J. Büdel, Die morphologischen Wirkungen des Eis-
zeitklimas im gletscherfreien Gebiet. Geo!. Rund-
schau, 1944 i(Klimaheft I). 
J. Büdel, Die »periglazial«-morphologischen Wir-
kungen des Eiszeitklimas auf der ganzen Erde. 
Erdkunde, 7, 1953. 
L. Weinberger, Über glacifluviatile Schrotterei 
Mauerlkirchen und deren Lösse. Geologica Ba-
varica, 19, 1953. 
K. Richter, Die stratigrapliche Bewertung perigla-
zialer Umlagerungen. Eiszeitalter u. Gegen-
wart, 1, 1951. 
H. Poser und Hovermann, J . , Untersuchungen zur 
pleistozanen Harzvergletscherung. Abh. Braun-
schweig, Wiss. Ges., 3, 1951. 
A. MeUk, Kraška polja Slovenije v pleistocenu, 
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 
Ljubljana 1955. 
S. Brodar, Prispevek k stratigrafiji kraških jam 
Pivške kotline, Parske golobine. Geografski 
vestnik, Ljubljana 1952. 
S. Brodar, Betalov podmol — ponovno zatočišče 
ledenodobnega človeka. Proteus, letnik XI, 
Ljubljana 1948/49. 
Ivan Gams: 
RAZČLENITEV IN POTEK PLEISTOCENÄ 
Opombe k tabeli: 
Cim več znanja o pleistocenu (včasih smo ga 
imenovali diluvij), tem bolj se komplicira nekoč 
dokaj enostavna podoba 4 poledenelih in S med-
ledenih dob. Koordinirati potek pleistocena, kakor 
so ga izsledile posamezne panoge (paleontologija, 
arheologija, geomorfologija odn. geologija in dr.), 
je doslej še vedno subjektivno delo, iki pa je še 
potrebno geologom. Zato objavljamo eno od tabel 
o sumarnem poteku pleistocena na osnovi tabele 
paleontologinje Marie Mottl, ki jo je objavila kot 
prilogo razprave »Eiszeit und eiszeitliche Fauna-
Entwicklung« v »Zeitschrift für Gletscherkunde 
und Glaziologie«, II, zv. !2, 1953. 
Kot vse podobne, j e tudi ta tabela subjektivna 
in sporna, vendar obsega vedno bolj uveljavljajoča 
se moderna dognanja. 
K posamenzi rubrikam pripominjam naslednje. 
Cesovno razdelitev moramo vkljub moderni me-
todi določevanja starosti po C14 vzeti bolj za orien-
tacijsko kot za absolutno. Nakazana alpska raz-
členitev pleistocena, ki se vedno bolj uveljavlja v 
vsej Evropi, j e sporna posebno iglede števila pole-
denitvenih sunkov v vurmski dobi, med katerimi 
pa so bile, kot večinoma priznavajo, zelo dolge in-
terstadialne dobe. Sporna j e nadalje meja med 
pliocenom in preistocenom. Označujejo jo doba in 
sedimenti Villafranchien, h katerim avtorica ta-
bele šteje tudi najvišje štajerske prodne terase. 
Mrzla kontinentalna doba, ki jo najdete v rubriki 
o klimi, pomeni v Srednji Evropi navadno stepno 
do tundrsko vegetacijo in favno, produkt hladnejše 
in navadno sušnejše klime glacialnih viškov. Za-
radi pomanjkanja prostora j e naštevanje favne po 
posameznih dobah, ki jo ima tabela Mottleve, opu-
ščena. — Po starejšem znanju so si kulturne dobe 
sledile po kronološkem redu. Novejše naziranje, ki 
ga upošteva tabela, pa kaže istodobnost nekaterih 
kultur (n. pr. aurignacien, solutréen, magdalénien). 
Časovna 
delitev 
Alpska 
razčlenitev Klima Kulture 
6.000 
pred n. e. postglazial 
'toplejša, humidnejša 
prehodna klima 
mezdi tik 
hladna kontinentalna končni magdalenien 
21—26.000 
(5.000 1.) Würm III 
kontinentalna, toda milejša 
mrzla kontinentalna 
magdalénien 
solutréen 
pozni aurignacien 
26—66.000 
(40.000 1.) 
interstadial 2 
(flandrijsika 
transgresija II) 
hladna 
magdalénien 
solutréen 
pozni aurignacien 
66—74.000 
(8.000 1.) würm II 
hladna kontinentalna 
solutréen aggsbachien 
gornji aurignacien 
pozni levalloisien 
74—110.000 
(36.000 1.) 
interstadial I 
(flandrijsika 
'transgresija I) 
kontinent alnejša 
milejlša 
mrzlejša 
srednji aurignacien 
chârtelp erronien 
levalloisien VII 
110—118.000 
(8.000 1.) würm I 
mrzla kontinentalna 
(snežna odeja za 1200 m niž-
ja, nivo Sredozem. morja 
—90 m) 
levoHoisien V—VII 
mousrtérien 
Vera Gams-Vidmar: 
Geografski pouk in UNESCO 
(Nadaljevanje) 
Časovna 
delitev 
Alpska 
razčlenitev Kulture 
118—139.000 
(21.000 1.) 
139—144.000 
(5.000 I ) 
144—183.000 
(37.000 1.) 
riss-würm 
interglazial 
tirenska 
transgresija II 
poslabšanje klime 
milegša (snežna odeja za 300 m 
višja, nivo Sredozemskega 
morja + 1 5 m) 
levalloisien IH—IV 
stari aurignacien 
mousterien 
gornji acheuleen 
hladna do mrzla 
zelo mila 
micoquien, tayacien, 
clactomian I I I 
lSS1—193.000 
(10.000 1.) riss II mrzlo kontinentalna levalloisien I—II 
193—2.26.000 
(32.000 1.) interstadial 
milejše, vlažnejše srednji acheuleen 
225'—236.000 
(11.000 1.) riss I 
mrzla kontinentalna (snežna 
odeja za 1400 m nižja) 
pozni clactonien, 
tayacien 
236—429.000 
(193.000 1.) 
interglacial 
(mindes-riss) .tiren-
ska transgresija I) 
toplo-vlažna s hladnejšimi ko-
lebanji (snežna odeja za 
300 m višja) 
clactonien II 
spodnji in srednji 
acheuleen 
'429—434.000 
(5.000 1.) 
mindel II 
rimska regresija 
hladno-kcMitinentailna 
(nivo Sredozem. m. —200 m) 
clactonien 
abbevillien 
434—470.000 
(36.000 1.) interstadial milejša, humildnejša 
470—478.000 
(8.000 1.) 
mindel I 
rimska regresija kontinentalna 
478—543.000 
(65.000 1.) 
interglacial 
günz-mindel 
(sicilska transgres.) 
toplo-vlažnejša 
tcplo-sušnejša clactonien I 
abbevillien 543'—550.000 
(7.000 1.) 
günz II 
regresija poslabšanje klime 
550—585.000 
(35.000 1.) 
interstadial 
hla dne jša-sušnetj ša 
bolj topla — oceanska kot 
danes » 
abbevillien 
582—'592.000 
(7.000 1.) 
günz I 
regresija temperaturno pojemanje 
pliocen 
subtropska (na zapadu humid-
nejša) 
topla-sub tropska 
(delno savane) 
METODE 
Vprašanje metode geografskega pouka j e študi-
rala posebna skupina pod vodstvom šolske inšpek-
torice in delegatke Velike Britanije M. G. B. Ho-
wells. 
»Spoznavna metoda otroka j e osnovana pred-
vsem na funkciji fabuliranja in domišljije, metoda 
mladine na razumski funkciji, k i dojema ,na po-
gled' in v vseh smereh, kamor jo poganja rado-
vednost, ki še ni fiksirana na določen objekt; me-
toda mladih ljudi na razumski funkciji, ki jo vodi 
porajajoči se znanstveni način. 
Kot posledica tega inaj bo geografija posredovana 
otrokom predvsem deskriptivno, mladini istočasno 
opisno in pojasnjujoče, toda ne osredotočeno na 
pouk specialnih problemov; mladim ljudem pa po-
jasnjujoče in razmišljajoče. Najboljši profesor je za 
otroka tisti, ki zna pripovedovati, opisovati in dra-
matizirati, za mladino ta, ki zna odpreti oči za to, 
kar je veliko, lepo in razburljivo v svetu geogra-
fije, za mlade ljudi pa tisti, ki zna povzeti in for-
mulirati geografsko znanost na jasen, precizen in 
shematičen način. 
Ugotovilo se je, ne brez začudenja, da j e metoda 
poučevanja ex catedra, kjer učenec samo posluša, 
nato se uči in memorira, kar je slišal, zapisuje in 
ponavlja po svojem priročniku, še precej splošna 
raba v geografskem pouku in to celo v nekaterih 
deželah, ki so sicer med najbolj naprednimi. 
10