenzorju komisiji zu ku/.novanje vojnih n.»«:;^., ---K^sa^hn si lasti oblast razsojanja, kaj zločincev, Je dejal, da Je imel uavojltev nove unije ju reKnici in kaJ n| Mihujlovlč tesne zveze s povelj- na konvencij. | RoK#f ^^ n)|iVlnlk Un|.| nikl nemških in italijanskih ar- brco Browderju kmečke stranke, in Stunisluvl m oq ' . I je"„".merlŠke civilne svobo*čl-| in dM nJ^«vl čatn kl vo- Mikolajczvk, bivši predsednik _ New York. 23. unija.^Esrl • Ab-MiU operacije proti drugim ju- poljske ubežne vlade v Londo- "rowder predsednik komunb- wj. po«» » ^ goslovunsklm silum Mihajlovlč nu Zavezniška komisija, ki je t čne politična zveze, je lagubll unija CIO v ^ f"1 Preliti več članov osvo- bila ustanovljena v Jalti in ka- ^last kot vodja. Končna odlo- ™ J M*'»' «rmad. maršala Tita, teri ie bila poverjena rešitev ^tav bo padlu nu konvenciji, ki Kateiem l»'«v»- katere so njegovi četnlkl ujeli, poljskega problema je odobrila »e Prič,u* 20 iuliia in bo trajala »Unija za civilne svoboščine Zadevni dokazi so v rokah ju-formiranje nove vlade. Člani te tri dni. , vam bo nudila vso ¡K.moč v va- gualovanskaga mldelka komisije komisije so ruski zunanji komi- Pričakuje se, da bo konven- ^'bl proti Injunkeljl Njen» /družnih narodov za kaznova-sar Molotov, ameriški poslaaikLya OMvoJlla novo linijo pod vod- odvatniki v Chlcagu so bili m- nje vojnih zločlncav. Hurrimun in britski poslunik stvom Willlamu Z. Fosterja, blv- "trulrunl, naj kooperirujo z vu 2ivkovlč je razkril, da seznam Clark Kerr. šegu nučelniku komunistične mi v vseli ozlrllr H\u0*l Ja od- Vi^buje več tls^ Inten poaa- _ . niJ . ^ Ltranke Browder je povzročil Prlti ^'šen Je svobode tisku. „^„ikov, kl s*i Isvrllll vojne i T Z 2L2S« J enje v konTunistični" stranki Jeclja nima nobene veljave lnL^j|U, v JugoilaviJl. la da e bila obravnava proti vo- J ne podpore javnega mnenja V Je rlgvidn0| da j, d teljem PoljskeK« podtalnega ^ « bistvu Ja le nadaljnji korak v Uiuseppe Ua.tianlnl, kl ja bil V gibanja velika ruska poht čna napidov na civilne svo- talij«. Jki poslanik V Londonu XtM^ H^ «^h»? da,iVC#V ln '""H "i septembra 1, 1939 do junija nikl grup, ki so ^ vlade." . nasl«Minjega leta, na Usti vojnih nja, napovedujejo hitro rešitev --| nUMu nn 4ii W(M,nn ^ poljskega problemu. Obravnavu poročilo, da je Browder dobil je ugladila pot formiranju nove brco, Je objavil nally Woeker, lylLJIl^afii^ 9it)U- poljske vlude nu podlugi suv ^jlo komunistične stranke. * Al/Vi/ollll/i: LIVll jetskih pogojev. | Brca mu je bilu dana na seji,' i oui ihm j» m,.w • " "" i v a v je rusko katera je bila zaključena zadnjo Igfo glfaQCUe 'licem, ki «"edo. ^ , «' Stavkarji naj se vrnejo na delo General GaorgeiP. Marshall, na čelnik generalnega štaba, je na zaslišanju pred kongresnim odsekom za apropriacije razkril načrte in priprave za veliko o-fenzivo proti japonskim silami c^^ego, 23. jun.—Pokrajinski na Pacifiku. vojni delavski odbor je posegel Odsek je prej odobril predlog, y jc ki ao dobili vso '"^ "ciinton P. Andersmi, «le- Admiral Horthy, bivši ograk ono, kur se je govorilo. Gotovo Muh{ uUl ijt?. TI ao obravnava ra/.krilu vse detajle mahmaclj poveljstvu poljske notrunj«- armade proti sovjetom, neupravičena. Ar-i Ciszewski in general Tadej (Bor) Komorowskl, vrhovni poveljnik . D c lur. mljskih oboroženih sil, lojalnih Washlngion. D. C., 23. jum--K vladi, -ta naznanila aes- Poučeni krogi trdijo, d« bo Ame-tanek s časniku,JI, na kate,em|nk« naglasil« «voj, interese v Soudeležba v mednarodni vladi Tangierja koncfntiucljskem taborišču pri , Hunjici v bližini Belgrads. Tru Trumun je |>ovedul časnikar- p||| uh 2rtev w b||a najdena v jem, da se Je |»o«vetovul z A"* kupnih grol>ovlh. Poročilo tr dersonom «» naertih gled.- i/ (|| ,|i( („ MrUl| Mihujlovlč .lo boljšanju živilske situacija. 11 ,,,, /llvt.tJl. ntt ozemlju, kl Je pod se bodo Uvajali, ko bo Anderson k0)lt|.0|0 britskih oboroženih ail. prevzel svoj urad. Predsednik ni hotel komentirati deklaracije Na listi vojnih zločincev ats bivšega predsednika HerbertsU^r«I Mario Roatta, kl Je b i lltMiverJa, du se j, vladni ustroj l^veljnlk l.al.janake živilske kontrole polomil. Dejal «ka alle v Jugoalavljl, n Tadeln, ie da ni dtal II.H.verjeve izjave Orlando, glavni organizator ita- n , Zu azlgu je ne mor«'ko- lijunakegu terorja v Jugoslaviji. ment i rat? iK *9iniik* . . i .t t ,„Mlil UllM j bolnišnice v Hlmu, ko ae Je vr-PriHlnednik j«» pohvalil kon ' rraoseun.a ' ' T |,l, obravnava proti nJemu pred V LiOnuunu i nai izvaja priu»R »««»■»'—-j - mnen ■ i-whu»»i j>, >■- ---------1 - , . , >r. 1 K''es, kei Je |»oričele se bodo ob kon- Waihinf?lon> I). C, 23. jun ^^^ pravi ^ 1 vladi dlktiHl fi in- n.ndov v San Kranclscu. A Prämier Churchill je poslal p«> /nanj« obtoženih Po^akov^nlao na | J ^ ^^ ^ (|d ^ g s-J , „v m, Je reprezentant Ame- } predsednlku Trumsnu a prnamUJs. V.I vemo, Ika^j • J kapltuliiclji Francije Krancisco v pnnUaljak. N« svoj, « — . _avezniški komisij. ^Legtitko k zmsgl, k, «o jo , 'l4 N.m« .jo I 1940 Franco jeipotl m bo u.tavil v Portlandu vanje vojnih z^incev^ jeV§le am ,ške sile na otoku v zadnjih dva Jstih meml h > ^ ; g ** A Španija zanika i pravni svetovalec prose- ok| 4 Churchill je nsglsaii,Obrsvnava je o )■ mriju«. . v«nko Britanlio ki konference Združenih narodov ' - i. Dejal je, da bo medza- ^^erilke čete .pet demon- izražanjem •P^Jf^JJÎ ¡^Jf^ ™^ltÄ,tf,Ä, U San Fr.nci^a kx> odpotoval Ofliéno pomoč iki vojaški tribunal sodil atriralf iV0Je junaštvo ln odloč- ono, kar se Je zg«iu.io, po/.m. je o., y Kanftag Clly in Indapendanee, M^.iiiiii ^oiiiitia 2 tanku s časnikarji, da se bodo \ Churchill poveličava vršile masne obravnave proti Okinawi vodilnim nemškim vojnim zlo-| zmago na UKinaiv čincem. Pričele se bodo ob koncu poletja Jackson ^ rike v zavezniški kaznovanje glavni kucije . . . veznlški vojaški trlbunal sodil |trirtle IVoje junaštvo vojne zločince na obtožbo mss- nQit y ^i Je rezultirala v j ne nacijske zarote proti civlll-l rgnj Japoncev. zaciji. Vodilni zločinci ne bodo mogli, # . vložiti priziva proti izreku tri-\Petam pride prea bunala. V to kategorijo spada- \ §QJ^e v juliju Jo Hermann Goering. Joachim von Ribbentrop. Rudolf H«-ss in| Pariz. 23 jun več drugih nacijev. Jackson jf podal Izjavo po ob- dišče 15. j«"J" javi naznanila, da se bodo re-| izdajstva in ....._ Rjavile ruska oIjorfdbena ail« ne l>o tr na konferenci v i»noonu ». . —, rie Petiiin w*l« /«radi di-mobili/a Francija. I Francijo. vala l*o aoudeležlKi v mednanKl-. ni vladi v Tangierju po z«klju Ixmdonskl listi so komentirali ¿t|irtju pogajanj s Francijo In Ve-obravnavo v Mohkvi. Liât Times Jj|to nrjten|Jo. ie obisvil uvodnik, v ksterem ■ pravi rned drugim, "da na« prl-l Zadevns zahtev. I.» pr^ilože- rodni trgovini. Trumun je lzr.-|»""v ^ V/îJn'V r"l ud zadovoljstvo / ¿.pred- fcvkovlč ^ zaključil svo . polu, rn.r u spali I. ki mi bili W ničllozobMMlbo zavezniških av- ln n« konferenci Združenih }<»ttH/ ^ M" T* T 1 lijaimkih vojnih zločincev, če- imele «kuro dve leti Demobilizacija ruskih armad naznanjena v Karitas City in Independence Dogovor Je naglašal, da Je ad- Mtt Možnost Je, da se bo ude-miniatmij« T«ngierja skupna j^j |umf«.renee goveirierjav a-zadeva ftp«nije, Francija In Va- mehkih držav, ki m- Ih» pričel« like Britanije Po dosegi spora* U ,U|,)H „s Ma« kiii«< lalandu, Liener«! /um« rneu r J^oitn \m Deroobiii/'»«"« »'"i" oni,I bo informirana o vsebini n<»i. pod vladno kontrolo naci- ki tvorijo trinajst starejših let--n.šk« okupacije nikov. AnU/nov je nagla»ll. d« I i noto| _ ,..., Huhija1 Firme v Braziliji note pod vladno kontr< Franco ae kesa, ker Je razve-, Hlo de Janeiro, Brazilija. 23 -------- . . .i m—t.lil ii v ciisu mmiice - . - ,, 11 is vil dogovor To Je «U»ril v ča jun Vladu je prevzela k«»otr«» prezentanti štirih vel«rt i«uU| jr ¿a«- ru.ka ogrožena a.la ne bo tr- U 1 r ^ {0 n.r| flrmaml, ne slu/.Jo na konferenci v Londonu m rsz-, Francije_ Avt nia^ u p^inlpela zaradi d-rtnobUliaciJa. On ^ „gledalo, da bu. ljudskim interesom Zadavno voj ne nego V*«* voJno' • m I Madrid, ftpanfjs, 23 Jun.—Zunanji -minister Jose Lequerlca je dejal, da predlog, «prejet na konferenci Združenih »»analov v Ban Kramiscu, «la države, kaie-rih vlade M» bile formirane s pomočjo oaišt^a, ne morejo p«»-»tali člani«'«« svetovne organlza-elje, se ne tiče Španije "ftpan^ kito vlado sta ustanovili armada in ljudstvo v oktobru |. KKM. ko se nI noben tujec boril v Apa-niji," Je rekel minister "Vlada se je rodila Is naporov španskega ljudstva samega, ne ■ pomočjo osliča M PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO lit LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ o4 and pub 11 «had by Slovana National Banafli Society Nerotnina ta Zdruiene driava (Isveo Chlcaga) la Kanado SS.00 aa leto. 13.00 sa pol leta. Sl.JO ta ¿atrt lata; sa Chicago la okolico Cook Co- 17.50 sa cslo Isto. $3.75 aa pol leta; sa inosamatvo M OO. Subscription releat lor the United States (except Chicago) sad Canada M 00 per year. Chicago and Cook County $7J0 per yeer. lo i »Iga tounifles $• 00 per yaar. Cene oglasov po dogovoru__Rokopisi dopisov ln nanaročenih ¿lankov se nO vratajo. Rokopisi literarna vsebine (črtica. povesti, drsate, pesmi Itd.) se vrnejo pošiljatelju le v iluisju. ¿e ja priloill poštnino. Advertising retes on agreements-Manuscripts of communications snd unsolicited srticles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, play«, poems, etc- will be returned to sender only whan accompanied by self-eddressed snd stsmped envelope. Naslov ns vse. kar Ima stik s listom t PROSVETA 2857-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS 13« Datum v oklepaju na primer (June 30, 11145), poleg vašega imena ua nasiuvu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naroCnina. Ponovile jo pravočasno, ds se vsm list ne ustsvl. Moskovski proces proti Poljakom Med vestmi zadnjih dni, ki so zanimale široke kroge najbrže v vseh deželah, so bila poročila o moskovskem procesu proti 16 Poljakom, ki so bili aretirani pred par meseci po sovjetski oblasti pod obtožbo "dlVerzionističnih" aktjvnosti proti ruski armadi. Vsi so imeli vodilne pozicije kot kabinetni člani poljske podzemske vlade, ki je vodila petletno podtalno vojno proti nacijskim okupatorjem; po ruski aneksiji spornega ozemlja vzhodno od Cur-zonove črte pa so se očividno obrnili tudi proti Rusom. Ta podrem fcka vlada je bila na Pol jskem predstavnica legalne poljske za-mcjrie vlade v Londonu in sta obe vsa leta tesno sodelovali druga z drugo. Po jazsulu sture polfašistične vlade so sestavile ubežno koalicijsko vlado štiri protirežimske stranke—kmetska, socialistična, demokratska in katolišku delavska stranka. Ta koalicija je pod nemško okupacijo organizirala tudf podzemsko vlado, ki je vodilu podtalne boje proti nacijskim okupatorjem. V tem je bila tako elektivna, da naciji niso mogli dobiti nobenega kvizllnga med Poljaki, medtem ko so jih dobili po vseh drugih okupiranih deželah z izjemo Danske. To omenjamo kot zgodovinsko dejstvo in v svrho boljšega razu-mevunja. Vse te štiri poljske strunke so demokratično orientirane, obenem pa v večji aH manjši meri prežete z močnimi predsodki ali celo sovraštvom proti Sovjetski Rusiji. To sovraštvo med Poljaki je staro in ima korenine v več stoletni opresiji po carski Rusiji. Z ustanovitvijo neodvisne Poljske po prvi svetovni vojni se je j>od Pilsudskijevlm režimom to sovraštvo razvilo tudi v poljski imperializem na račun Ukrajincev, Belorusov ln Litvincev, kate-lih je Pilsudski v zmagoviti vojni z boljševiki 1919 in leto pozneje z nasilno okupacijo Vilne priklopil okrog sedem milijonov v novo Poljsko. Vse to se sedaj bridko maščuje nad Poljaki. Toda vrnimo se k zadnjemu moskovskemu procesu. * * * Ta proces je direktno povezan s tako zvanim poljskim vprašanjem. ki zastruplja mednarodno ozračje že več kot leto dni—sploh že Več let—In ustvarja večjo napetost in konflikte med Rusijo na eni in Anglijo ter Ameriko na drugi strani. Deloma je tega kriva Rusija, deloma pa Poljaki sami. Na kuteri struni je večja krivda, je bolje, da nismo sodniki, vsaj ne fanatični sodniki—saj še pokojni ptedsednik Roosevelt ni hotel biti, kajti je dejal, da še njemu niso znana vsa dejstva. Ampak človeška lastnost je, da smo v takih zadevah radi sodniki, lahko tudi zelo strogi in pristranski sodniki. Piav vsled tega je tudi v tej deželi že več mesecev toliko napetosti i udi—poljskega vprašanja. Nobenega dvoma ni, da si Rusija ne le samo želi, marveč tudi potrebuje prijateljsko Poljsko, s katero bo lahko sodelovala in na kateiih tleh se ne bo ustvarjalo torišče zu kakšne protlruske intrige. Za Rusijo Je to važnega pomena predvsem radi Nemčije, katera tudi po tej vojni ostane ključ In srce Evrope. Prav Nemčija postane središče trenja med ruskim in unglo-ameriškim vplivom. In ker bo Poljska naravno mostišče za širjenje ruskega vpliva v centralni m zapudni Evropi, je prijateljska poljska vlada za Moskvo vitalnega pomena. Amnak tukaj je Stalin naletel na dvoje velikih zaprek. Na eni stiani, kot /«• omenjeno, jc nu Poljskem ukoreninjeno staro sovraštvo do Rusije, kar.nl nič čudnega, ker so dosti pretrpeli pod cSirko Rusijo, kutera jih Je zatirala še z večjo naslado kot Prusijn in pozneje Nemčija. Na drugI strani se Je Stalin odločil, da priključi k Rusiji oni teritorij, katerega Je Lenin odstopil Poljski leta 1919 kot posledica porazu revolucionarne rdeče armade. S tem si je Stalin med Poljaki seveda nakopal še več nasprotnikov, ln to predvsem v zamejiti poljski vlad) v Londonu in njenimi pristaši, ki so doma vodili podtalno borbo proti nucljcm. * * * Ker Je zadnja leta postajal prepad meti Moskvo in londonsko poljsko vlado vedno večji »n n« bilo Izgledov za zbližanje, se je Stnlln odločil /u formiranje provizorične poljske vlade iz komunistov in "realistov" elementov, ki so iz tega ali onega razloga postali pristaši Rusije: nekateri zgolj radi oportunizma, drugI, ker so v Rusih videli svoje osvoboditelje izpod nacijske sužnosti! S prodirsnjem i tiskih armad n« Poljskem je bilo slednjih elementov vedno več; ni«h število >e je še bolj pomnožilo, ko je Rusija podprla luhlinsko provi/orlčno vlado v zahtevi, da jc Poljska od-škodovana za izgubljen« teritorij vzhodno «hI Curzonove črte na rafcjn Nemčije- z delom Vzh«»dno Prusije, Gornjo Slerijo in Po-meranijo. Lwblin.sk« vlada on si j«- pridobila dosti pristašev med revnimi kmeti in bajtarp / naglo agrarno reform«» z razdeljevanjem vele-poachtcv (razen cerkvenih) med nje, m «hI delavci pa, ker je obljubila, da vlada prevzame vse večje industrije in banke (uličen program je pred Dar let» objavUo podzemsko gibanje). Poljski de-lavci, msli kmetje In bajtar i» so začeli spoznavati, da Rusija ni tako slaba, ker lubllnski vladi*'vše t«» dovoljuje—razdeljevanje velepneestev. p«»državljen)e industrij in razširjenje Poljske na račun Nemčije * Na drugi strani Je *ame|na vlada izjavila, da je proti vključitvi večjega nemškega teritorija v poljske meje, ker bi to ustvarilo le nov notranji problem, kater« ga bi P«il|*ka ne mogla prebaviti-*» okrog 12 milijonov podjarmljenih Nemcev. Nastopila je tudi proti novi meji—Curzonovi -katero )e določila jaltska konferenca Z drugo besedo: prepad med Rusijo in zamejno poljsko vlado je postal še večji. (Konec prihodnjič.) Glasovi iz naselbin SEDAJ JE TREBA AKCIJE Foniana, CaL— Moj narodni čut mi veleva, da se oglasim v Prosveti s tem skromnim dopisom. Zaman iščemo po naših časopisih ugodnega poročila glede i Primorske, Istre in Trsta. Žal, da vse kaže, da bodo naši pri-| morski rojaki zopet žrtvovani kot daritveno jagnje latinskemu sosedu. Čitali smo, koliko gorja so prestali naši Primorci v zadnjih 25 letih pod italijanskim jarmom. Čitali smo o njihovi junaški borbi proti fašistom in tudi domačim izdajalcem. S pomočjo zavezniškega orožja so zmagali nad krutim fašizmom. Niso se obo-> tavljali iti v smrt, da z njo rešijo tujega jarma svojo rojstno zemljo. Da, sami so izgnali tujce s svoje zemlje, potem pa pride njih lastni zaveznik in jim reče: "Tukaj sem jaz gospodar, zato pokorno odložite orožje. Ako pa tega ne storite, potem si posledice pripišite sami sebi." Obžalovati je, da se nahaja tudi naš Washington na krivični strani ograje. Torej Slovenci in Slovenke, or-ganizirajmo sc v naši novi domovini kot ameriški državljani in zaeno rodoljubi rodu, iz katerega izhajamo. Darovali smo na tisoče in tisoče hrabrih in zdravih sinov in hčerk Stricu Samu. Mučimo se noč in dan v rudnikih, livarnah, na kmetijah in v različnih tovarnah. Na ladjah na visokih morjih, na krvavih poljanami in drugod se ne bojimo še tako velikih muk in posledic. Hrabro gledamo celo smrti v obraz, da se izkažemo vredni državljani naše nove domovine. Jugoslavijo so fašistične in nacistične' zverine napadle brez pravega povoda in morile ljudi na debelo, ne oziraje se na starost in spol. To je vzrok, da so se naši bratje in sestre v Jugoslaviji borili kot levi, prav tako naši sinovi tukaj v Ameriki in povsod, kjer koli sc nahajajo. Borili so se in se borijo še vedno s podvojeno močjo za čast, pravico in svobodo vsega jugoslovanskega ljudstva in ostalih Slovanov ter zaeno za svobodo Vsega sveta, vštevši primorskih in koroških Slovencev. Po mojem mnenju se ni gospoda v Londonu in žal tudi v Washingtonu prav ničesar naučila iz preteklosti. Očitno je, da vidijo samo pristanišča, rudnike in bogate oljne vrelce, medtem pa so popolnoma slepi za pravice malih narodov. Očitno je, da angleški torijci vidijo samo denar, denar! Ta jim je Bog, pravica, pekel in nebesa! Delovno ljudstvo jim je samo navadna živina, ki nima besede, temveč naj samo gara, da si oni lahko polnijo velike trebuhe. Toda časi se spreminjajo in upati je, da b«>do tisti, ki so na krmilu, spoznali, da se s časom in razmerami spreminja tudi ljudstvo. Čim prej to izprevidi-jo, tem boljše za nje, kajti ne- premagljiva mornarica Velike Britanije izgublja svojo moč. V bodočnosti pridejo v poštev ae-roplani. Ali bodo angleški lordi varni pred modernimi raketnimi aeroplani in drugim modernim orožjem? Vse kaže, da se tega oni ne zavedajo, drugače se ne bi tako lahkomiselno igrali kar naprej s to našo kroglico, po kateri tava prebivalstvo tega planeta. Angleška reakcija in drugi imperialisti bi se morali zavedati, da lahko povztočijo svetovno katastrofo radi pristanišča kot je Trst, rudnika živega srebra v Idriji in železnice Trst-Dunaj. Primorsko ljudstvo bo sovražilo vse tuje vojake, ki bi z orožjem hodili po njih sveti zemlji proti njihovi volji. Zgodovina jt že večkrat dokazala, da so se državniki na visokih mestih čestokrat zmotili in da so njih zmote rodile grozne muke za vse človeštvo. Dobro bi bilo, da bi London in Washington malo manj upoštevala denar, temveč se naj bolj oprime-ta izreka, k.i pravi, naj človek živi pošteno in pusti drugim pošteno živeti. Tega se naj držita, ne pa tajnih naklepov, kdo bo bolj melzel kravo v Trstu in dobival smetano bogatega idrijskega rudnika. Idrijski rudnik živega srebra je drugi najbogatejši rudnik na svetu. Ali se imptrialistom cede sline po tem rudniku? Ali naj jugoslovansko ljudstvo še nadalje umira za blagor tujega in laškega kapitalizma? Ali je ljudstvo samo krivo temu? Ne, ljudstvo ni krivo kot celota. Ljudstvo dela tako kot najbolje zna. Imamo poštene ljudi na svetu in one, ki mislijo, da je polna mošnja glavni cilj v življenju. In ti nenasitni grabež-ljivci podkupujejo može postave, ki navidez uče božji nauk, v resnici pa so hote ali nehote hlapci krivičnega kapitalističnega sistema. Kapitalistični moloh pa ni nikoli nasičen, zato hujska zemljana proti zemljanu, da drug drugega smrtno zasovražita, potem pa zaposli raketirje, da obsodijo poštene in dobrohotne učitelje posnedolžnem na smrt. Kdo se ne spominja, kako so omrežili Toma Mooneyja in Sac-co-Vanzettija? Tudi Kristus je bil po nedolžnem obsojen na smrt in pribit na križ, ker se je predrznil nastopiti proti tedanjim mogotcem in pognal goljufe iz templja. Mogoče sem izrekel katero besedo preveč ostro, toda čutim, da ne delam nikomur krivice, kajti fakt je, da bi gotovi me-šetarji zopet radi zasužnili slovenski narod in si polnili svoje mošnje na njegov račun. Kako pa je z našo organizacijo SANS? Ali ste poslali odbor oz. zastopnike v Washington, London? Ali ste poslali resolucije različnim uradnikom, senatorjem in drugim, ki so na odgovornih mestih? Kaj pa naši klu- bi, društva in posamezniki? Ne pozabite, da je čas kratek in kmalu se bo vršila konferenca velike trojice v Berlinu. Sedaj je treba akcije, sedaj moramo delati dan in noč, da dosežemo naš cilj. Darujte mal dar domovini na altar. Primorci, ali ste otrpneli? Ne podajmo se! Pomislite, če bi mi morali iti skozi strašne bitke, kot so morali naši rojaki v stari domovini. Toliko so trpeli naši rojaki, sedaj pa se jim nič dobrega nè obeta. Pomagajmo jim! Vsi na plan z resolucijami. Naše organizacije naj dajo navbdila in naslove različnih predstavnikov, senatorjev, da bodo naši ljudje vedeli, kam poslati resolucije in proteste. V teh kritičnih časih, ko gre za biti ali nebiti primorskega naroda, se ne smemo bati stroškov. Oni se niso obotavljali in dali so svoja življenja za svoje ideâle, sploh vse, kar so imeli, zato se tudi mi ne smemo bati za denar. Ob enajsti uri je potrebno, da strnemo svoje moči! Kaj pa naši uradniki podpornih organizacij? Organizacije, klubi in po- PONEDELJEK, 25 .Trv^ V državi Arkansaa. kjer pretežna večina državljanov nim* , lilna pravica Vsled volilnega davka, so v modi take volilne >ki samezniki morajV bombardirati! n,lc# kot llh kai* senator Tunnell. ki Je kot načelnik senatne pr državnike ip druge odgovorne , ^ «h*1»11 celo vrsto volilnih nerednoati. V Južnih držmh osebe z resolucijami. Ako ne PO*'tlfcna d»mokracIJa na salo šibkih nogah. znate sami spisati resolucije ali telegrama, stopite k sosedu in smo govorili naenkrat. Mlada* jih dotakneš. Lahko si vam bo pomagal. Potrebno bi j dekleta, ki so na programu nasto-bilo pojasniti primorsko vprašanje tudi po radiu. Zbudite se v New Yorku, Chicagu in Cleve-landu! Svet naj sliši naš glas in —tudi London! Primorski narod vas prosi, pojdite na elelo! Mike Miaoury. pila kot perice, so imela s seboj majhne škafe in sprevodnik jih je vprašal, alf o gredo malo počistit v Chicago. To je bilo na koše smeha. PISMO IZ FRANCIJE IN KROŽKOVA PRIREDBA Norih Chicatfo, 111.—Prejela sem pismo od sestre, ki se nahaja v Algrange-Moselle, Francija. Pismo je bilo datirano 28. mar- V dvorano SNPJ smo prišli ob dvanajsti uri. Tam nas je čakalo več članov Perfect Circla in voditeljica Ann Sannemann. Naj-prvo smo se malo umili, nato pa so nas poklicali v spodnjo dvorano, kjer je bilo vse lepo pripravljeno. Mize so bile dekorirane „r, „ ~ - • i j in pri vsakem krožniku je bil ca, jaz pa sem ga prejela dne m J f kljufek naptoom J«Wel. „\ Ti ?r6J f VZe'°DdVa me"! come." V kuhinji pa smo videli seča, da je dospelo sem. P.smo se našo WaukegančJanPko M An. "Draga sestra! Po petih letih mi je zopet mo- dres-Dobrovolc. Ona in več .njenih pomočnic so nam pripravile jako okusno južino, potem pa je goče pisati. Mi smo še vsi zdra-(voditeljica Ann Sannemann vi, kakor tudi pri sestri. Bili smo predstavila voditelje in pomoč-ves čas vojne tu in vojska je šla niče, nato pa je k besedi' pokli-dvakrat čez te kraje. Imeli smo cala gl. predsednika SNPJ V. posebno srečo. Nič se nam ni Cainkarja in mladinskega rav zgodilo in tudi lačni še nismo bi-' natelja M. Vrhovnika. Oba sta li, ker doma pridelujemo večji poudarjala, da so te vrste prired-del živeža. Samo za obleko in be jako dobra reklama za naše obutev je težko. Tudi doma v organizacije, posebno pa mec Jugoslaviji so bili še vsi živi do mladino. Izrazila sta želja, da se lanskega avgusta. Ata še živi in bi take priredbe vršile vsako le je sedaj star 85 let. Vsi trije bra tje so pri vojakih, toda ne vem ali so v italijanski ali. partizan- to, če je le mogoče. Čas jč hitro tekel in morali smo se podati v zgornjo dvorano ski vojski. Drugi dve sestri sta1 . . . tndi *L In co „ t inK. da 80 se otrocl pripravili in opra tudi živi in se nahajata v Ljub ljani. vili za nastop. Prva polovica Mlajša sestra Vikca na le zelo Pro«rama ie bila v slovenščini in 1?!:* l l Uvajali so jo otroci iz Wauke nesrečna. Nahaja se že tri leta gana, krožek št. 24 SNPJ, drugo v koncentracijskem taborišču in ® , 'i„_ na :„,ninU se ji strpno hudo godi. Nemci Ve° ^ ig . "v" sia^&TS,«^je b,u imeniten- „ gove tri brate, dočim so njo in' Nf tem mestu se v imenu kroz-njenega petletnega sinčka odpe- ka st 24 S![PJ zahvaljujem vsem Ijali. Otroka so ločili od nje in za P°8tTrezbo in izkazano vljud-ga poslali v neko drugo tabori-;nost' Upam' da bo ob Priliki P° šče. Radi nje smo prestali veli- "ovno Pr;reJen sl^en program, ko žalosti in nimamo nobenega kaJU 8 ^M™ Priredbami bomo upanja, da bi bila še živa, kajti gotovo obdrzali mladino ona je bila obsojena na smrt." Tako je pisala moja sestra. Sele sedaj bomo izvedeli od naših ljudi, kaj vse so pretrpeli v tej strašni vojni. Nacisti niso prizanesli niti nedolžnim otro- naši veliki SNPJ. Roee Koncilja. OB 28-LETNICI SLUŽBO-VANJA NA POULIČNr Cleveland, O—Na 13. junija kom. Samo pomislimo, koliko je Je poteklo 28 let, ko sem vložil moral pretrpeti 5 let star deček' prošnjo za motornika pri teda-proč od svoje matere! Na tisoče Cleveland Railway Co. na 1 Cedar a ve. in 107. cesti. otrok so Nemci odpeljali in jih ločili od njihovih mater. Kje so te uboge sirote, danes nihče ne vd: Mogoče so na grmadi med tistimi okostnjaki, ki smo jih videli v kinu in časopisih. Večkrat premišljam, kako se kaj počutijo ob takih grozodejstvih tisti slovenski odpadniki, ki so o vsaki priliki pokazali, da ne marajo biti Slovenci, pač pa so mislili, da so nekaj več, če so znali nekaj nemških besed, a dostikrat še slovensko niso znali dobro govoriti in pisati Kaj se bo zgodilo s temi ubogimi političnimi ujetniki? Nekateri bodo toliko srečni, da bodo prišli domov živi, toda njihovo zdravje bo gotovo rahlo in mno- Tedaj nisem niti sanjal, da bom ostal v Clevelandu 28 let. In menda se ne bi zgodilo, ako ne bi bila moja pokojna Anna privandrala za menoj z dvema sinčkoma. Ako bi dobil za vsako miljo cent, kolikor sem jih prevozil po ulicah St. Clair, East 105th, East 79th in Superior ave., bi sedaj lahko daroval mnogo stotakov za SANS. 4 "Ti imaš lahko delo," ti navadno reče Urška ali Miha. Kako je lahko, vam bom danes ma- .____________ lo razložil. Če hočeš, da boš dokler nisem bil poklican n* £ sposoben delavec na poulični,! dišče. Mojo družbo je tožila»* letno dekle za $1!U*K) ki je lastovala avtomnbi^^J je izgubilo vse zobr ■ kn 1,1,1 • ** Je pri stavljati, kaj bi se zgodilo, a| bi ravnal z njimi po kovaškoi Marsikateri potnik ti zabri v obraz: "I'll see my lawyei Ti menda smatrajo, da ima p ulična družba zadosti denar zato lahko plača. Namenil s< se, da povem nekaj takih ta in nezgod za časa mojega ¡ letnega službovanja. Prvi dan, ko sem vozil sa po ulici (poprej sem se veil devet dni), sem imel takoj d nezgodi in moral sem spisati i port. Neki avtomobilist mi poškodoval takozvani "fendel neki deček pa je zavil s bicikla pred poulično. Voz ga je sic podr, ali poškodovan ni bil, k sem takoj ustavil. Torej ta! zadeve nekateri smatrajo za m lenkost. Povedal bom le o v likih, radi katerih so nasta tožbe. Menda pred 16 leti je nel ženska iztopila s poulične i Lake Shore Blvd. in 147th st. si zlomila nogo. S sprevod« kom sva poskrila, da je bt takoj odpeljana, kamor je želel Opisala sva, kako sc je zgodi nesreča in poskrbela za priče, so videle nezgodo. Čez tri le pa sva bila klicana na sodni kot priči. Ženska je tožila dru bo za $25,000, družba pa ji ponudila samo $600. Njen ai vokat je nameraval krivdo zv niti name, češ, da sem pogrv poulično predno jc ženska i stopila. Ko smo bili pred sodnikom I porotniki, me je advokat lep in zvito vprašal: "Mister Barbii ako ne bi potegnil za vrv spri vodnik, ampak nekdo drugi U vam dal signal, ali ne bi pogna poulično?" Jaz pa sem mu o< govoril: "Je nemogoče, ker ti je električni zvonec in ne mori nihče blizu razen sprevodnika.' Nato pa je vprašal: "Ali je t< 'a buzzer'?" Jaz: "Ne, to )l pravi električni zvonec!" Sodnik se je nasmehnil, po rotniki prav tako, advokat pa ]( zardel in izgubil bitko.. Tožite ljica ni dobila niti centa. Dne 22. februarja 1. 1928 }< bil led po cesti. Vozil sem J* St. Clairju mimo 18. ulice. 1 nasprotni smeri, nedaleč od r*> ulične, je vozil tovorni avtom» bil. Nenadoma se pojavi avt» mobil in prehiteval tovorni «v-to, toda mu jc spodrsnilo po ledeni cesti in zaletel se jc narav^ nost v poulično. Ako je ne w hitro ustavil, bi bili ubiti v avtu Avto s«' J(' Mrin pod poulično in vžgal se jc stro kar je povzročilo, da so zgor« tudi električne žice in pou!^« so morali riniti v rem izo. Ranjeni ženski st.. bili tak« odpeljani v bolnišnico. To J vse. kar sem slišal v Mirih letih. moraš paziti, da ne boš naredil preveč škode onim, ki te uposll-Jo. Ved*, da Je- to drugačno Krsnarska uni). It 47 (CIO) v Mllw.ukeoJu Jo šl- v tekoči kampanji sa sodmo vojno po^JUo "ovor the top." členi so kupili sa Ijal proti Chicagu $$0 000 vo,nlh bondov-15% več kol Je bila „Jlh kvota, članica Marie Pellowskl beleii rekord na tabli. g. nimajo ne doma in ne svojih 1p^^ a,i družin. , Prvi, P° Ob tej priliki želim tudi malo fcaP° Z ŽlZ^ opisati naš irlet v Phieacm * Na p™1'"1* pa Imaš 1?. maja Bil je prav^^nflsdan^ ^^ *? ski dan in zbrali smo «e prod Slo- I ^ Tfi^ ^TZ ^ ' venskim narodnim donL. Vsi tudi^na^ske. kT^o D.'£i"n£ t°b pr'Vem iasu °b teoriji podobni opicam in spSdl-devetih zjutraj nas je bus odpe- jo v Lincoln Park v Chieagu. sli Ob desetih pa v Brookside v Clevelandu ,ž ™auke'ar" To"i ™>"š biti jako previden Imeli smo dosti zabave in vsi z njimi, ki zacvilijo še preden se zobozdravniki &n morejo urediti nove Ko je pričal v* v kolizij« trdili, da * čeljuitt ozn i k tovorT**> avtomobila, je poved«!, kako *r je zgodilo, nakar je ločil, ds je bil« poulična nj« P VI strani, zato je b^» avtovozniks. M ^ kaj odškodnine od U ^ dovolila svoji piarru tki benki vnziti družbln «vto. I. »trt«W tel»! ne vem. (DeUt Slovenski vodniki in preroki . Dr. Inn Lih -Ji II'4 (N»daljevanje) Anton Aikerc (1856-1912) ime izgovarjamo navadno vzporedno z Gregorčiče-^^mata oba pesnika mnogo skupnega: izhajata iz istih raz-ta bila duhovnika, iisojena je bila njima ista življenska 0 ! glasnika prebujdjbčega se slovenstva in slovanstva in P°t: «drugem spopolnjujeta, tako da tvorita našo pesniško * dFUg ki p^dsUvlji slovensko g*'Vmed njima mnogo ^"«dobe pred »vetom;. Tudi Aikerc je virastel na n»- (tiliftiega Jlthob reki Savinji, ki f píbija od Celja do Zidane-SwÍ I» ozki soteski med Jtnim. gri^i * ^ «av¡ E, valovom, da jo odneso s 1, na slovanski jug. Zadnja Sa pred Zidanim mostom ^ske toplice, ki so bile kater kaže ime, znane že za časa Lanov, ker jih je baje iz-S pes nekega rimskega ce-l!, ki je vodil tod mimo svojo ¡oisko Toplice leže v mali zeleni kotanj'. tik nad reko, obdani . VrSto stožastih gričev, pokritih njivami, pašniki in gozdovi in Ji njih so Senožeti, kjer je K,živel Aškerc svojo mladost, jen je bil v bližnji vasici Globoko Njegov oče je imel kočo, b pa mu je bila prodana. K sreči rojstni dom pesnikov oí prešel v tuje roke, ampak ga je kupila teta Agata, ki je služili v pokopališču kot postrežni-ci in si je prihranila nekaj denarja. Ta "teta Ajtka" ima v življenju našega pesnika precej pomena: ona je poskrbela, da je odiel v šolo in ga je podpirala, dokler ni nove maše pel. Zanimivo je, da se. Aškerc svoje rrtla-dosti in svojega domačega kraja v svojih pesmih nikjer ne spominja in ne toži po nJem. Vendar je gotovo, da nosi vsak človek s seboj v življenje svojó mladost in tudi on je odnesel s eboj spomine na Savinjo, na gtare zgodbe in na razvaline, ki jih je videl po gričih naokoli. Gimnazijo je Aškerc študiral v Celju, zgodovinskem mestu celjskih grofov, kjer so stare razvaline budile njegovo zanimanje. Vsled razmer in najbr-fc tudi na željo tete Agate je vstopil v bogoslovje v Mariboru in leta 1881 odšel na prvo službo v Podsredo. Dočim se pri pesnikih navadno zgodaj pojavlja njih pisateljski talent, nimamo pri Aikercu do tega časa nikakih znakov bodočega velikega pesnika Šele iz Podsrede je poslal za "Ljubljanski Zvon" svoje prve pesmi pod imenom Gorazd. In kakor pri Gregorčiču, tudi v njih takoj zazveni odpor proti tuj-»tvu, a obenem tudi obsodba nate lastne slabotnosti: t Kjerkoli solnce sije tod, «ai nekdaj je prebival rod. Sedaj tod tujec ¿iri se, ofobrto nam šopiri se. Pretnehki pač mi bili smo, da zemljo mu pustili smo. Ttda) p« je naiilnilc nai Pod jarem vpognil tilnik nai. To je drugačna pesem nego Gregorčičeva. Bolj nego tujce °Ha pesnik nas same. In takoj ,u začne pojavljati njegova kr«'pka, borbena, skoraj trmasta "atura, ki je glavna poteza Aš-«rčevega dela in boja. Pesnik J« gotovo sam videl po raznih *r«jih Štajerske, kjer je službo-¡7' kak" malo odporne sile je b"'> v Slovencih. Spoznal je svoj p,'kllc pesnik ne bodi samo pes-Mi mislec, bodi borec, ki n* boj. Pesnik bodi sejalec Vi,'Kih, novih misli. *«» t ,j,va ra zorana, J" brazdah neje kmet . . . *> duiah iivih seje jih. In »el ](' sejat. Naša narodna J,v" )*' bila takrat že močno raz-«rana ,n treba ji je bilo krepke-K^kleru^a semena, kajti odlo-/a svobodo je bil še pred n" Slovanstvo je vsUjslo z 'K'"0" silo. Nastale so samo-Mr" slovanske države na Bal-^ »VKtrjjgki Slovani so moč- rutl* Du lila občudovanje Evrope. ' K Aikerc upravičeno zapel mv na delo vodi nas korak; noč temna je za nami, svobode svit nas drami! Mi vstajamo/—Poslednji čas! Ml nočemo umreti, mi Hočemo iiveti. Iz svojih Vstajamo moči, Četudi smo pozni, mladi: Kaj uk je zgodovine? Bodočnost je—mladine. Mlado Slovanstvo je prihajalo, da pokaže svetu svoje duševne sile v Evropi. Napredek in prosveta, to naia bo o sveta, kliče pesnik, ki se je takoj v začetku zavedal, da je prišel čas velikega pohoda. Spoznal je, da je treba za zmago krepke odločnosti, dela in boja. Zato se glasi njegova pesem v trdih besedah, brez izbranih okraskov, a govori tem bolj naravno in resnično. Začel nam je razgrinjati naše življenje in zgodovino v svojih baladah in romancah, s katerimi si je pridobil ime našega prvega epičnega pesnika. Slika za sliko se vrsti pred našimi očmi. Tu vidimo brodnika na Savi, ki prevaža turške ogle-duhe in jih za vozi sredi reke v vrtinec, da je rešen krščanski tabor. V baladi "Mejnik" stopa pred nami sosed ^Vid, ki nosi po smrti nazaj "kamen ta prokleti pač sto že let". "Nočna potnica" —kuga potuje preko Drave na drugi breg in plača čolnarju voz-nino s tem, da prvega njega umori. Tako se vrste prizori iz kmečkega življenja, ki jih podaja Aškerc v pristno svoji pesniški obliki. "Ljubljanski Zvon", ki je bil v tem času pod spretnim vodstvom prof. Fr. Levea središče našega literarnega dela, je prinašal Aškerčeve balade in romance vedno na prvi strani in čitatelji so nestrpno pričakovali novih umotvorov pesnika Goraz-da. Poleg pesmi iz kmečkega življenja je podajal Aškerc slike iz naše zgodovine, ki so razkrivale grehe in zmote naše preteklosti. Kako slavnostno zadoni bojni rog v "Svetopolkovi oporoki": Rog odmeva bojni po JVforuei, po driavi kralja SvctopoIka. (Se nadaljuje) Poljski "demokrati" F. A. Vider Kakšno hujskanje je dvignilo Rusiji sovražno časopisje, ko je V. M. Molotov, komisar zunanjih zadev USSR, javno v San Fran-ciscu odgovoril na vprašanje, da so Rusi zaprli 16 poljskih voditeljev varšavskega podtalnega gibanja radi sovražnega in kvarnega postopanja napram Rusiji in njeni armadi. Kako hinavsko se je naglašalo ter poudarjalo, češ, ali vidite, kako ti rdečkarji v Rusiji zapirajo velike poljske demokratične voditelje! Ti voditelji poljskega naroda so žrtve ruskega terorizma; borili so se NOW ALL TOOCTHKR FOR THI MIGHTY SIVINTH Buy Bonds manja za tega voditelja v Londonu in tudi na tem kontinentu. Življenje dandanes nekaj šteje predvsem onih, ki so na strani kapitala in Vatikana—drugi naj pa gredo v večno lovišče. * Da je klerikalec France Snoj —sovražnik jugoslovanskih partizanov in Tita—minister prejšnje zamejne jugoslovanske vlade v Londonu, zopet prišel do proti Hitlerju in za poljski na-'vladne pozicije v Jugoslaviji, je rod, za demokratično Poljsko Tako se je ponavljalo dan za dnevom. Pa so zopet nasedli propagandi tudi nekateri naši in drugi naprednjaki . . . Na obravnavi v Moskvi so ti veliki poljski "demokrati" sedaj priznali, da je resnica, kar so bili obtoženi, namreč, da so ru-vali proti Sovjetski Rusiji in njeni armadi; da so bolj sovražili Ruse kot Hitlerja in njegove fašiste, ter kovali načrte, kako se bodo združili z Anglijo, Nemčijo in ostalo Evropo v boju proti Rusiji. Res vzorni demokrati! Če bi bili nekateri ljudje bolj strpni in nekateri diplomati bolj diplomatični, bi si bili lahko prihranili nekaj blamaže, ker so prehitro nasedli tistim, ki bi radi provocirali tretjo svetovno vojno brez ozira na posledice Nihče, ki ima le nekaj zdrave razsodnosti, ni mogel verjeti, da bi bili v Moskvi tako naivni, da bi brez vsakih dokazov zaprli dotične Poljske voditelje—pa če tudi jih mogoče nimajo radi—in si tako nakopali sovraštvo svojih lastnih zaveznikov. Baš sedaj je prišla v javnost vest, da je bil v Grčiji ubit od vladnih čet vodja levičarske armade, ki se je v letu 1944 dvignila proti Hitlerju. Bomo poča Kako je tam ipseveru? Leta 1935 je gospod H. 1\ Smolka v Londonu dobil nenavadno vabilo. Ruski poslanik v Angliji ga je prosil, naj pride na čaj, kjer bo navzoč tudi profesor Oton Juljevič fcmid, načelnik uprave severne morske poti. Smidovo ime Je bilo takrat že znano v znanstvenih krogih. Eno leto pred tem m« mu je bilo povsem razumljivo onim, ki poznajo politiko zapadnih velesil. Po čigavi zaslugi je prišel v vlado zunanji minister Subaaich —monarhist po prepričanju? Po Titovi prav gotovo ne. Zakaj je moral maršal Tito delati kompromise z Anglijo in Ameriko radi Trsta in Primorske? Zakaj se je belgijski kralj Leopold postavil po robu ljudstvu Belgije in hoče nazaj na tron, dasi ko mu dali razumeti, da ga ne marajo? Radiokomentator Raymond Swing je rekel, da brez ameriške in angleške vojaške pomoči Leopold ne more priti nazaj v Belgijo kot kralj, in če pride, se bo znalo, po čigavi zaslugi. Ker Anglija ne mara ostati osamljena monarhija na evropskem kontinentu, je naravno, da si silno prizadeva upostaviti kolikor mogoče monarhij, ki naj bi služile predvsem njenim interc som in torijski imperijalističrn politiki. Čas bi že bil, da bi ljudstvo vendar sprevidelo in več ne v« i jelo v bajke in prevare onih, ki služijo sedanjemu obstoječemu sistemu ljudskega izkoriščanja, ker vedno bolj očitno se kaže, da kadar gre za ohranitev njihove oblasti ali bogastva, ho pripravljeni poslužiti se tudi najskiaj- prvič posrečilo opluti severno Azijo z ladjo, ki je imela potnike in tovore. Gospod Smolka je z veseljem sprejel vabilo. Kupil si je zadnji zemljevid severne Azije in s tem v žepu odšel na sestanek. iz katerega so se nepričakovano razvili dogodki, opisani v knjigi "40.00 AGAINST THE AKCTIC." Ko je Smolka prišel do Ken singtonu Palače Cardens, vprašal: ali je to sovjetsko po slanstvo? "V vratarjevem obrazu," pravi, "sem lahko čital odgovor." "To je rezidenca lorda Rotšilda; Rusi žive v sosedni hiši." Človek si lahko zamisli obraz vratarja, ki je užaljen, ker more kdo zamenjati rezidenco lorda Rotšilda s sovjetskim poslanstvom ... Smolka je bil predstavljen dr. Šmidu. Pričakoval je, da bo slišal romantične povesti o polarnih odkritjih, o razburljivih bojih na visokem severu, o najdbah in dosežajih znanosti v zadnjih nepreniaganih skrivišČih narave. Namesto tega je Smid govoril o severu kakor je Hho-des govoril o južni Afriki ali kakšen pionir iz osemnajstega stoletja o Ameriki kot deželi bodočnosti in obljub. Podal je svojim poslušalcem sliko bogastva in lepote, krasnejŠo od sanj, sliki), ki mora postati resnična sedaj, ko se je človek oborožil z zadnjimi tehničnimi izumi. kali, da vidimo, koliko bo zani- nejših sredstev. "Ljudje mislijo, da je sever puščava, nesposobna za razvoj, brez koristi za človeštvo, nepregledna ledena samota. Temelii-to se motijo. Mraz ni zapreka človeškim bivališčem. Zimska temperatura na severu navadno ne pade izpod 40 st F. pod ničlo. Take temperature so precej navadne v drugih krajih Rusije, kjer so že davno industrijska središča, v Ukrajini, v Uralu. Najnižje temperature se sploh ne najdejo v arktičnih krajih; točka največjega mraza je le 90 milj od Ohotskega morja na daljnem vzhodu. Klimatični značaj severnih krajev se kaže v hladnih poletjih, ampak to se lahko potrpi. Celo rastline spoznavajo, da jih trajna sončna svetloba, ki ne pozna noči v času arktičnega poletja, odškoduje za hlad v av yustu. Krasne cvetlice rastejo na severu, vijolice, marjetice, po-točnice, celo večje so kot tukaj, ker ne ustavlja njih rasti nobena tema. To velja tudi za naše zelj ne nasade. Na severu dobivamo večje zeljnate glavo kot ob Volgi Ljudje |m> naših severnih mestih jedo svežo zelenjavo in povi t ni-ne, ki jih sade na prostem in v rastlinjakih, paradižnike, kumare, redke v, karfijolo. Sedaj eks-merimentiramo s pšenico in ov sem. (Medtem ko je bila knjiga v tisku, so dosegli s pšenico, ki jo križajo z neko divjo travo, presenetljive uspehe.) Naš zemljepisni položaj zahteva, da ob» račamo oči proti severu. Vse Neverno obrežje Azije je naši*. To je naša edina neodvisna obrežna črta. Polovico Severnega morja imamo in «000 milj obrežja tega ritorja Tam je premog, olje, zlato, srebro, platina, nikel In mnogo drugih dragocenih rud pod le- dom, izvrstne ribe in imeniten les vse to bomo potrebovali. Naša severna mesta se hitro razvijajo. Igarka, na primer, ima poleti 20,000 prebivalcev, trajno pa jih šteje dvanajst tisoč. Njih življenje se ne razlikuje zelo od življenja drugih Rusoy. Gledališča imajo in kinematografe, plesišča in restavracije, otroške vrtce in klube. Leta 1935 jih je J1' obiskalo 40 tujih ladij, ki so prišle po les. Misliti moramo na kulturno delo med domačini teh krajev. Pred revolucijo so že izumirali. Sedaj se zopet množe. Rešili Jih bomo, Ko dobe moderne metode in produkcijska sredstva, se dvigne tudi njih kulturna višina. Oni bodo bodoči gospodarji tega velikega ozemlja. Vsi moški in ženske,' ki so šli na sever, soglasno slave njega lepoto, lepoto barv, lepoto ob-ik—pozimi in poleti. Tam ni bolezni, v zraku ui kali bolezni, idealen kraj za zdravilišča za jc-tične in za izletnike. Mi verjamemo besedi, s katero je ameriški raziskovalec Stefanson označil te kraje, 'prijazni sever,' ampak ne le da verjamemo, v resnici se «prijateljujemo s severnim svetom, oživljamo ga in življenje znašamo vanj." Smolka je bil skeptičen. Prevečkrat je že opazoval tako navdušenje, ki se je zdelo razumljivo, pa je vendar bilo pretirano, in tako se mu je zdelo, da je menda tudi ftmida njegov en-tuzijazem predaleč zapeljal, pa ga je vprašal: "Gospod profesor, ali mislite, la bi našel človek, ki nima pred sod kov, pa tudi ne strankarske ga listka, ki je tujec v polarni znanosti, enako sliko, če bi obis kal tiste kraje?" . Hitro mu je &mid odgovoril: "Zakaj pa ne greste in se ne pre pričate sami?" Kakšnih trideset ljudi je bilo v dvorani in—pravi Smolka— umakniti se nisem nutgel. Pri hodnje leto je bil v Moskvi. Preden se Je obrnil proti se veru, je v Moskvi obiskal neka tore izvedence. Prvi med nJim ne more biti osumljen, da je boljševik. Mil Je general Um berto Nobile, katerega so Rus rešili, ki» se je |>one*ročil na se vernem ledu. On mu Je dejal o ruskih letalcih: "Verjamem, da so sijajni v miru in v vojni. Možnost pra vilnega letanja ob obrežjih Se vernega morja med naselbinam severne Sibirije in otoki v S« vernem morju je dokazana. Kar se tiče letanja preko tečaja, m mi zdi, da je to še nekoliko pre zgodaj. Na vsak način Je treba Še dovolj radiji*kih postaj v naj ožjem krogu okrog tečaja in pri stanišč zs silo. V ta namen «t mora ta kraj še bolje ratiskati (Takrat še ni bilo odprave na se vernem tečaju.) Dognati ho trt NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE! NE SPREJMEM RACIQNIRANW ŽIVIL AKO NE OODAM ZNAMK! večje bogastvo, njih šotori so Iz kože tega jelena, prav tako večinoma obleka, pokrivala, ohu-tala in neštete druge reči. V enem kraju, kjer so pristali in hoteli počakati, da se razhli-ne megla, so jih domačini, ki so bili podobni Mongolom, vprašali, kdaj da pride zopet ladja in jim pripelje hrane in drugih |mi-trobščin. "Prihranila nam je mnogo dolgega potovanja, odkar je začela prihajati predzadnje eto," so dejali. Severne Jelene e poleti tieba poslati visoko gor na sever, da se umaknejo komarjem, ki nžlvc, čim se v Juni-u začne zemlja odtujevatl, In tedaj nimajo ljudje nobenih transportnih sredstev, Sed-iJ lm to ne dela več velikih skrbi, ker prihajajo "plavajoče trgovine," motorne ladje z moko, ča-.oni, piškoti, sladkorjem in rasnim orodjem z morja dol po reki vo. J? velika n iskrena vera *n»ki pohod: Mi vstaja- jo delati. "Nič," mu Je odgovorila; "prej ali pozneje se naveličajo. Nekateri v enem tednu, drugi v enem mesecu. Malokdo izdiži vse leto. Ta ali oni Iki prvič nemara delal le kakšno uro, ampak kadar začno, ne m«>-rejo več nehati. Z zaslužkom si lahko kupijo več hrane, tobaka in drugih reči . . . Potem je pa čas, da se ž njimi govori tako kakor "razumejo. Temu pove upravnik, da je res talentiran, onemu da bi se lahko postavil z boljšim delom, velik kakor je. Dobiti morajo občutek, da )e delo šport, pa gre. In železnica napreduje. "Tistim, ki se dobrj obnašajo, se dovoli, da smejo |xt-kllcati svoje družine in tako nastajajo naselbine. "Nič nI nenavdanega v tem severnem jetniškem taboru," pravi pisec; "kar mi je bilo no- in ljudem nI treba nič drugega «akor zamahatl z rokami v znamenje, da potrebujejo kaj, pa se adja ustavi. ftest In dvajset različnih plemen živi v severni Aziji. Sedaj ktejejo okrog sto petdeset tisoč mladih upravnikov, da so rcN pi jonlrjl duš v puščavah duha teh tolovajev." In njegov zaključek je sledeči: "Doma sem zo|>et v Londonu. Za menoj je pot skoraj dvajset tisoč milj v carstvo bodočnosti. duš. a nekdaj jih je nemara bilo Dovedla me je k raznim ljudem, nekoliko milijonov. Doma m» v Mnogo Jih je navdušenih, polnih teh krajih in ne žele si drugam, ljubezni in vere v svoje delo; Od nekdaj so Imeli nekakšne nekateri se počutijo nesrečne ob plemenske svete in vlada jih je enem največjih obratov zgodo- naučila, da Jih izpreminjajo sovjete. Dalje so jih naučili ko lektivlzlratl svoje črede, kar b t vine človeštva; večina jih Je prijaznih in radi pomagajo, nekaj jih je ozkosrčnih in polnih pred- je ni bilo težko. Vpliv šamanov, sodkov. Bilo Je prav malo aven-iHtganskih duhovnikov, pa pada ture tiste vrste, ki Jo najdete v bolj in bolj, ker Jih mladi člairt, cenenih magazinlh. umpak bilo ki se vračajo Iz šol, smešijo in Je bogantvo romantike in vz|M»d-kažejo, da žive le od plemenske) buje najvišje vrste. Videl^ sem nevednosti In praznoverja Kadar otroci dovrše domačo šolo, izberejo najbolj Intellgent ne In jih pošljejo v kakšno večjo albtisko naselbino, kjer dobe več pouka v svojem jeziku in v ruščini. V vsakem oziru se jim daje prilika, da razvijajo «vojel* * Jezike Listi izhajajo v samo-|VJlaoUVI ih jedskem in Jakutskem Jeziku, mnogo ruskih listov pa ima nekoliko strani v raznih jezikih do mačinov . . . veliko občino mož in lena, boju Jočlh se s pri rodo, nosečih za utavo človeške zmage v svet, ki se Je zdel do včeraj kot nepremagljiva divja puščava," C «. naselbin (Nadaljevanj* i I. «Lranl.f Bilo Je proti koncu meseca av Imel sem tako/vaui "run in sem zapuščal Public Square ob «usta, in od polnoči do dveh Je petih popoldne, ko so prav pi- 1 .1 i1 iAmitisL iiuln4li<»ii# važne /a kolonizacijo »«»vernih krajev, ki bi bila brez njih nemogU* -jskoiaj ni« tala vodijo ladje in ledolomce, tudi neizmerno pomagajo ribičem. ki so prej včasih po cele t«»-dnt. zapravili Iščoči tuljs, sHaJ pa zvedo po redi Ju kje Jih najdejo. V letalcev, J Nt ljubo "no gotovo '»*tlo. ti ono. . niu/ /riOl la sa svojo hrabrost, ki |o }e pokatsl John A. Ow.M. tU» kr.l.»« -»H. f •'"»'"no ovedttla preiskovalcu nezgod Ko M-m to slišal, win (tovedal preiskovalen nezgod, da Je kaj takega nemogoče, kajti če bi »tala n« tiru, bi jI iMiulična spoditi!« nogt« in ne kImvo. Zai^iorka J«« ti »z 1 mi l/uublla. To Je edina ne/giala, da Je moja laiullčna direktno radeU imcho. Vm< dtUKe neztf«*le no Wile z avtomobili in s tepeil, katere Inioi omenil pozneje (Konec Jutri) Frank Barblč. SEJA BANftove PODRUŽNICE ChU mgo, III. Člane in članice postojanke št.I /|no Viil 'l.i < mesečne seje, katera se vrli V torek dne iti junija ob (I zvečer v dvorani SNPJ Frank Aleah tajnik. Mislil si je tako | "J(es nimam časa, ampak nič M« vam ni treba buti," Je nadaljeval upiavnlk "I KAN8 se vlju-udeležljo redne »a drag nam «pan» mrs*. j*o»gs. VRHNJA PLAST IZ MODERNEGA SVETA Spisal F. S. FINŽGAR \ (Nadaljevanja) Zvedel je, kako dober borec je Prosenc. Sam ni izvojeval še nobenega dvoboja in bo morda danes manj srečen, ko zagleda ostrino nasprotnikove sablje, ki bo hlepela po njegovi krvi. Spomnil se je še enkrat na Luci, kateri je pisal nocoj dolgo, dolgo pismo, ki ga ji vroči tajno Klešman, če pade ali če bi bil nevarno ranjen. In tedaj je zopet skoro zaželel velike rane, da bi s krvjo dokazal Luci, kako silno jo ljubi, kako resnične so njegove prisege. Ona bo brala pismo, njen ponos bo zmagan, padla mu bo v naročje in on bo srečen--- Prosenc je prišel na pozorišče miren kakor kip. Na obrazu je bilo nekaj oblačnega. Toda njegove misli so bile jasne, njegovi živci kakor ob pisarniškem pultu. Govoril ni z nikomer. Brki so bili grozno pobešeni. Ko je izvedel, da počakata še četrt ure, se je z dolgimi koraki oddaljil in sedel na parobek ob bajerju. V njem je bila voda mračna, skoro črna. Suho bičje je rastlo gosto po njem in gledalo v dolgih bilkah nad gladino. Pri izlivu je voda šumela monotono pesem čez pokvarjeni jez zapuščenega mlina. Prosenc se je dobro zavedal, da vsak trenutek atopi pred sabljo človeka, ki želi njegovega poraza, ki bi zavriskal če ga pobije na smrt. Ob tej misli se je nekoliko zgrozil. Šel je v boj s prepričanjem, da se vrne brez rane, da se izteče cela stvar kot pusta šala. A sedaj mu je resneje ob srcu. Za to svoje prepričanje nima nobenega poroštva in napačno je ravnal, da ni naredil doma nikake oporoke, da ni pisal vsaj mate- Materi! Da, zadnje dni ni mislil na njo, dasi jo je tako pristno ljubil. Če pade—ubije ta padec tudi njo. V njegovem srcu se je streslo in zatrepetalo nekaj svetega, kakor bi se zamajal oltar no svetišču. Da, prav sedaj vstaja mati v revni koči. Ko se bo bil, tedaj bo ona klečala pri mizi in gledala v kot na podobe svetnikov in bo molila jutranjo molitev in molila bo tudi zanj —-- Prosenc je čutil, da prihaja v njegovo dušo strah—ne strah pred bojem—strah, bojazen za mater. Podprl si je glavo, njegovo oko je obtičalo na žilavi desnici, kakor bi jO ogledovalo, če je doati močna, da zmaga. Četrt ure je preteklo. Sekundantje so osnažili prostor, odstranili dračje in par debelih kume-nov, da se ne bi kdo spotaknil. Ko so izvršili še navadne poizkuse za spravo, so jima izročili sablje, Ko je adjunkt prijel za ročaj, tedoj jc izginilo vse iz njegove duše, kar bi ga vznemirjalo. Brki so se mu še bolj povesili, njegove oči so se skrile pod obrvi, kakor bi dva divja risa gledala iz zaaede na plen. Postava se je vzravnala in zdelo ae je, kot bi zrastla za celo pest. Seme je prijel sabljo in jo hitro stisnil. Čutil je, da se mu prsti tresejo. Povelje za prvi natsop se oglasi. Sablji se dvigneta, velikanska adjunktova roka se iztegne kakor železen kij. Konci sabelj se dotakneta. C-r-rink! Semenova sublju se je stresla. Nato Je zazvenčalo. Seme je navalil na ud-junkta z divjo ailo. Proscncu je izginila kaplja krvi z obrazu. Umaknil se je za koruk in ae samo branil. Njegove oči so se vsesule nu konico Semenove sablje. Iztegnjena roku pu je tkala s sabljo iz tisoč kolobarčkov tako gosto mrežo, da je ni bilo mogoče prodreti z nobenim udarcem. Jekla so zvenela in se krhala. Seme je bil s silo obupancu, udjunkt je pu študiral udarce in jih odbijal z lahkoto, kakor bi padala žoga na sabljo. Kar se nagne Prosenc naprej in se malce prihuli. Sekundanti so vsi hkrati imeli isto misel: Nadzornik je izgubljen! Tedaj je že zasičalo po vzduhu, krvava iskrica je šinila kvišku in Semenova sablja je ležala na pesku. Komaj pa se je pokazala iskra, se je že dvignila kijasta roka adjunktova in z vso si-Jo zapodila sabljo—toda s ploskvijo—preko Se-menovih bokov. Med borilca so stopili sekundantje. Nikdo ni bil ranjen. Adjunkt je stal miren kakor bi bil prirastel na pesek. Seme je bil razburjen, da so se mu v kotih pri ustnicah prikazovale suhe pene. Udarila sta v drugič. Sedaj se Prosenc ni ganil za las s svojega mesta. Po zraku je sičalo z večjim piskom, čuti je bilo Semenovo hrope-nje in šum peska pod njegovimi nogami. Prijelo ga je, kakor bi zbesnel. Za noben pravilen udarec se ni menil. Slepo je koval po nasprotnikovi sablji, ki je trepetala v najrazličnejših vijugastih črtah—hitrejših kakor misel. Ustnice je imel odprte in spodnja je v gnevu štrlela daleč naprej. Tudi Prosencu so se stisnile ustnice in čisto izginile pod brke. Z enim udarcem bi bil lahko napravil pot svoji sablji do Semenove glave. Toda pi hotel. S tretjim, mojstrsko zapeljivim udarcem je treščil z vso silo v nasprotnikovo orožje, da je zaškripalo—Semenova sablja je ležala zopet v pesku, na njegovih bokih je pa zopet sedela težka ploskev Prosenčeve sablje. Nadzornik je zacvilil in zaškripal z zobmi. Pograbil je sabljo, ki je ležala na tleh in se hotel z obupno besnostjo zakaditi na Prosenca. Sekundanta sta dvignila sablji in določila tri minute odmora. Seme se je tresel po vsem životu. Na obrazu so se mu nabrekle plave žile, po čelu mu je lil pot v gostih curkih. Stotnik Auber je zajel vode iz tolmuna in mu jo ponudil. Pil je, da so se čuli veliki požirki—klo-kotanje vode skozi grlo. Adjunkt je pa stal, kot bi se vgreznil v pesek. Njegove obrvi so bile strašno namršene. Pobešena brka sta se na bradi stikala. Njegove oči so prežale in so se umaknile še dalje v koščene dupline. Obraz je bil še vedno brez krvi, sivkasto rumen. Dolgi lasje so se mu obesili v dveh šopih po čelu. Vedel je, še en nastop— to je bil njegov sklep. Vedel je pa tudi, da je Seme že popolnoma brez razsodnosti in da v divjem srdu lahko uniči njega in sebe hkrati. Zato je še bolje poprijel sabljo, suhe mišice na roki so se vzvalovile, oko je stražilo sovražnikovo sabljo. Njegov sekundant mu je poše-poial: "Ne bodi bedak! Udari!" Prosenc ni trenil z očesom, ta šepet je zadel kakor ob skalo, ki ne čuti in ne sliši. Zadnja sekunda. Orožje je zazvenelo glasneje, in v zraku je žvižgalo od bliskovitih strašnih zamahov. Prosenc je z neizmerno silo udaril dvakrat po Se-menovi sablji. Pri drugem udarcu mu je prebil mrežo na ročniku. Toda nadzornikova roka je bila tako trdno prirastla k sablji, kakor potop-ljenčeva, ki še mrtvu drži kos odtrgane vrvi in jc ne izpusti, dokler ne razklene prstov troh-noba. Boj je postajal Čezdalje bolj obupen. Sekundanta nista mogla slediti vsem udarcem. Z očmi stu se spogledalu in skoro hotela ustaviti to zdivjano borenje. Tedaj se je potuhnil v hipu Seme do tul—kakor mučku. Adjunktu ni bila igrača zadati mu težuk udurec. Toda ni hotel in čukul je, česar ae je nadejal. (Dalje prihodnjič.) TRI NOVELE Mlgual Cervaniee Prevedel dr. Ivo ftorll Prevara z ženitvijo (Nadaljevanje) Jaz, ki sem imel tedaj svoj razum v peti namesto v črepi-nji, ker se me je bilo |N>lustilo do nje toliko večje poželjenje, kolikor gu je moju domišljija še podžigala tudi s pogledom na množino njenegu imetka, ki sem ga videl že izpremcnjcnegu v gotovino, sem govoril samo be-aede, ki so bile naravnu posledic« mojega uklenjega razumu; češ, da sem blažen in presrečen, ker mi je nebo kakor po čudežu podarilo tako družico, da jo napravim za gospodarico svoje volje in tudi svojega premoženja —premoženja, ki ni tako majhno, da bi z verigo okrog mojega vratu in drugimi dragulji, ki jih imam doma ter z nekaterimi vojaškimi gala-oblckami ne preseglo vet- od dveh tiaočev cekinov; to premoženje, združeno z njenimi dvemi tisoči petsto cekinov, je zadostno, da se lahko umakneva v vaaico, kjer sem rojen in kjer da imam nekaj poeeetva, katero prišteto k nje- nemu denarju in k iztržku iz pridelkov, bi nama nudilo pri jetno in brezskrbno življenje. Zuključck vsemu temu je bil, du svu se skicnilu poročiti. Obu svu se podvizala, da si priskr-bivu potrebno listine, in v treh praznikih, združenih z veliko nočjo, sva bila oklicana, u četrti dan se je izvršila poroka. Zu pričo stu ml bila dva pri-jutolju in neki mladič, ki mi ga je ona predstavila za svojega bratranca in kateremu sem se jaz z vso prisrčnostjo takoj ponudil za zvestega svuka. Tudi to, kakor vse druge dokaze moje ljubezni mi Je moja nova žena plačala s tako črnim in /a-vratnim izdajstvom, da komaj o tem govorim. No, čeprav je vse to, kur pripovedujem, živa resnica. le ni nikaku spovedna tuj-noat, da bi moral kuj zamolčali. Moj sluga je prenesel kovčeg z mojimi rečmi v hišo moje žene. Pred njo sem vanj zaprl svojo dragoceno verigo, ji pokazal še tri uli štiri druge, čeprav ne tako velike, a vsekakor izvrstno izdelane, in tri alt štiri zaponke različne vrste; razgrnil sem pred njo svoje svečanostne obleke in peresa ter ji izročil za hišne potrebe približno štiristo realov, ki sem jih imel pri sebi. Sest dni sem živel od ostankov svatbe in se šopiril po hiši kakor reven zet v hiši bogatega tasta; stopul sem po razkošnih preprogah, spul na holandskih rjuhah, svetil si s srebrnimi svečniki, zujutrkoval v postelji, vstajal ob enajstih, obedoval ob dvanajstih in ob dveh v sobani spet malo pozadremal. Donu Estefanija in služkinja sta mi stregli z enako vnemo. Moj sluga, ki sem gu doslej poznal za lenegu in nemarnega človeka, se je izpremenil v poskočnega srnjaka. Če se Je Dona Estefanija kdaj za hip ločila od mene, jc bilo samo za to, da je hitela v kuhinjo, kjer mi je pripravila kako jed, ki ml je zbujala okus in oživljala tek. Moje srajce, ovratnice in rute so bile kur nekuk nov Arunjuez cvetic, tak vonj po rožah in oranžnem cvetju se Je dvigal iznad njih. vseh poškrufHjcmh s temi dišavami. No, kakor pretečejo po časovnih zakonih celo najslajša leta. so pretekli tudi ti dnevi, v katerih je bilo videti—po tako vdani skrbi in postrežbi—da so ae hoteli slabi nameni te ženske, Doni Klementl Bueso in gospodu Lope Melendez de Almenda-rezu, da se poslovi od njiju, na kar je ukazala mojemu slugu, naj zadene kovčeg in gre za njo. Kar se tiče mene, sem tudi šel za njo, poslovil pa se nisem od nikogar. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi NA PRODAJ JE 1145 akrov obsegajoča farma, ro-jdovitna črna zemlja, raste vse. ~roda se tudi pridelek vse pose-I jano, vsi stroji in trektor. Proda se radi bolezni in pa ker so sinovi v vojni, sam pa nezmorem vsega obdelovati. Ca ceno in druga pojasnila pišite lastniku na naslov FRANK BROLICK |R. 1, WEST OLIVE, MICH. ___—(Adv.) ZAPUŠČAM MESTO; rabim dober m čist avtomobil takoj. Plačam do-bro. Kličite Juniper 7810. Molitev reakcionarja: ". .. daj. da ae unije kleatijo med aabo .. ." DELAVEC V VOJNI INDUSTRIJI želi dobro karo od privatne | osebe. Plačam visoko ceno. _Kličite Kedzie 2868 Hotelske služkinj ? inčistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNF jl »92.00 na mesec. Oglasit«, J ] edgewater beach h0t1 V«K>8iuValnem Uradu * 5357 Sheridan Road Potrebujemo 2ENSKE za čiščenje uradov doli v sred mesta. Vaša izbira 5% do 8 ur dela noci. Sest noči v tednu pj, čas in pol za nad 40 urno de 7 South Dearborn Stre ROOM 1202 s kakršnimi je reč vpeljala, iz-premeniti že na dobro. Nekega jutra pa, ko sem bil z gospo Es-tefanijo še v postelji, so se za-čuli na vratih s ceste močni u-darci. Služkinja je stopila k oknu, a že se obrnila in rekla: O, pozdravljen njen prihod! Ali ste videli, da je prišla prej, nego je pisala pred nekaj dnevi? Kdo je prišel, dekle? sem pra šal. Kdo! je odgovorila. Moja gospodinja Dona Klementa Buese. Ž njo pa prihaja gospod Don Lope Melendez de Almendarez z dvema svojima služabnikoma, ter Hortigosa, gospejina družab-nica, ki jo je bila vzela s seboj. Blagor meni! se je oglasila tu Estefanija. Teci, dekle, in odpri jim! Vas pa, gospod, rotim pri vaši ljubezni do mene, da ne vzrojite in ne odgovorite namesto mene na nobeno bese do, ki jo boste slišali proti meni! Jaz pa: , Kdo bi se predznil izgovoriti besedo, ki bi vas žalila, in to še vpričo mene? Povejte mi, kaki ljudje so to, katerih prihod vas je, kakor se zdi, tako razburil? Ne zdi se mi umestno, da bi vam na to odgovorila, je rekla gospa Estefanija. Vedite samo, da bo vse tp, kar se bo tu vršilo le navidezno, ter da ima vse ne ki prav posebni namen in pomen, za katerega boste izvedeli pozneje. Vsako nadaljno izpraševanje je preprečila gospa Dona Klementa Bueso, ki je vstopila v sobo, oblečena v zeleno razo-svilo z bogatimi zlatimi obšitki, v plašču iz istega blaga in z istimi obšitki, v klobuku z zelenim, belim in živordečim perjem in z debelo zlato zaponko ter s finim pajčolanom, ki je pokrival polovico obraza. Z njo je prišel gospod Don Lope Melendez de Almendarez, v n»č manj blesteči nego bogati popotni obleki. Družabnica Hortigosa je bila prva, k» je izpregovorila, rekoč: Jezus! Kaj jc to? V postelji moje gospe Done Klemontc druga oseba, in še moškega spola! Ali se gode čudeži v ti hiši? V resnici, vse na glavo je postavila gospa Estefanija, opirajoč se na prijateljstvo moje gospe! Ne ugovarjam ti, Hortigosa! je odvrnila Dona Klementa. Toda jaz, jaz sama sem kriva, ki si nikoli ne bom znala izbrati svojih prijateljic, katere so mi prijateljice samo dotlej, dokler jim tako kaže! Na vse to je odgovorila Dona Estefanija: Ne bodite hudi, gospa moja, Dona Klementa Bueso, in bodite uverjeni, da ni brez skrivnosti, kar se dogaja v ti hiši! Toda to vem, da me prestanete dol-žiti, čim boste vse razumeli, in da se potem vaše blagorodje tudi ne bo več pritoževalo! V tem sem si bil jaz že oblekel hlače in jopič. Zdaj me je Dona E6tefanija prijela za roko, me odvedla v drugo sobo in mi tako razodela, da si misli ta njena prijateljica privoščiti z gospodom Lope, ki je prišel ž njo, majhno šalo, hoteč se ž njim poročiti; šala pa da tiči v tem, naj bi on mislil, da je ta hiša in kar je v njej, vse njeno, pa da mu bo vse to zapisala v že-nitovanskem pismu za doto. Na tem da ji ni veliko, če pride po poroki ukana na dan; zakaj veliko je bilo njeno zaupanje v ljubezen gospoda Lope. Potem dobim nazaj, kar je moje. A nihče ne bo očital ne njej ne nobeni drugi ženski, če si pridobi časti vrednega soproga, pa bilo tudi s kako pretvezo. Jaz sem ji odgovoril, da je to, kar namerava storiti, že skrajni dokaz prijateljstva; in naj naprej vse dobro premisli, ker ni izključeno, da bo treba hoditi še po sodnijah, predno dobiva svoje reči nazaj. No, ona mi je odgovorila s tolikimi razlogi in mi navedla toliko uslug največje važnosti, ki so jo silile, da prijateljici ne odreče svoje pomoči, da sem naposled, čeprav nerad in proti svoji vesti, pristal na predloge Done Estefani-je; posebno, ko mi je zatrdila, da bo prevara trajala samo o-sem dni; te pa da bova preživela v hiši neke druge njene prijateljice. Oblekla sva se. ona in jaz. Ona je potem stopila h gospe JANITORS-HIŠNIKI Dobra plača, popoldansko delo. Vprašajte superintendenta na: _8 South Dearborn Street POTREBUJEMO ŽENSKO za splošna hišna dela. Tri odraščene osebe. Svojo sobo, dobra plača. Kličite Buckingham 3236 automobile potrebujejo Plačamo najvišjo ceno za vašo karo, brez izjeme v kakem stanju je. Kličite SAGINAW 4884 _Pridemo osebno k vam. rada bi izvedela kje se nahaja FRANK AHLIN, zadnja leta je bival v okolici Johns-towna, Pa. Ker mu imam sporočiti nekaj zelo važnega, ga prosim, da se takoj priglasi na moj naslov. Rojake prosim, da ga opozore na to. Mari Skoda, R. D. #3, Latrobe, Pa. -(Adv.) DELO DOBE! hišnice "jawtresses" ženske ZA ČIŠČENJE v vseh DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure ivsč*. Vojno nujna industriji. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE prh illinois bol telephone company "EMPLOYMENT OFFICE"! ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington , Street TISKARNA S.N.P.J. spre] ANY BONDS TODAY? By Fibber MeOee and Molly Illustrated by Hilda Terry a Barry mmté *l*«*a far a atsls la tka aaaairy* ko a^aai Xh'» Say a War Im4.' - v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila zs veselice in shode, vizitnice, čaanike, knjige, koledarje, letake itd. t x slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8NPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAHNI .... Vss pojasnila daje vodstvo tiskirm .... Cene smerno, unljako delo prva vrsto Pilite po informacije no naslov: SNPJ P R i N T E R Y ¿667-5» S. Lavrndale Avenue . • Chlcago 23. IUlaok TEL. ROCKWELL 4M4 naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči •• tU t Pro«r»to ta prištelo eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is ene družina k »nI nuot- ninL List ProsveU stane sa vse enako, sa ¿tone aU a^Una M OOu •no latao naročnino. Kes na člani fto plačajo pri «esaaatu 11 J® -tednik, ao Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. r#& da Je llet predrag aa člana SNPJ. Liat Prosvota Je vaša iastnlaa Is gotovo Je v vaakl družini nekdo. M M rad «tal Ust vsak dan. Pojaanilot—Vaelrj Kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿1« SNPJ, ali če ae preseU proč od družine in bo zahteval Mm svoj liri tednik, bode moral tlatl član iz dotlčne družine, ki Je tako ikupso naročena na dnevnik Proaveto. to takoj naznaniti upravniitvu Ikts, In obenem doplačali dotično vaoto listu Prosveta. Ako tet* M stori tedaj mora vpravniitvo tnilaU datum za to vsoto naročnika Cona listu Prosveta Je» Za Zdrui. dršave la »•»rtdff tfW I tednik 1» S tednika la 3 tednika In 4 iadaika la I tednikov la Za Evropo Je Za Chicago in okolico )• I tednik la.------------ I tednika la.--------- t tednike la-------- 4 Iadaika ia - -• tednikov la------------- .......rfc Ml „ mi .„ j.* in __ 1Ü Itpolalto spodnji kupon, priložite potrebno vsoto ^ Maaey Order v pianu la si naročite Prosveto. Msi. ki |e Im«» PROSVETA. SNPJ. MIT So. Lawadala Ava. Chicago SI. 111. PrilaAeao peiUJam naročnino sa Ust Prosveto vaoto I----- L lae-------Oh draštva M------- Naalov Ustavita tednik In ga pripišite k mo|i naročnini od ti«'*'" člaaav mo)a družino: t.--.--------OL društva št---- I----T______OL draštva št---- 4.----------CL draštva *». ——- --------------OL društva št-------