PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski,

u
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 73 (12.105)
Trst, torek, 9. aprila 191
Prva zunanjepolitična pobuda sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova
Sovjetska zveza bo do novembra prekinila nameščanje novih raket srednjega dosega
Gorbačov je tudi uradno pristal ua srečanje z Reaganom
MOSKVA — Sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov je napovedal enostransko šestmesečno zamrznitev nameščanja novih sovjetskih raket srednjega dosega v Evropi, obenem je v intervjuju za moskovsko Pravdo pristal na srečanje z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom.
Prvi neposredni zunanjepolitični poseg novega sovjetskega partijskega sekretarja je v bistvu le ponovitev starih predlogov njegovih predhodni-
kov. Sovjetska zveza se torej obvezuje, da ne ho do novembra namestila novih jedrskih raket, tako taktičnih kot srednjega dosega, ob zapadlosti tega roka pa bo preverila ameriško zadržanje in bo temu primerno ukrepala. Kljub temu da ni predlog nobena novost, pa izbira časa in morebitni zapleti zgovorno dokazujejo novi dinamičnejši pristop novega sovjetskega partijskega voditelja. Izbira velike noči ni naključna, še manj naključen je novembrski rok, saj bo prav tedaj Nizozemska odločala o nameščanju novih ameriških raket. Med drugim bo prav danes prispel v Moskvo nizozemski zunanji minister. V svojem intervjuju je Gorbačov vztrajal tudi na starih sovjetskih izhodiščih glede ženevskih pogajanj, v bistvu o tesni povezanosti in odvisnosti vseh treh pogajanj (strateško jedrsko orožje, rakete srednjega dosega in vesoljski ščit). Vsekakor pa je pozitivno ocenil nujo srečanja na »vrhu« in spregovoril o obveznostih obeh super sil pri ohranjevanju miru v svetu.
Sovjetsko zamrznitev so države NA TO sprejele zelo hladno, da je že izbruhnila prava polemika na relaciji Washington - Moskva. SZ očita Ameriki, da ne upošteva pri računanju jedrskega ravnovesja svojih raket na podmornicah, ladjah in letalih.
PRVE NEGATIVNE REAKCIJE REAGANOVE ADMINISTRACIJE
UROŠ LIPUŠČEK
NEW YORK — Bela hiša je v prvi reakciji na intervju sovjetskega voditelja Gorbačova moskovski Pravdi sicer ' pozdravila pripravljenost novega sovjetskega voditelja, da se sestane z ameriškim predsednikom Reaganom, vendar pa je kot ocenjujejo tukajšnji komentatorji, tudi nenavadno hitro zavrnila njegov predlog, da obe veliki sili ustavita nameščanje raket srednjega dosega v Evropi.
Ameriški vojaški strokovnjaki so takoj pohiteli z ocenami, da je sedanje razmerje sil v raketah srednjega dometa v Evropi 10:1 v korist Sovjetske zveze. Predlog o moratoriju za nameščanje te vrste raket je po besedah ameriških predstavnikov Sovjetska zveza dala na ženevskih pogovorih. V zvezi s tem je ameriška stran sovjetskega voditelja obdolžila, da je prekršil načelo o »tajnosti pogovorov« v Ženevi, o katerem sta se še pred začetkom sporazumeli obe veliki sili. Po ameriških trditvah ima
Sovjetska zveza 414 mobilnih raket srednjega dometa, vsaka raketa pa ima tri jedrske glave. 276 raket naj bi bilo naperjeno na cilje, v Zahodni Evropi, ostale pa na cilje v Aziji, posebej na Kitajsko in Japonsko.
Združene države Amerike naj bi imele nasprotno v Zahodni Evropi nameščenih samo 54 raket pershing
II.	in 48 manevrimih raket. Vse ameriške rakete imajo le eno atomsko konico. Združene države Amerike imajo sicer v načrtu, da v Zahodni Evropi namestijo skupaj 572 raket srednjega dosega. Tiskovni predstavnik a-meriškega predsednika Larry Speakes je dejal, da pozdravlja sovjetski sklep, če mislijo v Moskvi »zamrznitev« izvesti unilateralno, vendar pa se Združene države Amerike temu predlogu ne bodo pridružile. Tudi člani delegacije ameriškega kongresa, ki se mudijo na obisku v Moskvi, so izjavili, da zadnji sovjetski predlogi niso nič »posebno novega«, in da Sovjetski zvezi, zato ker je pač močnejša na
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dg 0_____jc v O
posredovanje v zalivski vojni
BAGDAD, TEHERAN — Generalni tajnik OZN Perez De Cuel-iar je včeraj prispel v Bagdad, da bi. po pogovorih z iranskimi voditelji slišali tudi iraško stališče do zalivske vojne. Po vsem sodeč je njegova misija »dobre volje« že propadla. V Teheranu mu je predsednik Kamenei jasno povedal, da bo Iran nadaljeval vojno, dokler ne bo zrušil režima Sadama Huseima. De Cuellarju je tudi očital, da je OZN storila vse premalo, da bi zaustavila i-raške napade na civilne objekte. Generalni tajnik OZN se je v Teheranu sestal še z drugimi i-ranskimi voditelji, ki so mu v bistvu ponovili Kameneijeve besede in se predvsem zavzemali za prepoved bombardiranja civilnih in gospodarskih objektov.
Tako delno premirje pa so v Bagdadu najodločneje zavrnili. Le nekaj ur pred odhodom De Cuellarja je dnevnik »Al Tavra« napisal, da je Iran pred izbiro »globalnega miru, ali totalne vojne«. Glasilo iranske vladajoče stranke Baas je tudi navedlo, da se je v prejšnjem delnem premirju okoristil le Iran in da ne bo Bagdad ponovil te napake, saj je Iran kopičil vojsko v mestih, ki so bila zaradi delnega premirja varna pred iraškimi napadi.
V velikonočni poslanici na Trgu sv. Petra
Papež poveličal odporništvo in boj za človekove pravice
V uradnih pogovorih o mednarodni politiki
Andreotti v Maroku o BV, EGS in Sudanu
BOJAN BREZIGAR
RIM — Papež Janez Pavel H. je namenil osrednji del svoje velikonočne poslanice, ki jo je prebral na Trgu sv. Petra pred množico 300 tisoč ljudi, 40. obletnici konca druge svetovne vojne in vprašanju človekovih _pra- ■ vic, z velikim ovrednotenjem osvobodilnih in odporniških gibanj, kakršnega iz Vatikana še ni bilo slišati. »Pred grobovi se človeštvo vedno sprašuje. To dela še zlasti kadar so grobovi zapuščina orkana nasilja in uničenja vojn,« je uvedel papež osrednji del svoje poslanice ter dejai, da ga spomin vodi štirideset let nazaj, ko se je končala druga svetovna vojna, ki jo je sprožila »nora imperialistična ideologija«. Več kot pet let je človeštvo doživljalo grozovito izkušnjo: na desetine milijonov pobitih mož na frontah, mesta porušena do tal, uničenje letal in ladij, lakota in pomanjkanje med prebivalstvom: nadalje desetine milijonov umorjenih in izčrpanih v koncentracijskih taboriščih, židovsko ljudstvo zapisano uničenju ter kopčno grozovita izkušnja prvih jedrskih eksplozij
»Tudi danes, je nadaljeval papež, se človeštvo sprašuje o pomenu tistih žrtev, predvsem ne more pozabiti mož in žena, ki so žrtvovali življenje za pravično stvar, za dostojanstvo človeka.
»Branili so svojo svobodo in neodvisnost, pravico do obstoja v imenu pravičnega mednarodnega reda v Evropi in v svetu,« je poudaril Janez Pavel H., ki se je nato navezal na izjavo Pija XII. 2. junija 1945, ko je dejal, da hočejo narodi, še zlasti majhni in srednji, ki so toliko žrtvovali za zrušenje sistema grobega nasilja, vzeti svojo usodo v svoje roke, medtem ko vsi narodi težijo k miru, s katerim bi izginilo iz sveta vsakršno zatiranje ali vsakršna hegemonija sile. Na osnovi teh teženj, je nadaljeval papež, so se Združeni narodi obvezali, da rešijo bodoče generacije vojne in so potrdili z univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah in z drugimi mednarodnimi dokumenti, osnovne pravice vseh ljudi in vseh narodov. S tem so hoteli izkoreniniti vzroke vojn, ki se porajajo vedno iz teptanja pravic ljudi in narodov in iz kršitve zakonitega reda. Tudi Cerkev, je dejal papež, hodi po poti zaščite osnovnih človekovih pravic in tu je Janez Pavel II. navedel poleg Pija XII. še encikliko Janeza XXIII. »Pacem in terris« in številne poslanice Pavla VI.
Janez Pavel H. je tako nadaljeval: »Pred štiridesetimi leti se je končala vojna. Se je mir, kot sad pravičnosti res uveljavil? Mir. osnovan na dejanskem spoštovanju ne samo v črki, ampak v duhu človekovih pravic? In pra-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RABAT — Državni udar v Sudanu, razmere na Srednjem vzhodu in nov položaj sredozemskih držav ob vstopu Španije in Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost so bile glavne teme pogovorov zunanjega ministra Andreottija z maroškimi voditelji ob začetku uradnega obiska v Rabatu. Že včeraj je Andreotti pro-
učil z zunanjim ministrom Filali jem in predsednikom vlade Lamranijem položaj v Sudanu, pri čemer so soglašali v stališču, da je želeti, da nove sudanske oblasti ne krenejo s poti neuvrščenosti v mednarodnih odnosih in da iiredijo notranje odnose med različnimi verskimi skupnostmi.
Glede »neumne« iraško-iranske vojne in libanonskih razmer so na pogovorih naglasili podporo obeh držav prizadevanjim za miroljubno reševanje sporov in prekinitev vojnih spopadov, upoštevajoč tudi sporazum med jordanskim kraljem Huseinom in voditeljem PLO Arafatom glede usode Palestincev. Italijanski zunanji minister, ki začasno predseduje tudi mi-' nistrskemu svetu EGS, je pomirjeval skrbi Maroka nad ostrejšo konkurenco izvozu njegovih kmetijskih pridelkov v EGS, ki jo bo predstavljal bližnji pristop Španije in Portugalske, pri čemer je podrobno seznanil sogovornike s sistemom jamstev, ki so jih s tem v zvezi sprejeli na zadnji seji zunanjih ministrov deseterice.
Ob obetavnih nastopih novih voditeljev
Normalizacija v Sudanu
KARTUM — Po sobotnem državnem udaru se položaj v Sudanu postopoma normalizira. Včeraj so ponovno vzpostavili prekinjene telefonske in telex Povezave s tujino, vsak čas pa bodo °dprli meje in obnovili letalski promet. Bolj kot notranja normalizacija Pa svet zanima, kakšne spremembe bodo uvedli novi voditelji v zunanji in notranji politiki.
Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz a-rabskih in zahodnih krogov, se ne bo sudanska zunanja politika bistveno spremenila. Novi voditelj general Se-var el Dahab je potrdil privrženost Sudana gibanju neuvrščenih, Arabski ligi in Islamski konferenci. V pogovoru z ameriškim veleposlanikom, v Kartumu je poudaril svojo zavzetost 2a ohranitev dosedanjih odnosov z ZDA. Tudi v Kairu poudarjajo, da je bil državni udar izključno notranja
zadeva Sudana, predsednik Mubarak ie izključil libijsko vpletenost in navedel »bratske odnose« z novimi voditelji. O »obetavnih« izgledih govori tudi britansko zunanje ministrstvo, v Tel Avivu pa so prepričam, da Kartum ne bo spremenil svoje zunanje politike.
Vse spremembe se bodo torej osredotočile na notranja vprašanja. Se-var el Dahab je obljubil da je vojska le prehodno prevzela oblast, da bodo no 16 letih Nimeirijévega režima kontno obnovili politične svoboščine. Trenutno so v teku aretacije bivših Ni-meirijevih visokih funkcionarjev, medtem ko puščajo na prostost pohtične ietnike ki jih je dal zapreti prejšnji režim. ’ Prvi nastopi novih voditeljev so torej obetavni, čaka pa jih nezavidljiva naloga sanacije težkega gospodarskega in političnega položaja.
Priprt verjetni sodelavec pri atentatu na Palerma
TRAPANI — Kaže, da so preiskave o atentatu na sodnika Carla Palerma, ki je pretekli torek zahteval tri nedolžna življenja v Pizzolungu nedaleč od Trapanija, ubrale pravo smer. Preiskovalci so prepričam, da imajo v rokah enega izmed zlikovcev, M so materialno sodelovali pri atentatu.
Gre za 38-letnega avtoličarja Gioacchina Calabròja iz Valdericeja, vasi, ki leži kakih 15 kilometrov od Pizzo-lunga. Že od pretekle sobote je priprt v neki kaznilnici blizu Caltanissette, kjer ga zaslišujejo preiskovalci z državnim pravdnikom Sebastianom Patančjem na čelu. Priprli so ga na osnovi pričevanj nekaterih očividcev torkovega krvavega dogodka, po mnenju katerih je avtoličar eden izmed dveh moških, ki sta zbežala iz kraja atentata z avtom vrste »fiat uno« takoj pp eksploziji peklenskega stroja.
Gioacchino Calabro, ki je oženjen in oče dveh otrok, je star znanec policije. Že dalj časa je bil pod posebnim nadzorstvom, ker je bil osumljen, da v okviru krajevne mafije sodeluje pri prekupčevanju z mamili in o-rožjem. Njegov bratranec je mafijec Francesco Farina, ki je v zaporu v ZDA.
Danes na športnih straneh
Tokrat mednarodni šport
.-j
..

Zaradi velikonočnih praznikov so imela skoraj vsa naša društva v ligaških prvenstvih premor. Le nogometaši v 3. amaterski ligi so v soboto in včeraj igrali zaostale tekme. In vsi trije naši predstavniki so bili uspešni: v soboto sta namreč zmagala Mladost in Primorec, včeraj pa je Primorje z 2:1 premagalo moštvo San Marca.
Včeraj in nedeljo pa je bilo dokaj živahno na mednarodnem športnem prizorišču. Tako je na prvi Veliki nagradi v formuli 1 v Braziliji zmagal Francoz Alain Prost na melamu pred Italijanom Michele jem Alboretom na ferrar!ju. V Goteborgu se je končalo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu s pravim zmagoslavjem kitajske vrste, prvič po šestnajstih letih pa je Jugoslavija ostala brez kolajne. V prvi jugoslovanski ligi so igrali 23. kolo in na vrhu lestvice je še vedno Sarajevo. V drugi ligi pa je ljubljanska Olimpija nepričakovano doma izgubila in si s tem zapravila vse možnosti za osvojitev prvega mesta.
• Papež hvalil odporništvo in boj za človekove pravice
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vic narodov? Tu je moral Janez Pavel IT. »z žalostjo ugotoviti«, da je na svetu preveč krajev, kjer so človekove pravice zanikane ali zatirane na najtrši način, preveč mučilnic, segre-gacijskih taborišč ali taborišč nečloveškega dela, katerih žrtve so zanikane ali pozabljene, preveč otrok, mož in žena zapisanih smrti zaradi pomanjkanja, suše ali podhranjenja, več narodov, ki čakajo na priznanje svojih suverenih pravic, ker jih niso več osvojili ali so jih izgubili, preveč ideologov, ki zastrupljajo narode z vzbujanjem k sovraštvu in nasilju, prevelika oboroževalna tekma, ki povečuje grožnjo popolnega uničenja, preveč vojn različnih razsežnosti in različnega trajanja, a z vedno večjo rušilno silo, zaradi katere krvavijo številne dežele v svetu.
In tu se je papež navezal na vlogo Cerkve, že ob začetku svoje poslanice, preden je spregovoril o grobovih, je s citatom iz evangelija vprašal: »Zakaj iščete med mrtvimi tistega, ki ga ni?«. Po koncu tega dela svoje poslanice, namenjenega spominu na drugo svetovno vojno in opozorilu na nevarnosti vojne, je Janez Pavel H. poudaril, da se Cerkev obrača na človeštvo z besedami Kristusa po vstajenju. »Mir z vami«. Te besede so namenjene v prvi vrsti mladini, ki je zadolžena, da spremeni osnovne mehanizme, ki v odnosih med posamezniki in med narodi privilegirajo predvsem egoizem in nadvlado. Mladina se mora torej zavzeti za mir in solidarnost, kar pa bo uspelo samo, če bo najprej spremenila srca. Kajti, je dejal papež. »Mir se rojeva v človekovem srcu in v človekovem srcu tudi umre.«
BOJAN BREZIGAR
• Prve negativne reakcije v ZDA
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tem področju, ustreza zamrznitev. Tiskovni predstavnik ameriškega predsednika, ki se trenutno mudi na počitnicah v Kaliforniji, je tudi pristavil, da Združene države Amerike, niso »samo za zamrznitev, ampak za dvostransko zmanjšanje raket«, na kar pa bo Moskva po mnenju administracije težko pristala, ker je njena sedanja prednost tako velika.
Javna polemika med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike opozarja nato, da se utegnejo politična nasprotja med obema stranema, kljub javno izraženi pripravljenosti na srečanje na vrhu, v prihodnjih mesecih še bolj zaostrovati. Bela hiša je namreč ocenila, da so zadnji sovjetski predlogi samo nova propagandna poteza Moskve, oziroma, da je pravi namen Moskve, da prepreči nadaljnje nameščanje ameriških raket v državah članicah pakta NA TO. Javna polemika po mnenju nekaterih komentatorjev tudi dokazuje.
da je srečanje na vrhu »pogojeno« z napredkom pogajanj v Ženevi, čeprav nobena stran tega javno ne priznava.
Po eni strani ocenjujejo tukaj, hoče Gorbačov- na srečanju na vrhu, ki bo septembra ali oktobra v New Yorku, Reaganu pokazati, da je Moskva že povlekla nekaj unilateralnih potez in da so sedaj na vrsti Združene države Amerike, po drugi strani pa bi posebej rad vplival na Nizozemsko, ki se bo novembra odločala o nameščanju ameriških raket, da se izreče proti njihovi namestitvi. Namen zadnjih predlogov naj bi bil torej, vplivati tudi na nekatere članice pakta NATO, na primer na Belgijo ali Nizozemsko, da se izrečejo proti nadaljnjemu nameščanju ameriških raket. Nič manj pomembno pa ni po tukajšnjem mnenju »koketiranje« Moskve z zahodnoevropskim mirovnim gibanjem, posebej v Veliki Britaniji in Zvezni republiki Nemčiji. Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost McFarlane je izjavil.
da je ameriški cilj doseči ravnotežje v raketah srednjega dosega v Evropi, oziroma tako imenovano »stanje nič«.
Najvišji predstavniki ameriške administracije so tudi 'znova poudarili, da je njihov namen doseči, da bi obe veliki sili sedanji arzenal strateških raket, ki dosega približno 8 tisoč raket na obeh straneh, zmanjšali na približno 5 tisoč raket na obeh straneh. Znova pa je bilo zelo avtoritativno poudarjeno, da se Združene države Amerike ne mislijo odpovedati »raziskavam« vesoljskega laserskega o-rožja, oziroma raziskavam tako imenovane »vojne zvezd«, kar je znova zahteval sovjetski voditelj. Javna polemika je dokaz, da na ženevskih pogovorih še ni dosežen prav noben napredek, sodijo tukajšnji komentatorji, oziroma, da sta tako ena kot druga stran zainteresirani, da dobita javno podporo za svoja stališča preden »u-grizneta v kisla jabolka« na ženevskih pogajanjih in na jesenskem srečanju na vrhu.	UROŠ LIPUŠČEK
Ob hudi sobotni prometni nesreči v Bosni
M AVTOBUSA V JABLANIŠKEM JEZERU SE JE REŠIEO SAMO OSEM POTNIKOV
JABLANICA — Le osem potnikov od 43 je preživelo hudo prometno nesrečo, ki se je zgodila v soboto ob
15.40	na magistralni cesti Sarajevo — Mostar pri mestu Papraško pred vhodnim poslopjem hidroelektrarne Jablanica. Avtobus DO »Parkovi« iz Mostarja, ki je vozil svoje delavce domov z dela v Zenici in Sarajevu, je najprej trčil v prikolico tovornjaka, nato pa zgrmel v Jablaniško jezero. Mesto nesreče je ena najbolj črnih točk na poti od Sarajeva proti' morju. Preiskovalni sodnik je zoper voznika tovornjaka »Špedicije« iz Bugojna Bosiljka Miličeviča (24 let), iz Kiseljaka odredil pripor. Kaže, da je zaradi spolzke ceste prikolica tovornjaka v ovinku zaneslo na levo stran cestišča, takrat pa je nasproti iz smeri Sarajevo pripeljal avtobus DO »Parkovi«.
Kot so povedali preživeli potniki, so bili napori voznika avtobusa Mileta Leke, da bi avtobus zadržal na cesti, zaman, ker je le-ta zaradi močnega udarca z veliko hitrostjo preletel prepad nad jezerom in padel v vodo. To je v kratkem času druga težka prometna nesreča, ki je prizadela delavce DO »Parkovi«. Ni še minilo leto, odkar je avtobus, ki je prevažal delavce tega
kolektiva, zgrmel v strugo reke Drežanjke, takrat sta umrla dva delavca.
Potapljači so včeraj izvlekli avtobus iz globine 20 metrov. Vseh trupel še niso našli. Delo potapljačev je zelo težko, saj je voda mrzla, globoka, razen tega pa njihovo delo otežkočajo še debeli sloji blata in težko pristopen teren.
Vseh osem preživelih potnikov je izven življenjske nevarnosti. Kot so povedali, je minilo teh nekaj kritičnih sekund v molku, prežetem z upanjem, da bo kakšno drevo zadržalo avtobus, da ne pade v jezero. Vse se je odvijalo zelo hitro in le tisti, ki jih je ob udarcu avtobusa z jezersko gladino vrglo iz avtobusa, so imeli možnost, da preživijo. Eden od ponesrečenih se je razen trenutka tragedije spomnil žene z otrokom in dekleta, ki so izstopili le kakšno minuto pred nezgodo, po kratkotrajni vožnji.
Če bi se nesreča zgodila le kakšnih sto metrov naprej proti Jablanici, bi bile posledice veliko manjše, saj bi se avtobus ustavil na obali Jablaniškega jezera.
Včerajšnji dan je ZIS proglasil za dan žalovanja, (dd)
Parlamentarci ZDA v Moskvi
Predsednik poslanske zbornice Thomas O’Neil (levo), ki vodi delegacijo ameriškega kongresa na 5-dnevnem uradnem obisku v SZ, z načelnikom vrhovnega sovjeta Levom Tolkunovom (na sredi) v Kremlju	(Telefoto AP)
Proti umestitvi raket
Več kot 20.000 članov mirovnih gibanj je včeraj obkolilo angleško vojaško postojanko pri Molesworthu, da protestira proti predvideni umestitvi ameriških jedrskih izstrelkov. V zastavi ZDA so zamenjali zvezde s križi (AP)
ZIS predložil nove osnutke zakona o deviznem poslovanju
BEOGRAD — Zvezna vlada je skupščini SFRJ ponudila v razpravo težko pričakovane osnutke zakonov, ki naj bj v prihodnje urejali področje gospodarskih odnosov s tujino, zlasti zakona o deviznem poslovanju. Kot je znano, je pred časom ustavno sodišče SFRJ ugotovilo, da dosedanji členi deviznega zakona niso vsi usklajeni z ustavo, ZIS pa je tudi sicer imel nalogo pripraviti novo besedilo.
Določil je tudi program ukrepov za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko deluje devizno tržišče.
Kaj podrobneje prinašajo osnutki zakonskih besedil in kako se bodo poznali v gospodarstvu, je za zdaj še težko ugibati, saj je javnost za zdaj zvedela za »paket« le v obliki časopisnih obvestil. Najpomembnejše so vsekakor določbe, ki devizam pripisujejo edino vlogo — plačevanje v tujini. Trajni sistem deviznega poslovanja bo seveda mogoče utrditi šele takrat, ko bo dinar postal konvertibilen in ko bo mogoče tako izvoz kot uvoz sprostiti. Do tega, za zdaj še oddaljenega cilja, pa bodo morali izvozniki ustvarjene devize takoj prodati pooblaščenim bankam, da bi jih te dale na devizno tržišče.
Določene so tudi omejitve, oziroma prednosti nakupovanja deviz na tem tržišču. Podjetja, ki več izvažajo
kot uvažajo, bodo lahko dobila devize najmanj v višini ustvarjenega uvoza v prejšnjem letu. Zneski se bodo lahko povečali, če se bo povečal izvoz. V drugi kategoriji so organizacije, katerih uvoz je večji od izvoza in tiste, ki jim je prepovedano izvažati, v tretji pa tiste, ki sploh ne izvažajo. Te bi startale z nivojem lanskega uvoza, povečanje pa bi bilo odvisno cd rasti celotnega izvoza.
ZIS meni, da bi morali ti zakoni okrepiti izvozna prizadevanja, vendar na racionalnih osnovah, torej naj ne bi bilo več izvoza za vsako ceno.
čeprav je, kot rečeno, še zgodaj za podrobnejše ocene, nekateri komentatorji že ugotavljajo, da bodo novega deviznega zakona veseli predvsem uvozniki oziroma tisti, ki so doslej ustvarili bolj malo deviz. Izvozno gospodarstvo bo poslej zelo odvisno od odločitev Narodne banke, sleherno administriranje pa se je še vedno izrodilo v »coklo«. Kaže, da bodo izvozniki zdaj nasploh imeli še manjši motiv za izvozne napore, ki so v mednarodni konkurenci res veliki in terjajo dobro organiziranost in dobro delo. Hrvaški odmevi (druga izvozno najbolj aktivna republika) celo izrecno poudarjajo, da zakon ne bi smel kar čez noč ukiniti osnovnega interesa izvoznega gospodarstva — razpolaganje z devizami, (dd)
Atentat na naftovod NATO v ZR Nemčiji
BONN — Medtem ko so se zahodnonemški pacifisti pripravljali na četrti in zadnji dan mirovnih pohodov, ki so se že od petka odvijali v največjem redu, so teroristi včeraj ponoči izvedli serijo atentatov na objekte NATO. Uspešno so izpeljali le dva, ki sta povzročila samo gmotno škodo.
V prvem so z dinamitom pognali v zrak potisno postajo naftovoda Atlantske zveze Tubingen - Aaalen - Lan-chenheim v Baden-Wiirttemburgu. Zaradi eksplozije so popokale cevi, tako da je bilo treba obratovanje postaje ustaviti. Nekaj ur pozneje so teroristi skušali raznesti z razstrelivom še eno potisno postajo, vendar jim to ni uspelo.
Drugi uspešen atentat je bil uperjen proti hamburški družbi Marinetechnick: bomba, ki je počila ob vhodu v njene podzemeljske prostore, je napravila dokajšnjo materialno škodo. Omenjeni družbi je bila poverjena med drugim študija za nov model fregate, ki naj obogati vojno mornarico NATO v naslednjem desetletju. Policija je pozneje pravočasno odkrila še en peklenski stroj ob vhodu v drugo poslopje, ki je prav tako last družbe Ma-rinetechnick. Odgovornost za atentate sta po telefonu prevzeli neznani organizaciji »akcija za boj proti svetu« in »bojna enota Timmermann«.
V nedeljo v Rimu pohod proti lakoti na svetu
RIM — Večtisočglava množica se je v nedeljo dopoldne v sprevodu podala po središčnih rimskih ulicah na pohodu proti lakoti v svetu, ki ga je priredil odbor parlamentarcev za bqj proti lakoti v svetu Parifa. Sprevod so vodili predstavniki nekaterih političnih sil in sicer Flaminio Piccoli, Giuseppe Zamberletti, Vincenzo Scotti, Marco Pannello, Giovanni Negri, Adelaide Aglietto, Loris Fortuna in nekateri drugi. Pred Pantheonom je bilo kratko zborovanje, na katerem je Adelaide Aglietto uvodoma poudarila, da je osrednji cilj odbora, da se začne takoj izvajati zakon, s katerim je bilo namenjenih 1.900 milijard lir za pomoč lačnim, kajti zaradi hude suše bodo prihodnji meseci za nekatere afriške narode dramatični. Za njo so spregovorili še minister Zamberletti, poslanec Fortuna, tajnik radikalne stranke Negri in predsednik Piccoli. Manifestacija se je končala ob 12. uri pred baziliko sv. Petra.
Že včeraj pa je bilo glede prisotnosti, oziroma odsotnosti zabeležiti prve polemike. Tajnik radikalcev Negri je namreč očital komunistom in republikancem, da se niso udeležili manifestacije, (bbr)
Parada v Beogradu ob Dnevu zmage
BEOGRAD — Letošnja parada, ki bo 9. maja v počastitev Dneva zmage v Beogradu, bo po obsegu in številu udeležencev manjša od tiste pred desetimi leti. Polovico parade bodo sestavljali pripadniki JLA, v drugem delu pa bodo nastopile enotne teritorialne obrambe, civilne zaščite in drugih civilnih sestavov. To je delegatom odbora zveznega zbora skupščine Jugoslavije za ljudsko obrambo povedal namestnik sekretarja za obrambo general Ilija Radaković. V paradi bodo oborožene sile prikazale najnovejšo tehniko, po paradi pa bodo organizirali tudi razstavo, na kateri se bodo lahko ljudje pobliže seznanili z orožjem in stroji JLA.
Parada bo stala 450 milijonov dinarjev, od česar bo 320 milijonov odrinila JLA iz rednih sredstev. Armada za to ne bo zahtevala dodatnih sredstev, (dd)
Podeljene nagrade dr. Jožeta Potrča
LJUBLJANA — V skupščini Slovenije so včeraj podelili Potrčeve nagrade in priznanja za izjemne dosežke na teoretičnem in praktičnem področju zdravstvene zaščite. Nagrade so poimenovane po humanistu in revolucionarju dr. Jožetu Potrču, podeljuje pa jih Zdravstvena skupnost Slovenije. Dobitniki Potrčevih nagrad za leto 1984 in 1985 so: dr. Adolf Drolc, dr. Drago Mušič in dr. Bojan Pirc, priznanja pa so prejeli dr. Pavla Jerina - Lah, dr. Ludvik Kramberger in višja medicinska sestra Ana Gradišek.
Slavnostni govornik na podelitvi je bil predsednik RK SZDL Franc Šetinc, ki je omenil uspehe pri razvoju mreže zdravstvenih organizacij ter nekatere vrhunske rezultate v zadnjem obdobju (otroci iz epruvete, uspehi mikro-kirurgov itd.). To so seveda vrhovi slovenske medicine, v kateri pa je še veliko težav in čaka zdravstvene delavce še precej nalog, (dd)
V švicarskem Lavinu
Evropski seminar o etničnih skupinah
Od sobote, 30. 3., do petka, 6. 4., se je v Lavinu (Švica) odvijal seminar mladinskih evropskih etničnih skupin.
V tej organizaciji je že vrsto let vključena tudi MS SSk, ki se je polnoštevilno udeležba letošnjega seminarja, ki ga je priredila CIA Ramantscha, krovna organizacija retorohanskih Švicarjev. Letošnja prireditev je prav gotovo bila ena najštevilnejših in najbogatej-ših, saj se je je udeležilo kar 90 mladih, ki so predstavljali 17 različnih narodnostnih manjšin. Program dela je bil zelo natrpan in je poleg različnih predavanj obsegal še spoznavanje retoromanske ali ledinske zgodovine, razvoja, sedanjega stanja.
Organizatorji so v ta namen priredili v okviru seminarja tudi dvodnevno ekskurzijo po največjem švicarskem kantonu Grandbiinden, kjer poleg La-dincev živijo tudi Nemci in Italijani.
V kantonskem glavnem mestu Chur je udeležence sprejel predsednik deželne vlade. Veliko pozornost so seminarju Posvečala tamkajšnja sredstva množičnega obveščanja, saj so v ta namen priredili tudi eno radijsko in eno televizijsko oddajo.
Verjetno najvažnejši del seminarja Pa je bilo delo v skupinah. V vsaki skupini je bil prisoten po en predstavnik vsake delegacije in z ostalimi člani skupine so razpravljali o različnih pogojih, v katerih vsaka manjšina deluje, šele tedaj so prišle na dan razlike med etničnimi skupinami, saj so.
nekatere izredno zaščitene, druge pa skoraj zatirane.
Na svojem zadnjem sestanku je plenum vseh nastopajočih manjšin odobril 3 resolucije, ki so jih predlagali Nemci iz Alzacije in Lorene, Kor. Slovenci in Prim. Slovenci. MS SSk je predstavila resolucijo, v kateri poziva vlado in parlament k čimprejšnji odobritvi zaščitnega zakona, ki bi brez diskriminacij veljal za vse Slovence v Italiji, ne glede na njihovo število v različnih teritorijih. Resolucijo so že poslali predsedniku vlade, Jottije-vi, Cossighi in Garibaldiju.
BERITE
Novi
Matajur
Mednarodni stiki tolminske občine
TOLMIN — Nedavno so se v občini Zoppola v pokrajini Por-denon srečali predstavniki petih občin iz treh držav; iz občin Zoppola in Bruneck v Italiji, Eberndorfa in Feistritza oziroma Bistirce ob Žili v Avstriji ter iz Tolmina.
Razpravljali so o stikih med temi občinami, zlasti na športnem in kulturnem področju. Dogovorili so se, da bodo že v maju in jimiju letos pripravili nekatere skupne prireditve in srečanja, ponovna izmenjava obiskov in gostovanj pa bo v septembru letos.
Te pobude se uvrščajo v okvir prizadevanj tolminske občine, da poglobi in razširi stike in sodelovanje z raznimi območji v tujini, tako v Italiji kot tudi v Avstriji in drugod.
(m.d.)
Veliko turistov ob slovenski obali in drugih letoviščih
Letošnji velikonočni prazniki so privabili v Slovenijo nadpoprečno število tujih gostov. Posebno veliko je bilo ljudi ob obali, na Krasu pa tudi v smučarskih središčih in toplicah.
Ob obali in na Krasu je bilo te dni približno 8 tisoč turistov, večinoma iz tujine. Odpreti so morali celo nekaj hotelov, ki jih po navadi odprejo komaj ob začetku poletne sezone. Zapisati je treba, da so hotelirji turiste pričaokvali in da zato s prenočišči ni bilo težav, nekoliko se je zataknilo pri nudenju drugih uslug, nekaterim hotelskim menjalnicam je na primer zmanjkalo dinarjev za menjavo, problemi so bili tudi z nekaterimi turističnimi a-gencijami, ki niso bile odprte tako, kot bi številni gostje potrebovali. V bistvu pa so prazniki pomenih za o-balo nekakšno turistično »uverturo«, ki je pokazala veliko zanimanje gostov za Slovenijo in Jugoslavijo. Upati je, da bodo storitve in usluge čimbolj odgovarjale potrebam in pričakovanjem turistov.
Tudi zimska središča so te dni beležila lep dotok gostov, predvsem tujih. V Kranjski gori je bilo približno 500 gostov, pričakujejo pa nove skupine iz ZRN, Danske in Švedske.
Dobro poslujejo tudi slovenska zdravilišča. V Rogaški Slatini je bilo te dni približno UOO gostov, v zdravilišču .Dobrna je zmanjkovalo prostora. Dober je bil obisk v Dolenjskih in šmarjeških toplicah. Skratka, formula zdravilišča in letovišča se dobro obrestuje. Saj se prav v teh krajih ujemajo lepa narava, dobre usluge, mir in zdravniška nega, ki postajajo za sodobnega, stresom podvrženega človeka, vedno bolj potrebne.
Verjetno bo po praznikih v turističnih krajih manj ljudi, treba pa
je zapisati, da se vedno več ljudi odloči za počitnice, ah vsaj za delni dopust izven »klasičnih« počitniških obdobij. Tem novim zahtevam mo-
rajo seveda turistični delavci ugoditi in nuditi izvensezonskim gostom številne usluge, da se ne znajdejo v samotnih in otožnih krajih.
Računalniki za šole na Obali
KOPER — Neizogibno, nujno računalniško opismenevanje učencev v osnovnih in srednjih šolah v marsikateri šoh odpira probleme, težko premostljive ovire. Preprosto; denarja za nakup računalniške opreme nimajo, interes za tovrstno izobraževanje pa — razumljivo — narašča iz dneva v dan. Redke šole na Obah imajo računalniško opremo in zato so v okviru medobčinske gospodarske zbornice sprožih pobudo za zbiranje denarja
Na šolah in izobraževalnih skupnostih Obalnih občin so se oprede-lih, da bodo imeh enotno računalniško opremo in sicer računalnike Commodore 64 za osnovne in srednje šole te računalnike PC IBM za srednjo gostinsko in turistično šolo v Izoli ter višjo pomorsko šolo v Piranu.
V izolski občini tako potrebujejo za osnovne šole 5 kompletov računalniške opreme, za srednje šole 4 komplete in za srednjo gostinsko in turistično šolo 1 komplet računalniške opreme. V koprski občini pa potrebujejo 11 kompletov računalniške opreme za osnovne šole in 10 kompletov za srednje šole. V piranski občini pa potrebujejo za potrebe osnovnih in srednjih šol vsega 31 kompletov računalniške opreme, za višjo pomorsko šolo pa 10 računalnikov IBM in en večji računalnik.
DUŠAN GRČA
POTOVANJE PO DEŽELI BREZ MIRU
Dušan Jelinčič	27.
Na svoji poti po Izraelu so tudi oni, in sicer dva dni pozneje od naju, prispeli v Ein Gedi ob Mrtvem morju Prišli so v zgodnjih popoldanskih urah. Takrat pa sta imela Jean-Louis in Kristian preblisk in idejo: »Greva plezat na pečine nad jezerom.« Pascal jima je kričala: »Ktij sta nora, kaj ne vidita, da je skala krušljiva?« Nič zato! Nista je poslušala. Začela sta plezati! Kristian naprej, Jean-Louis za njim. Naenkrat se skala odtrga, krik, Kristian zleti v globino kakih petnajstih metrov, vendar pa zanj ni vec po-
moči. Padel je na glavo in v trenutku izdihnil. Ostalo je bilo le noro tekanje in razlaganje dogodka v mia-dinskem domu, na francoskem konzolatu, na policij-ski postaji in še drugje. To sta počenjala avtomatično, kot v transu. Tudi v kibucu. Mi pa smo ju zaprepadeno poslušali.
Tako so se končale naše počitnice. Poslovili smo se v solzah, brez obljub, načrtov in trdnih odločitev, kratko in tuje, kot da bi nas ta dogodek dokončno vrgel v realnost, ki smo si jo stalno skrivali, a je ni bilo mogoče zakrivati v nedogled, kot da ne bi živeli skupaj teh nekaj nepozabnih tednov. Preblisk: ne bomo se videli nikoli več! Kljuvalo mi je v glavi in možganih. In še nikoli ni bil občutek ločitve tako podoben občutku smrti. Prav dišal je po smrti, in tokrat smo se prepričali, da se ne bomo s prijatelji, tovariši, brati Francozi nikoli več videli. In res! Minilo je že več let od tistega dogodka, vsak je šel po svoji poti. Naše poti pa se niso nikdar več križale. In obljube? In načrti? To so bile le kratke, naivne in otroške sanje. Kako smo bili mladi, da smo verovali vanje!
Iščeš srečanje, dobiš pa minevanje. Zato pa — srečanje nikjer!
In to je bil najin odhod iz Mišmarota. Bolesten, otožen, poln neizrekljive žalosti. V eni uri sva bila v Tel Avivu in pozno ponoči na letališču v Lodu. Iz le-
Tipična izraelska pokrajina: Safed v Galileji
tala pogled na vedno bolj oddaljujoče se luči Tel Avi-va ter občutek neizrečenega, nedokončanega in slanega Mrtvega morja, slane puščave in okus po neprebavljivi in neužitni grenivki.
* * *
Človek je podoben lastni bolečini. (André Mal-raux)
KONEC
Velika noč in velikonočni ponedeljek na Tržaškem
Sonce in dež za letošnje velikonočne praznike
V NEDELJO TRUME NA KRASU IN V BREGU |W f \
Lepo, sončno vreme v nedeljo, o-blačno in deževno' v ponedeljek — letošnji velikonočni prazniki so pokazali Tržačanom dva povsem različna obraza: če je prvi nadvse razveselil ljudi, jih zvabil iz mesta v okolico in jih oblil z žarki skoraj poletnega sonca, jim je drugi, včerajšnji, s svojo mokro sivino že spet obudil spomin na še ne toliko oddaljene dneve letošnje zime, ki jih je za dolgo' prikovala v stanovanja.
Kljub včerajšnjemu muhastemu povratku slabega vremena, so lahko Tržačani nadvse zadovoljni z letošnjo veliko nočjo. Predvidevanja za proslavitev »dneva pirhov« namreč niso bila nič kaj rožnata. Še v soboto so vremenoslovci na podlagi kompjuterskih izračunov napovedovali za naše kraje slabo vreme s pboblačitvami in padavinami. Na srečo so se tokrat računalniki zmotili.
V nedeljo zjutraj, k0 je začelo sonce, po nočni plohi, že kukati izza o-blakov, so se številni ljudje v mestu in okolici udeležili velikonočnih verskih obredov z blagoslovom jedil; ponekod na podeželju so bile zjutraj velikonočne procesije.
Vreme se je medtem še izboljšalo. Meščani so izkoristili lep dan že dopoldne za sprehod po Trgu Unità in po nabrežju. Premnogi so se odpravili na velikonočno pojedino na Kras, v Breg ali v bližnje kraje v Furlaniji in v Istri. Na Krasu so bile domala vse gostilne prepolne gostov; kdor ni že prej rezerviral, se je moral pošteno potruditi, da je v tolikšni množici našel »kotiček« za kosilo.
Oštirji in gostilničarji so imeli skratka polne roke dela. Prav toliko posla, če ne še več, so imeli tudi po osmicah. Tisti meščani, ki so se o-dločili za kosilo doma (skoraj obvezna je bila pri tem jagnjetina), so popoldne v »trumah« navalili v Breg in na Kras. V gozdičih, na travnikih in po gmajnah je bil pravcat živžav starejših in otrok; po sprostitvi v naravi
(in upati je, da narava pri tem ni preveč »trpela«), se jim je zahotelo še okrepčilo v osmicah.
Za letošnjo veliko noč so na Tržaškem zrasle »fraske« kot gobe po dežju. Domače vino je teklo iz sodov in flaškonov v osmicah v Nabrežini, v Sama'.or:i (dve), v Koludrovici, v Slivnem, v Repnu, prj Piščancih, v Borštu, v Dolini, v Prebenegu, v Mačkoljah, in še smo verjetno katero izpustili. Zagradec je bil prava »velikonočna metropola«, toliko ljudi in avtomobilov se je v nedeljo popoldne gnetlo v zaselku med Repničem in Repnom.
Poleg domače kapljice so si izletniki privoščili specialitete, ki so jih pripravili »osmičarji«. Največ povpraševanja je bilo po' žolci, tipični veliko- . nočni jedi pri nas. Poleg tega so se gostje mastili ob pečenem pršutu, ob panceti, siru in drugi jedači. Tudi trdo kuhanih jajc, ki so jih domači za
velikonočne praznike pobarvali v pisane barve, ni manjkalo. Prepolne osmice só bile skratka bolj podobne gostilnam kot pa osmicam v »klasičnem« pomenu besede.
■Če je bil za Tržačane izlet na Kras in v Breg prava sprostitev, je bil pa povratek v mèsto prava muka: v dolgih polževo »hitrih« kolonah so se marsikateremu avtomobilistu po nekajurni osvežitvi in oddihu že spet napeli živci. Na srečo črna kronika ni beležila hujših nesreč.
Po velikonočnem sončnem nredahu je slabo vreme včeraj slavilo svojo »revanšo«. Svinčeno sivi gosti oblaki so ponoči prekrili tržaško pokrajino, temperatura je zdrknila za nekaj stopinj niže (opoldne so namerili 15 stopinj Celzija), popoldne pa se je še pošteno ulilo. Vse to ni preprečilo Tržačanom izletov v bližnje kraje, pa čeprav je bilo le-teh manj kot dan prej.
Gost promet v nedeljo in tudi včeraj Dobro obiskani lokali to-in onstran meje
Lepo, toplo in sončno vreme, je naveliko noč zvabilo iz domov vse tiste, ki se niso že prej padali na krajše ali daljše počitnice v hribe, na morje, ali kam drugam. »Vse, kar leze in gre«, bi lahko rekli, je v nedeljskih dopoldanskih urah zapuščalo mesto in se podajalo na izlete, na kosilo, ali na obiske v okoliške kraje, to- in onstran meje. Promet je bil na vseh cestah tako gost, da je bilo treba veliko potrpežljivosti, pa tudi previdnosti, da se je človek »prebil« s svojim vozilom iz gneče, ki je b,ila pravtako velika tudi v popoldanskih urah, zvečer pa se je začelo čakanje v dolfdh kolonah za povratek domov.
no velik obisk tudi v vseh gostilnah in javnih lokalih onstran meje, kjer so bile do skrajne možnosti izkoriščene vse tamkajšnjo zmogljivosti.
Številne prometne izvidnice so i-mele kar precej dela ter so bile tudi dovolj stroge pri dajanju glob. Kljub okrepljeni službi, pa je prišlo do raznih incidentov, na srečo vsaj na našem območju ne do tako hudih, da bi terjali človeška življenja.
V gostilnah so se pohvalili, da so prodali veliko domačih specialitet, v Istri pa veliko pršuta in rib.
Včeraj zjutraj je bilo mesto povsem mrtvo. Malo avtomobilov in ma-
Na Krasu in v Bregu so bile osmice za marsikoga obvezna velikonočna etapa
Tako je bilo na veliko noč na vseh j (na sliki mejni p
Na barkovljanskem nabrežju je mrgolelo ljudi. Marsikdo si je že upal v vodo
Sladoledar, znanilec toplejših časov, je imel že polne roke dela
liaj pojasnn. menim, ua je moja Ižnost dolgoletnega bivšega župana občinskega upravitelja, da pripom-n sledeče. Predvsem naj povem, da omenjeni članek nekoliko netočen žaljiv za občinsko upravo, še zlasti zadnji stavek, ki se glasi: . . . Za-j so vsa zanimanja občine končen-rana v Sesljanu, Devinu, kjer živijo daj pretežno Italijani, pristne sionske vasi pa so prepuščene same bi?« Nekaj tako neresničnega lahko ita upravi samo kak neveden mla-nec ali kak starejši pozabljivec, ki ? pomni več, v kakšnem stanju je L Šempolaj in bližnje vasi, ko smo i. osvoboditvi prevzeli upravo občine, i bi seznanil mladince in obudil ne-iterim spomin, bom zelo na kratko nenil samo nekaj stvari. Prevzeli no občinsko upravo, ko šempolaj in nenjene vasi niso imele ne tekoče tne vode, ne električne razsvetljave, ; asfaltiranih poti, ne nove šolske avbe in niti otroškega vrtca, skoro bilo javnih prevozov, da o šolskih -evozih sploh ne govorimo, ni bilo netarske službe in niti telefona, ni ilo novega pokopališča in niti vaške-a parkirišča (ko smo slednjega zgra-ili, so nas nekateri kritizirali, da smo
jene oncinsKe amouiaiiLe, muuciuu u-premljeni občinski uradi, nova srednja šola, občinska telovadnica, nogometno igrišče itd. Naj dodam še, da so prav sedaj v teku dela za modernizacijo celotnega občinskega omrežja javne razsvetljave (torej tudi za Šempolaj in bližnje vasi!). Obenem naj pripomnim, da je bil pred dnevi odobren novi občinski regulacijski načrt, s katerim je bilo ugodno rešenih mnogo prošenj (skoro vse!) domačinov iz Šempolaja in okoliških vasi tako, da si bodo lahko mladi pari zgradili dom, v rodni vasi. Še bi lahko našteval, menim pa, da je več kot dovolj v dokaz, da šempolaj in ostale pristne slovenske vasi niso bile prepuščene 'same sebi, kot to trdijo podpisniki omenjenega pisma uredništvu! Slednji imajo prav le, ko očitajo upravi, da ni kupila cerkvenega zemljišča za športne naprave in ji ni še uspelo popraviti stare šolske stavbe v Šempolaju. Razlogov je več in med temi predvsem pomanjkanje denarja.
Glede cerkvenega zemljišča v bližini pokopališča v Šempolaju, ki je postalo deloma gradbeno, potem, ko je domači župnik pričel prodajati parcele nekaterim vaščanom, menim, da je
io-cga, ženili preciziran sieaece. Fred osmimi leti je bila občina resnično pripravljena kupiti to cerkveno zemljišče. Goriška škofija je bila takrat naklonjena tej prodaji, kateri pa se je odločno upiral takratni šempolajski župnik Žerjal, kar mi je osebno povedal pokojni škof Cocolin. Izgubili smo tako, po krivdi župnika, nekaj let. Ko je prišel v Šempolaj novi župnik Švara, se je stanje spremenilo, nakar je škofija uradno izrazila pripravljenost, da proda to zemljišče. Medtem pa se je občinsko finančno stanje poslabšalo, občinska uprava je bila prisiljena zadevo nekoliko zavlačevati v pričakovanju boljših časov. Tega čakanja pa se je župnik Švara naveličal in pričel razprodajati zemljišče, ki so ga naši dedje zapustili šempolajski cerkvi.
Z zadevo kulturnega doma v Nabrežini je občinska uprava, kljub najboljši volji, naletela na vsemogoče ovire. Upati je, da bodo te kmalu premagane. Občina ima že pripravljen osnutek načrta in ima na razpolago 400 milijonov lir, potrebovala pa jih bo še približno trikrat toliko.
S spoštovanjem
Albin Škerk
Ob tesnem sodelovanju krajevnih organizacij
Koordinacijsko združenje kraških vasi izdelalo podroben pregled vseh zahtev
Koordinacijsko združenje kraških krat radi naglašamo, kako je pri na-
1 r\ iDe»<7rvTrJ/■»/■» Z"1o rlTDX>-iT »tr-, v» iii V-vn/^rv^drf o	r7\ir\ 1Q rlrvlfìZ’O-
vasi, to je Bazovice, Gropade, Padrič, Trebč, Banov in Ferlugov nas spet preseneča s svojo izredno aktivnostjo. Zavzetost, s katero predstavniki vseh krajevnih organizacij, ki tvorijo koordinacijsko združenje, opozarjajo na vse pomanjkljivosti pri upravljanju in spremljajo sleherno dogajanje ne le v življenju teh vasi, temveč širše za-frejske stvarnosti, je lahko za zgled marsikomu, kot je po drugi strani v precejšnjo nadlego občinskim in drugim upraviteljem.
Zadnji napor Koordinacijskega od-b?ra je obsežen dokument, pri izdelavi katerega so sodelovali vsi dejav-mkj posameznih vaških skupnosti. Dokument obsega podrobno analizo širših vprašanj, ki zadevajo vzhodni Kras (preureditev bivšega ezulskega taborišča na Padričah, jusarsko vpra-sanje, plinovodna napeljava, raziskovalni center, hitra cesta, poimenovanje vaških ulic in trgov itd.), poleg **ga pa prav tako podrobno analiza vseh potreb v posameznih vaseh. Vse Pripombe so opremljene z jasnimi in tečnimi predlogi, kot dodatek pa je dokumentu priložena vrsta prilog, od zemljevidov s točnimi označbami o-njektov in potreb, do raznih drugih dokumentov, na katere se Koordinacijsko združenje sklicuje pri svojih zahtevah. Dokument (brez prilog) obsega skoraj petnajst tipkanih strani, nar je že samo na sebi dokaz obsežnosti opravljenega dela.
Naslovljenec tega dolgega pisma je Tržaška občina, služilo pa bo tudi kot izhodišče posvetovalnih srečanj, ki jih Koordinacijsko združenje namerava sklicati s predstavniki rajonskega sveta za vzhodni Kras ter političnih strank in družbenopolitičnih organizacij.
Kot je rečeno v uvodu dokumenta, naj bi pripombe in predlogi, ki jih Koordinacijsko združenje navaja v podrobnostih, služilo občinskim) upraviteljem pri pripravah in dopolnitvah raznih javnih načrtov. V uvodu je izražena tudi ugotovitev, da se je občinska uprava v povojnih letih premalo zavzela za splošne potrebe kraških vasi in da ni znala najti pravega stika s prebivalstvom in njegovimi organizacijami.
Organiziran nastop, opozarjanje na odprta vprašanja in predlaganje možnih rešitev ni nekaj novega v praksi vzhodnokraškega prebivalstva. Dokaj izčrpne pismene zahteve so poslali tržaški občinski upravi že maja 1974, februarja 1982 in nato junija in novembra 1984 (če omenimo samo najpomembnejše), vendar nanje ni bilo Pričakovanega odziva javnih upraviteljev. Zahteve so ostale skoraj v celoti neizpolnjene, 'ites je, da bi težko Pričakovali, da bo občinska uprava lahko upoštevala vse zahteve in želje občanov. Lahko pa bi jim temeljiteje prisluhnila. Še zlasti, ker je koordinacijsko združenje vzhodnokra-ških vasi večkrat dokazalo, da mu ne g^e samo za sitnarjenje nad neizpolnjenimi nalogami občine, temveč ža nekaj več, za nekaj vsebinsko novega. Gre za ponujanje roke javni upra-vi, za željo, da bi skupaj pristopili k reševanju odprtih vprašanj. Več-
črtovanju bodočega razvoja določenega ozemeljskega področja potrebno čim širše sodelovanje ne samo javnih upraviteljev in strokovnjakov, temveč vseh občanov. Toda v praksi se še vedno dogaja, da ostaja določevanje rešitev slej ko prej domena ožjih, interesno pogojenih zaprtih skupin, kar običajno pa leti na ostre kritike neposredno prizadetih občanov. Ali naj v primeru obravnavanja kraškega vprašanja še enkrat ugotavljamo, da je amorfnost javnih upraviteljev prej stvar načrtnega preziranja kraške (beri: slovenske!) problematike, kot
zgolj neke navadne neobčutljivosti ali lenobe?
Kakorkoli že, vzhodnokraško prebivalstvo je spet (in tokrat še popolneje) predložilo zemljevid nerešenih ali zanemarjenih vprašanj, ki so v pristojnosti predvsem občinske uprave, pa tudi nekaterih drugih javnih ustanov (Konzorcij za upravljanje raziskovalnega centra, deželne in pokrajinske uprave, cestnega podjetja AN AS, podjetja ACEGA itd.). Kakšna u-soda bo doletela ta dokument, pa bomo videli v prihodnosti. O posameznih poglavjih dokumenta bomo vsekakor še poročali.
NATEČAJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
»Primorski dnevnik« praznuje letos svojo štiridesetletnico, ki sovpada z obletnico osvoboditve. Ob tej priložnosti želi proslaviti oba jubileja. Zato Primorski dnevnik razpisuje dva natečaja: Ukovm za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol, za dijake višjih srednjih sol pa literarni natečaj. Natečaja sta na temo:
Ob štiridesetletnici osvoboditve in izhajanja Primorskega dnevnika, glasnika Slovencev v Italiji
Sožitje in naša prihodnost
Likovne izdelke, oziroma literarne prispevke, je treba dostaviti u-redništvu do 30. aprila. Izid natečaja bomo razglasili na svečani proslavi obletnice, najboljše prispevke bomo objavili v jubilejni številki dnevnika.
Okrog sto ljudi odpotuje jutri na spominski izlet v Buchenwald
Pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih uničevalnih taboriščih organizira sedemdnevni spominski izlet v Buchenwald, kjer se bodo srečali bivši deportiranci tega taborišča s svojimi sotovariši iz matične domovine. Spominski izlet spada v vrsto pobud v počastitev 40. obletnice osvoboditve in zmage nad nacifaši-zmom, kot tudi 40. obletnice, ko so bili končno osvobojeni še preživeli iz teh strašnih taborišč smrti.
Okrog 100 udeležencev izleta, bivših deportirancev, od Milj do Nabrežine, bo iz Trsta odpotovalo z dvema avtobusoma jutri ob sedmih s Trga Oberdan. Med sedemdnevnim potovanjem bodo udeleženci izleta obiskali taborišča Dachau, Gera, Buchenwald, kjer bo v soboto, 13. t. m., glavna spominska svečanost in taborišče Dora. V vseh teh taboriščih so bili zaprti številni slovenski in italijanski antifašisti iz naših krajev, od katerih se mnogi niso vrnili več na svoje domove.
Spominski izlet bo priložnost, da se bivši deportiranci iz naših krajev sestanejo s svojimi sotrpini iz matične domovine in da skupno opravijo tako medsebojna srečanja z obujanjem spominov na tiste težke čase, kot tudi skupne spominske svečanosti.
Tudi v Trstu odsek grafološkega združenja
Konec marca je bila na liceju Dante Alighieri v Trstu ustanovljena deželna sekcija F-JK italijanske-
ga grafološkega združenja AGI. Združenje ima namen podpirati razvoj grafoloških raziskav in njihovo različno uporabo. Združenje bo skušalo vpeljati tudi tiste pobude, ki se tičejo zaščite profesionalne etike te kategorije in zaščite njenih pravic.
Sedež deželnega združenja AGI je v Sesljanu 57 R, kjer dobijo vsi zainteresirani tudi podrobne informacije o ciljih in aktivnosti združenja.
Giorgio Albertazzi v Krožku za kulturo in umetnost
Giorgio Albertazzi bo drevi gost tržaškega Krožka za kulturo in u-metnost. Znani italijanski gledališki igralec, ki nastopa v teh dneh v gledališču Rossetti z delam P. Corneillea »E( Cid«, bo govoril o svojih pogledih na gledališče. Srečanje, ki bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2), se bo začelo ob 18.45.
Prekopi na pokopališču
pri Sv. Ani
Na pokopališču pri Sv. Ani bodo v kratkem preuredili za nove pokope del XIII. polja (grobovi od št. 865 do 1008), kjer ležijo ostanki trupel, pokopanih med 16. in 31. januarjem 1975. Kdor želi, da se ostanki pokojnih svojcev ohranijo, naj se zglasi v vratarnici pokopališča ali v sobi 427 občinske palače z urnikom od 8. do 10. ure. Zainteresirani se lahko javijo le ob delavnikih in do 19. aprila, pri sebi pa morajo imeti osebno izkaznico in številko davčnega kodeksa.
Kot dokazuje znanstveno poročilo strokovnjakov
Pritožbe Ferlugovcev niso povsem iz trte izvite
Tržaški pretor Mbrway, ki je u-vedel sodno preiskavo o'škodljivih posledicah elektromagnetnega žarčenja pri Ferlugih, ima končno na mizi poročila izvedencev. Trajalo je poldrugo leto, da so ekipe profesorjev Gob-bata (vodja službe za medicino dela), Carlija (univerzitetni docent za merjenje elektromagnetnih polj) in Bot-teghellija (načelnik službe za higieno in zdravstvo pri KZE) opravile vse potrebne meritve in analize, ki jih to še zelo neraziskano področje za-
hteva. Naj spomnimo, da so zdravniki oddelka za medicino dela pregledali skoraj polovico domačinov. Vsi so se javili prostovoljno, nekateri od njih so za bolj zapletene preglede sprejeli tudi bivanje v bolnišnici.
Na najbolj žgoče vprašanje, kaj so izvedenci ugotovili, misli pretor Mor-way podrobno odgovoriti v prihodnjih dneh s tiskovno konferenco. V grobih obrisih pa nam je že včeraj potrdil, da pritožbe Ferlugovcev niso iz trte izvite. Analize so namreč pokazale,
da so nekatere vrednosti v zvezi z delovanjem človeškega telesa (v prvi vrsti bezgalk) različne od tržaških in vsedržavnih. Odstopanje od običajnih vrednosti sicer ni veliko in ga ne kaže dramatizirati, pravi še pretor, ob tem pa ga tudi ne gre o-malovaževati. Značilno za težave, ki jih omenjajo Ferlugovci, je tudi dejstvo, da skrb o morebitnih posledicah te težave še poveča. Začaran krog, torej, ki ga domačini skušajo prebiti z radikalno odločitvijo: antene naj bo-
»Dragi občinski svetovalci v Trstu: mi nismo del Kolon j e ali Škorklje...«
Ferlugovci se ne potegujejo le za zaščito zdravja in ohranjanje krajinskega videza svojega prelepega kraškega obronka. Med svoje akcije so uvrstili tudi napor za drugačno upravno pripadnost. Že decembra lani je tržaškemu občinskemu svetu romalo pismo, v katerem je več kot 120 podpisanih domačinov zahtevalo, naj bodo Ferlugi v pristojnosti rajonskega sveta za vzhodni Kras
»Pripadnost naše vasi konzulti Kolonja-škorklja,« so napisali v dvojezičnem pozivu, »je v popolnem nasprotju s teritorialnimi, gospodarskimi in jezikovnimi tradicijami vasi. Ferlugi so bili in so še zdaj tesno povezani z
Opčinami glede šol, cerkve, pokopališča, pošte, otroške ga vrtca, trgovin in socialnih, gospodarskih ter kulturnih storitev. Pripadnost organu, do katerega ne čutimo nobene povezave, ker deluje v popolnoma drugačnem okolju, je torej za nas negativna.« Ob koncu pa so še zapisali: »Pristojne organe pozivamo, da se vas Ferlugi čimprej priključi konzulti za vzhodni Kras k naravnemu sedežu, kjer bodo naši problemi našli ustrezno razumevanje in pozitivno rešitev.«
Verjetno je skoraj odveč pripomba, da odgovora na pismo ni še nihče prejel.
Združenje hotelirjev o weekend paketih
end v Trstu 1985«.	.	,.	.	, .. ,,lr^tnrrl ki
Ta pobuda, ki se je rodila lani, nudi italijanskim in UJ	čeprav
obiskujejo Trst ob koncu tedna, posebno ugodne pogoje za ^v.anje. cep JO težko pričakovati, da zagotovi taka pobuda vidnejše ^ultatfaz^“^ časovnem razdobju pa je treba povedati, da je v letu	hotelih
bvne rezultate in še vedno prihajajo zahteve za rezervacijo mest v hotelih, ki ob koncu tedna v Trstu zagotavljajo bivanje po nižjih cen
Posebne štipendije za vajence v proizvodnji
Tržaška trgovinska zbornica ie odločila, da srednjim in manjšim industrijskim ter obrtniškim proizvodnim podjetjem za nasl^Jl ^	Ta"
Posebnimi štipendijami, ki naj bi bile Mmtnjene n, ^ 1 leto, 250.000 ko bi ta podjetja dobila za vajence mesečo po 900.	• z’manjša.
lir za 2. leto in 200.000 lir za tretje leto. Ti	va^ence mT apri-
nju personalnih stroškov v teh podjetjih, ki so vzele v uk vajence po 1. p
Za vse informacije v zvezi s prošnjami naj se pod jetj a obrnejona taj ništvo industrijskega oddelka pri Trgovinski zbornici (3. nadstropje, soba 314, tel. 60-445, int. 262).
Fabio Omero o bolezni Aids
Ministrska okrožnica je pred dnevi določila, da je za ugotavljanje in
imnisrrsKa oKrozmca je pic	nredvsem med homoseksualci, pn-
Prcvencijo virusne bolezni aids, ki se sin preu	Dokra-
stojna v Trstu služba za imunologijo m transfuzij . vodstvu KZE pisme-jinski svetovalec neodvisne levice Fabio Omero P, ,	. kateri se Ve da
no priporočilo za čimbolj učinkovit boj proti no	’ ra	prek
je v večini primerov neozdravljiva. Omero ugo J - jc umike ob sredstev javnega obveščanja močno reklamizira	makih in prevénci-
tem pa dati tudi ustrezne informacije o bolezni, J ,	,	- jj	^
ji- Prav bi tudi bilo, predlaga Omero, da bi P^ahmlu sluzte mo P ^
stik na razpolago posebno telefonsko številko.	hi tudi bilo dodala
jamčiti anonimnost pacienta in brezplačnost stontve Prav b tu(h bi o odaja Omero, da KZE vodi statistične preglede o razširjenosti aids v nasi pokra jini in da o njih daje periodična obvestila javnosti.
mala črna kronika
Samomor v Miljah
Včeraj popoldne so v Miljah našli obešeno 47-letno Gianno Millo, poročeno Ciacchi, ki je stanovala v Drevoredu 25. aprila 15/a v Miljah. Truplo pokojnice je odkril njen mož, ki je takoj nato poklical policijo in rdeči križ, ki pa ženski niso mogli več pomagati. Policija je ugotovila, da gre za samomor.
V nesreči pri Bazovici poškodovan karabinjer
Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice se zdravi brigadir karabi-njerjev iz Bazovice Gaetano Di Fiore, katerega je s svojim avtomobilom peugeot 581, TS 266394 na državni cesti št. 14, ki vodi od Bazovice proti Pesku zb,il Marcello Serschen iz Trsta. Zdravniki domnevajo, da ima Di Fiore zlomljeno desno stegnenico, polog tega pa je poškodovan po rokah in nogah ter bo okreval v več kot 60 dneh.
Do nesreče je prišlo popoldne okrog 17. ure, ko je Di Fiore zbiral podatke o nesreči, v kateri je bil udeležen audi 80 s švicarsko registracijo ZH 415986, ki ga je vozil jugoslovanski državljan Mileta Tersič. Avtomobil je bil močno poškodovan in Di Fiore je dajal avtomobilom, ki so prihajali iz
smeri Peska znak, da upočasnijo vožnjo. Prvi avtomobil (citroen GS, TS 212146, voznik Fulvio Fasano), ki je privozil do mesta nesreče švicarskega avtomobila, se je uspel zaustaviti in umakniti proti sredini ceste, vendar je takoj za njim pripeljal Serschen, ki karabinjerja ni videl, ga podrl in nato treščil še v avto, ki je vozil pred njim in nato še v avtomobil s švicarsko registracijo.
Smrt upokojenke
Včeraj zjutraj je na nevrokirurškem oddelku umrla 75-letna upokojenka Bortola Misinic vd. Lazzarini, ki je stanovala v Skednju, v Ul. Panebianco 69. Nesrečnica se je hudo ranila v glavo, ko je 27. marca padla z okna prvega nadstropja Centra za mentalno zdravje.
Tatovi ne počivajo
Velikonočni večer so neznani tatovi izkoristili za obisk vile Paola Mar-chesija v Ul. Moncolano 3 v Bar-kovljah. S pomočjo lestve so se približali terasi v 1. nadstropju, od tu pa so vdrli , v notranjost stavbe, kjer so razbrskali vse sobe in omare. O tatvini je obvestil policijo neki zapriseženi stražnik, ki je okrog 1. ponoči slišal alarmni zvonec. Agenti so nemudoma poklicali Marchesijevega svaka Bruna Pacorinija, ki je povedal, da sta njegova hči in zet na velikonočnih počitnicah in da ne ve, kaj so tatovi odnesli iz vile.
do daleč od vasi, na mestu, ki ga v ta namen predvideva regulacijski načrt. Kako misli pretor ukrepati, bomo izvedeli v prihodnjih dneh.
Ferlugovci so medtem izredno pozorni. Tudi zato, ker na njihovem griču rastejo antene kot gobe po dežju. Prah, ki ga je dvignila gradnja televizijske antene na prostoru, kjer so vaški otroci brcali žogo, se še ni polegel, ko je pred dnevi neko podjetje začelo postavljati dve anteni, od katerih naj bi ena bila za radijsko postajo Miramare. Agilni domačini so kmalu izvedeli, da postavljalci nimajo ustreznega dovoljenja higienskega urada in so zato spet poslali protestno pismo tržaški občini, nadzorništvu za spomeniško varstvo in zdravstvenemu uradu. Pismo, v katerem so o-brazložili svoje težave in pravice, so poslali tudi branilcu državljanovih pravic.
Protestna akcija proti anteni na »nogometnem« igrišču je medtem i-mela določene posledice. Tržaška občina, ki je takrat opravila popis vseh anten, je nekaterim lastnikom zemljišč, ki niso imeli gradbenega dovoljenja, že poslala ukaz, da morajo antene odstraniti. Podrobnosti v zvezi s to vestjo niso še znane, kaže vsekakor, da je anteni radijske postaje »Radio insieme« odmerjen rok enega meseca za odstranitev. Protest domačinov je sprožil reakcijo tudi pri nadzorništvu za spomeniško varstvo. Podjetje Giorgia Pintona iz Padove, ki naj bi gradilo omenjeno anteno na otroškem igrišču (nekateri trdijo, da bi bila za Berlusconijev Canale 5), je svoj prvotni načrt spremenilo in ga vnovič predložilo tržaški občini, ki pa ga je zavrnila. Isto se bo zgodilo, tako vsaj napovedujejo funkcionarji, tudi na uradu za spomeniško varstvo. Tu velja spomniti, da je ta urad prvotni načrt s težko razumljivo logiko najprej odbil, nato pa sprejel. Še en dokaz torej, da morajo biti domačini, pa ne samo pri Ferlugih pri o-brambi lastnih interesov izredno pozorni in odločni.
T	6. t.m. je za vedno zapustil
*	svoje drage
Romano Škerlavaj
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo žena, hči, zet, vnuk, sestra, brat in drugo sorodstvo.
Trst, 9. aprila 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Pestra in bogata dejavnost šole Glasbene matice v marcu
8 marca: Kvartet Prokofjev v Kulturnem domu v Trstu
Dejavnost šole Glasbene matice je bila v marcu nadvse pestra in bogata. Nastopi gojencev in druge prireditve so se vrstili kot na tekočem traku. Šola s tem izpričuje svojo izredno vitalnost, uspehi, ki jih s svojim javnim nastopanjem izkazuje, pa potrjujejo njeno glasbeno pedagoško kakovost. V razporedu nastopov v marcu, ki jih tu objavljamo, velja posebej omeniti uspešna nastopa gojencev šole Glasbene matice iz Trsta na republiških tekmovanjih gojencev glasbenih šol v Ljubljani in Trbovljah.
Nastopi gojencev in druge koncertne prireditve Glasbene matice v marcu so bili naslednji:
6.	marca: Revija glasbenih šol Primorske v Izoli.
Nastopili so: Marko Ozbič, Lucina Prasel, klavir, Corrado Ro-jao, violončelo, Miran Cante,' trobenta in duo harmonik Corrado Rojac in Maurizio Marchesich.
7.	marca: BACH V »GALLUSU« -Bachove sonate za flavto in čembalo: Erika Slama (flavta), Rosanna Posarelli (čembalo).
8.	marca: KVARTET PROKOFJEV v Kulturnem domu v Trstu.
11.	marca: Klavirski večer v Pro-
svetnem domu na Opčinah. Nastopili so:	Tamara Ražem
(razred prof. Xenja Brass), Marko Ozbič (razred prof. Ravel Kodrič) in Katja Milič (razred prof. Neva Merlak).
12.	marca: Interni nastop na Glasbeni matici.
Nastopili so: Karen Košuta in Sara Brezigar (razred prof. R. Kodrič), Franc Furiameli - trobenta (razred prof. E. Zajec) in Pavel Furlani (razred prof. G. Demšar).
13.	marca: Klavirski večer v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
Nastopila sta Aljoša Starc in Janja Šuligoj (razred prof. Ravel Kodrič).
14.	marca: BACH V »GALLUSU« -Transkripcije Bacha za harmoniko: Ivano Battiston _ harmonika.
15.	in 16. marca: Republiško tekmovanje v Ljubljani.
Šolo Glasbene matice so zastopali: klavir I. kategorija Tamara Ražem, Sara Brezigar; H. kat. Marko Ozbič; III. kat. Aljoša Starc; IV. kat. Katja Milič, Janja Šuligoj, Beatrice Zonta; harmonika III. kat. Franc Fur-lanich.
18.	marca: Nastop v Srenjski hiši v Borštu.
Miran Cante - trobenta (razred prof. Evald Crevatin) in Miran Košuta _ klarinet (razred prof. Marcello Manuelli) ; klavirska spremljava:	Bogdan Kralj in
Mojca šiškovič.
19.	marca:	Nastop v Prosvetnem
domu na Opčinah.
Nastopili so: David Škabar _ trobenta (razred prof. E. Crevatin), Aljoša Starc in Miran Košuta (razred prof. Marcello Manuelli) ; klavirska spremljava :	Bogdan
Kralj in Mojca šiškovič.
20.	marca: Zaključna revija glasbenih šol Primorske v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu.
21.	marca: Interni nastop na Glasbeni matici.
Nastopili so gojenci klavirskega, godalnega, pihalnega in trobilnega oddelka.
23. in 24, marca: Republiško tekmovanje v Trbovljah.
Klarinet II. kategorija Aljoša Starc; IV kat. Aleksander Cante; VI. kat. Miran Košuta; trobenta II. kat. Miran Cante in David Škabar.
Priprave na 40. obletnico osvoboditve v dolinski občini
Tudi v dolinski občini se skrbno pripravljajo na proslavljanje 40. obletnice osvoboditve. V četrtek, 4. aprila, so se na dolinskem županstvu sestali predstavniki vseh kulturnih in športnih društev dolinske občine in se z županom Edvinom Švabom ter odbornikom Borisom Mihaličem (na sliki v sredini) dogovorili za koordinacijo proslav
mali oglasi
OSMICO ima do 14. aprila v Samator-di Franc Colja. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Stanislav Caharija iz Nabrežine št. 22. Toči belo in črno vino.
V	BORŠTU pri Dikotu Žerjalu se toči belo in črno vino.
LADI KOCJAN, Dolina 147, je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl pri Piščancih Sergio Ferfolja.
MILAN KRALJIČ je odprl osmico v Pre-benegu. Toči pristno domačo kapljico.
OSMICO je odprl Stanislav Novak v Mačkoljah - Križpot.
OSMICO ima Frandoli, Slivno 25.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49. Toči teran in belo vino.
NAD ROJANOM, z lepim razgledom na morje prodam 950 kv. m nezazidljivega zemljišča in 2.500 kv. m gozda. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Rojan«.
RIVIERA 224-426 prodaja v Skednju stanovanje s pogledom na morje: kuhinja, spalnica, dnevna soba, kopalnica, shramba, 50 kv. m: 33.000.000 lir.
RIVIERA 224-426 prodaja prestižno stanovanje v Barkovljah, 150 kv. m s teraso, balkoni in garažo.
V	BOLJUNCU prodaja hišico, popolnoma obnovljeno z ogrevanjem: soba, kuhinja, kopalnica, »taverna« in klet:
55.000.000 lir. Tel. Vesta Immobiliare 040/773-686.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna u-lica 44, Opčine, Trst.
ODDAM V NAJEM v Križu čistilnico -sprejemnico oz. likalnico, resno namenjeni osebi po zelo ugodni ceni. Iz-vežbanje ni nujno. Tel. 040/912-741 in 200-617.
PRODAM trombon blessing, nov z jamstvom. Tel. 040/281-330.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE, Narodna 28, pri tramvajski postaji nadaljuje prodajo z ugodnimi cenami.
PRODAM skoraj novo plinsko peč za Centralno kurjavo, 3000 kalorij, 15 m izdelane železne ograje in vhodna vrata. Tel. ob uradnih urah na št. 040/ 43713.
KOKOŠEREJA KRALJIČ, Prebeneg 85, tel. št. 040/231-846, prodaja po ugodni ceni humus OK.
PRODAM motor morini 250, prevoženih
12.000	km, za 1.000.000 lir. Tel. na št.
_040/226-517, 226-609.
PRODAM pisalni stroj. Tel. na št. 040/ 2910148 od 14. ure.
OPRAVLJAM PLESKARSKA dela. Tel. 040/2910148.
V NAJEM dajem aluminijasto sestavljivo ogrodje. Tel. 040/2910148.
PRODAM ravno, nezazidljivo zemljišče 2.500 kv. m - Briščiki (Girandole) ter drugo v Trebčah 2.500 kv. m z do-linco, 200 m od zadnje hiše. Tel. na št. 040/759-169.
RAZNE NEZAZIDLJIVE parcele v Gro-padi prodam. Tel. 040/226-461.
PRODAM domače sadike špargljev (piantone) in 10 stotov koruze za domačo uporabo. Sovodnje št. 48.
KUPIM klarinet. Tel. 825-247 od 13. do 15. ure.
gledališča
S S G
SSG v Trstu gostuje z Linhartovo veseloigro ».Ta veseli dan ali Matiček se ženi« do 12. aprila v SNG - Drami v Mariboru.
VERDI
Danes, 9. t. m., ob 20. uri (reda B/H) tretja predstava Verdijeve opere »Macbeth«. Dirigent Pinchas Steinberg. Režiser Carlo Maestrini.
Nastopajo Ghena Dimitrova, Piero Cappucilli, Juan Pons in Mara Zam-pieri.
ROSSETTI
Od 10. do 14. t. m. (izven abonmaja) Venetoteatro predstavlja Giorgia Alber-tazzija v delu P. Comeilleja »II Cid«. Režija Giorgio Albertazzi.
V	soboto, 13. t. m., od 16. uri (izven abonmaja) »Giro del teatro in 120 minuti« Giorgia Albertazzija. Režija Nick Brandon.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 12. t. m., ob 20. uri: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Jutri, 10. t. m., ob 19.30: Koncert nagrajencev tekmovanja v 'Farri dTsonzo (Italija).
Srednja dvorana
Do petka, 12. t. m.,: H. W. Hemze »Palček«, mladinska opera.
Okrogla dvorana
V	petek, 12. t. m., ob 22. uri: Ruzzante »Mušica«, renesančna komedija. Izvaja pozorište »Dvorište« - Beograd.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
V	soboto, 13. t. m., ob 19.30: Beethovnov komorni ciklus. Izvajajo člani in gostje ansambla Camerata slovenica.
koncerti
SOCIETÀ’ DEI CONCERTI — TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
V ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bo nastopila skupina »Quartetto d'archi Accademica«.
razstave
V	četrtek, 11. t. m., ob 17. uri bodo v galeriji Rossoni — Korzo Italia 9 — odprli razstavo slikarja Furia Bombena. Razstava bo trajala do 20. t. m.
V	galeriji Studia PHI v Trstu, Ulica S. Michele 8/1, je odprta fotografska razstava jugoslovanskega umetnika Janija Toroša.
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Društvo likovnih umetnikov iz Nove Gorice: Azad, Bole, Bratuž, Golob, Jejčič, Medvešček, N. Nemec, R. Nemec, Tergar, Posega, Skubin, Tutta in Volarič.
Razstava panjskih končnic v Kulturnem domu v Trstu je na ogled do 20. aprila ob delavnikih od 8. do 13. ure.
Do 11. aprila je v galeriji Cartesius odprta slikarska in grafična razstava.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
GLASBENA igUl MATICA
Sezona 1984/85 9. abonmajski koncert
V četrtek, 11. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu
ŽENSKI PEVSKI ZBOR
COLLEGIUM MUSIC UM
IZ BEOGRADA
Dirigent:
DARINKA MATIČ - MAROVIĆ
Prodaja vstopnic na GM in eno uro pred pričetkom koncerta.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Venturini - Domjo priredi v soboto, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice. Nastopajo: Žarko Hrvatič - violina, Aleksandra Pertot - violina, Pavel Ota - viola in Peter Filipčič - čelo. Spored: W. A. Mozart in A. Dvoržak.
Zadruga Kulturni dom Prosek - Kon-tovel sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku.
SKD I. Gruden priredi jutri, 10. a-prila, ob 20.30 v društvenih prostorih predvajanje diapozitivov Dušana Jelinčiča na temo »Potovanje po Južni Ameriki«.
SKD Barkovlje vabi letošnje 50-letnike na srečanje, ki bo jutri, 10. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12. Pogovorili se bomo o prazniku 50-letnikov.
KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da se bo vršil tečaj kroja in šivanja, ki ga vodi Adrijana Regent. Vpisovanje na tel. 040/225-322 ah 813-152.
KD L Grbec - Škedenj priredi danes,
9.	aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih razgovor z dr. Adrijanom Sancinom na temo: RAKASTA OBOLENJA PRI ŽENSKAH. Vabljeni!
kino
Ariston 17.00, 19.30, 22.00 »Brazil«. Režija Terry Gilliam. Robert De Niro in Jonathan Pryce.
Eden 15.30 — 22.10 »Una donna, un cavallo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.00 »Urla del silenzio«.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Innamorarsi«. Robert De Niro, Meryl Streep.
Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in
21.30	»Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Caldi sospiri erotici«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Breakin«.
Mignon 16.00 — 22.00 »La bella addormentata nel bosco«. Risanka.
Grattacielo 16.30 — 22.00 »2010 l’anno del contatto«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Ghostbusters«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Lui è peggio di me«, R. Pozzetto. A. Celehtano.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »La governante svedese«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«.
Alcione 16.00 — 22.00 »La Traviata«.
Radio 15.30 — 21.30 »Pon pon girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
darovi in prispevki
Ob 7. obletnici smrti dragega moža Jakoba daruje Nada Kemperle 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Y	spomin na Marijo Cibic Starc, daruje hči Marta z družino 100.000 Er za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Ivana Pertota daruje Marica Daneu 10.000 lir za popravilo dvorane na Konto velu.
Za VZPI-ANPI Trebče so darovali: Marcelo Čuk 5.000 lir, Leonard Kralj -Grže 5.000 lir in Lucijan Padovan 5.000 lir.
Ob smrti Marije Slavec vd. Čuk daruje družina želka čuka 15.000 lir za Skupnost družina Opčine in 15.000 lir za Zavod slepih Rittmeyer.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Umek - Racman daruje družina Racman (Gročana 64) 10.000 lir za KD Krasno polje.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 9. aprila
TOMAŽ
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.43 — Dolžina dneva 13.13 — Luna vzide ob
1.00	in zatone ob 8.46.
Jutri, SREDA, 10. aprila
MARKO
Vreme včeraj: temperatura zraka 14,9 stopinje, zračni tlak 1009,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,8 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tek 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes ima 50 let LINO. Še mnogo zdravih in srečnih leit mu želijo starši in sestra z družino.
razna obvestila
Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI
organizira v sklopu proslav 40. obletnice osvoboditve »SREČANJE ŽENSK ODPORNIŠTVA IN NJIHOVIH DRUŽIN« v soboto, 13. t. m., ob 19. uri pri Dis-pral pri Domju. Vstopnice so na razpolago na sekcijah VZPI in na sedežu pokrajinskega odbora ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bodo vaje jutri, 10. aprila, ob 20.30.
Odbor štafete bratstva in enotnosti obvešča, da je seja danes, 9. aprila, ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKGZ - odbor za doraščajočo mladino prireja letovanje v ŠKOFJI LOKI od 25. junija do 10. julija za otroke oz. mladostnike od 6. do 16. leta in letovanje v PUNTIŽELI pri Pulju od 26. junija do 7. julija za otroke od 8. do 14. leta. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežu SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/III., tel. 744-249) in na sedežu SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) vsak dan, razen ob sobotah, od
9.	do 12. ure.
0 Tržaška občina obvešča, da zapade 30. aprila rok za vpis otrok v poletne kolonije. Prošnje je treba izročiti šolskim zdravstvenim asistentkam. Za informacije telefonirati na štev. 7368 int. 642.
0 Notranje ministrstvo je razpisalo 800 študijskih štipendij za sinove občinskih in pokrajinskih tajnikov in 100 štipendij za sirote občinskih in pokrajinskih tajnikov. Prošnje je treba poslati na prefekturo do 10. maja za dijake višjih srednjih šol in do
10.	avgusta za univerzitetne študente.
POTOVALNI URAD
»Aurora«
priredi v ponedeljek, 22. t. m.,
ekskluzivni izlet na
MAJSKI KONCERT V POSTOJNSKO JAMO
s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana
Dirigent: SAMO HUBERT
Solist: ACE BERTONCELJ Spored :
ob 16. uri odhod posebnega avtobusa s Trga Oberdan v Postojno;
ob 19.30 koncert v koncertni dvorani Postojnske jame (skladbe Geršlina) ;
ob 21. uri večerja v Hotelu Jama;
ob 23.30 povratek v Trst.
Cena: 48.000 lir na osebo Informacije in vpisovanje pri
Potovalnem uradu AURORA, Ul.
Milano 20, tel. 60261.
ARTIKLI ZA REKLAMO IN DARILA
plastinnua
Vse novosti artiklov za reklamo, nalepke, napisi, štampiljke, kemična in nalivna peresa, elektronski predmeti, ure, koledarji, pisarniške potrebščine.
Razst. in prodaja: TRST - Ul. S. Lazzaro 13 (II. nadstr.)	60682
Sedež in laboratorij: Ul. Carletti 10	m 827064
Slike, ki niso le spomin
Marijan Brecelj nam je še pred časom poslal nekaj slik Devinskega grada in jih opremil z razlago, ki jo objavljamo.
Lani je poteklo 70 let, odkar je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je hudo prizadela tudi naše kraje. Kot je znano, se je vzdolž Soče vila avstrij-sko-itahjanska fronta, tako da so bili kraji v njeni bližini v velikem številu porušeni do tal.	-
Granate niso prizanesle niti Devinskemu gradu, kot dokazujeta sliki, Posneti ob koncu vojne. Gre točneje za Novi devinski grad. Pravimo mu tako, ker je v Devinu stal že nekaj stoletij pred njim manjši grad, njegovi ostanki pa so še danes vidni.
Resnici na ljubo pa ima tudi Novi devinski grad častitljivo starost. Začel ga je graditi Hugon VI. Devinski, poslednji predstavnik prve znane rodbine devinskih gospodov, v daljnem letu 1363. Dokončali oziroma dograjevali so ga člani rodbin, ki so v naslednjih stoletjih gospodovale v Devinu Od konca prejšnjega stoletja je grad last rodbine Thurn und Taxis (od leta 1929 Torre e Tasso), ki je seveda tudi poskrbela za njegovo popravilo PO prvi svetovni vojni. Pri obnovitvenih delih so v glavnem ohranili prvotni
lde Podrobnejše podatke o zgodovini Devinskega gradu in vasi je mogoče dobiti npr. v brošuri »Devin, dom Lepe Vide«, ki je izšla leta 1981 ob po-imenovanju devinske osnovne šole po Josipu Jurčiču.
Boris Možina nam je dostavil razglednico	^SÌ»d^
Pa je potovala po pošti), last Marije Kodne od Sv. Marije Magdalene t>poa
nje in razlago k njej	Vipavskem, blagajnik pri
TwSSe„SvSd^Tv 5*2%	T’iSfs
tržaškimi Slovenci, je 19.5.1904 poslal SVW	^	i-,- • -jy^ j^ra_
driču sliko svoje lepe in številne družine. Najmlajsa na s^, J t | vos, ki je imela s svojim možem znano gostilno, ki se je bodo starejši ben
Borisu	» Mariia.u gg*-
slike in podatke; priporočamo se njim m drugim, ki bi morebiti zeleh sode levati s slikami in razlagami v naši rubnki.	F. F.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Televideo - poskusni program
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella? - opoldanski program z Raffaello Carrà
13.30	Dnevnik 1
14.05	Pronto... Raffaella? - zadnji poziv
14.15	Italija v vojni - dokumentarec Bitke v letih 1940 - 1942
15.00	Italijanske kronike
15.30	šolska vzgoja
16.00	Topo Gigio in druge risanke
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Pomeridiana - 5. del
18.00	Clap Clap - Zabavnoglasbena oddaja, ki jo vodi Barbara Bon? compagni
18.30	Programi pristopanja
18.50	Italia sera - Dogodki in osebnosti - vodita E. Bonaccorti in P. Badaloni
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Trideset let naše zgodovine : 1965
22.15	Dnevnik 1
22.25	Mednarodno letališče - TV priredba
23.00	Neposredni prenos - Trideset minut kronike - vodi Enzo Biagi
23.45	Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere
23.50	Šolska vzgoja
Ljubljana
8.55	in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
16.20	Šolska TV
17.30	Poročila
17.35	Naša pesem - Maribor 84
18.05	Miti in legende - Antični miti: Prometej - TV nanizanka
18.25	Celjski obzornik
18.40	Danyjevo jajce - TV film
19.10	Risanka
19.25	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.05	Tobačnica - TV drama
20.50	Integrali
22.10	Dnevnik
Zagreb
16.30	Videostrani
16.40	TV v šoli
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Kaj otroci vedo o rojstnem kraju
18.15	Čas knjige
18.45	Želeli ste, poglejte
19.30	Dnevnik
20.00	Dialogi - notranjepolitična oddaja
20.55	Festove premiere: Demoni v vrtu - španski film
22.35	Dnevnik
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria
9.30	Tè per due - film
11.30	Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje
12.10	Bis - nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV nadalj.
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.30	Divji svet živali - dokumentarec
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	II mio amico Ricky - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Dallas - TV film
21.30	Ceravamo tanto amati - film
23.30	Première - filmske novosti
23.45	La mano sinistra di Dio - film
RETEQUATTRO
8.30	Vicini troppo vicini - TV film
8.50	Brillante - novela
9.40	Flamingo Road - TV film
10.30	AUce - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e pailettes - novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - novela
15.10	Superman - risanka
15.30	Flash Gordon - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	All’ombra del grande cedro -TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Piume e pailettes - novela
19.25	M’ama non m’ama
20.30	Vieni avanti cretino - film
22.30	Tre cuori in affitto - TV film
23.00	Carosello matrimoniale - film 00.50 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	Incontro sotto la pioggia - film
11.30	Sanford and san - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
Drugi kanal
11.55	Che fai, mangi? - Oddaja o pre-hrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem
16.25	šolska vzgoja
16.55	H mulino del Po - TV nadalj.
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due
18.30	Športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti •
20.20	Športne vesti
20.30	II clan dei siciliani - film
22.25	Dnevnik 2 - Nocoj
22.35	Srečanje s kinematografijo
22.40	Dnevnik 2 - Dosje
23.25	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.15	Castellana Grotte: Kolesarstvo
16.15	Šolska vzgoja
17.05	Galleria di Dadaumpa
18.15	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželne vesti
20.05	Šolska vzgoja
20.30	Aktualnosti, kronika, kultura, predstave...
21.30	Šest portretov italijanskih solistov
22.25	Dnevnik 3
23.00	Miss - TV priredba
Koper
14.15	TV Novice
14.20	Za uho in oko - Glasbena oddaja
15.00	Madame Bovary - TV nadalj.
16.15	Barbagianni, pavoncelle & Co. -serijski film
16.50	Mechander robot - risanka
17,25	Odprta dimenzija - Ustvarjalnost v umetnosti
17.55	TV Novice
18.00	Danes odbojka
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
GORICA — Razprave in pobude o avtocestni povezavi med Slovenijo in Italijo
TRST — Polemike zaradi povišanja tarif privezov v tržaškem pristanišču
GORICA — Razstava starih fotografij jadranskih, cest
TRST — Za ovrednotenje osmič
19.30	Stičišče
19.50	Po sledovih naših prednikov
20.25	Dokumentarna oddaja
21.35	Stoje ali sede - 5. del
22.00	TVD - Vse Danes
22.15	Košarka
23.05	Zdravnik in pacient
POSTAJE
14.00	Deejay Television - glasbena oddaja
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and son - TV film
16.00	Bini Bum Barn - otroška oddaja
18.00	L’uomo da sei milioni di dollari TV film
19.00	Charhe’s Angels - TV film
20.30	A-Team - TV film
22.30	Hardcastle and McCormick -TV film
23.30	Šport
1.00	Fangio - TV film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	Lacrime di gioia - TV film
15.30	Luisiana mia - TV film
16.00	Ultrahon - TV film
16.30	Rocky Joe - risanka
18.00	Belle e Sebastian - risanka
19.30	Illusione d’amore - TV film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	Diego al cento per cento - TV film
21.15	Due cuori una cappella - film
23.35	Catch - Šport 00.30 Star Trek - TV film
1.30	Le quattro - film
TRIVENETA
13.00	Microsuperman - risanka
14.00	Attenti ai ragazzi - TV film
15.30	Le spie - TV film
15.30	Coronet Blue - TV film
17.00	Dick Van Dyke - TV film
17.30	Padre e figho investigatori speciali - TV film
18.30	Mr. Hom - TV film
19.30	Športna oddaja
20.30	Film
22.00	Padre e figho investifatori spe-ciah - TV film
TELEFRIULI
15.20	Gilda - film
16.50	Capitan America - risanka
17.40	Hondo - TV film
18.30	Viaggio con l’aventura - dokumentarec
19.00	TV dnevnik
20.30	Edgar Allan Poe - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Med Brdi in Jadranom; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik;
10.10	Koncert RAI iz Milana: Felix Mendelssoh Bartholdy: Elija, oratorij op. 70 (drugi del); 11.30 Beležka;
11.40	Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Filmskemu ustvarjanju naproti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Raziskovalno delo: Dolina ’84; 16.30 Glasbeni hsti; 17.10-19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje«; 18.00 Izvirna radijska igra: Nikola Krstič: »Na reki«; 18.40 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme — prometni sérvis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev — Danes na valu Radia Koper;
13.40	Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe: pesmi in plesi Srbije;
14.40	Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Croatia — za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.35 Glasbeni umetniki: Igor Stravinski; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER (italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 7.50 Time music; 9.15 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.00 L. Pi-randello: »Liola«; 17.32 Drugačna glasba; 18.32 G. Bizet: Simfonija štev. 1;
20.00	Zaključek.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 9.00 Glasbeno-govorni program;
10.30	Popevke; 11.10 'Radijska nadaljevanka; 11.30 Spomini Bruna Lauzija;
12.03	Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master — glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije;
15.03	Radio 1 za vsakogar: Oblò; 16.00 Il Paginone — kulturne aktualnosti;
17.30	Radio 1 — jazz; 18.10 Kitarski duo; 18.30 Astrifiammante — glasbene skrivnosti; 19.15 Verska rubrika;
19.20	Ua naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 Radijski oder; 20.40 Glasbeni protagonisti; 21.30 Pesniki pred mikrofonom; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj. . .; 8.05 Napoved programov; 8.45 Radijska nadaljevanka; Nagradno tekmovanje; 10.00 Športna oddaja; 10.30 Radio 2 — 3131; 12.10 in
14.00	Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 Zaročenca, A. Manzoni-ja; 15.42 Omnibus; 18.32 in 19.50 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 — jazz; "21.30 'Radio 2 3131 — nočni spored.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.0(0, 14.00, 19.00, 21.00 Pobočila;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ah poznate. . . glasbo za čembalo starih mojstrov?; 11.35 Naše pesmi in plaši; 12.10 Danes smo izbrah; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.00	Danes do 13. ure — Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki;
14.05	Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želia in EP: 17.00 Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35- Lahko' noe, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih;
21.05	Radijska igra; Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Operetna glasba; 00.05 - 4.30 Načni program.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Kako smo praznovali na Goriškem
Velika noe v znamenju sonca Izleti v naravo, polna gostišča
V Doberdobu so odprli razstavo miniaturnega kmečkega orodja
Tako kakor drugod v naši deželi, je toplo in sončno vreme dalo svojstven pečat praznovanju velike noči tudi na Goriškem. Kljub živahnemu prometu na vseh cestah, zaenkrat ni poročil o težjih prometnih nesrečah, čeprav smo v nezgodni kroniki morali zabeležiti nekaj manjših nesreč. Najbrž so avtomobilisti zelo upoštevali priporočila za varno in previdno vožnjo, po svoje pa je prav gotovo tudi vplivala okrepljena prisotnost pripadnikov organov, ki so zadolženi za varnost v prometu.
Kakor je sicer običaj, se je kar precej Goričanov tudi tokrat odločilo za krajše izlete v naravo, povezane s kosilom v gostilni. Gostišča so tokrat imela prav zares polne roke dela, povsod. Tako bi lahko sklepali po vtisih, ki smo jih dobili ob pogovoru z nekaterimi gostinci. Zabeležili smo le nekaj vtisov, ki pa so dovolj značilni in najbrž ne bo pretirano, če jih posplošimo. V gostilni Peric na Poljanah so imeli veliko gnečo zlasti v nedeljo opoldne, saj so le s težavo lahko vsem postregli z jagnjetino in pečenim pršutom. Rezervacije so bile izčrpane že pred dnevi. V gostilni Devetak na Vrhu so imeli največ gostov z Laškega, ki so najraje segali po divjačini. Za kosilo so imeli polno zasedeno.
Podobno kakor na Krasu, je bilo v gostilnah v Brdih, pa v Furlaniji in še kje, posebno tam, kjer so gostom pripravili poleg običajnih jedi tudi pristne velikonočne specialitete. Številni gostje so kajpak napolnili
tudi gostišča v krajih na drugi strani meje. Slavko Šuligoj, upravnik gostišča Kekec nam je po telefonu povedal, da so rezervacije za veliko noč sprejemali že nekaj tednov, glede želja in okusov gostov pa, da so ti najraje segali po raznih mesnih specialitetah na žaru in seveda po znanih »kekčevih« palačinkah.
Precej Goričanov se je ob velikonočnih praznikih podalo tudi na krajše ali daljše potovanje — Dunaj, Budimpešta pa tudi kraji ob istrski in dalmatinski obali so bili najpogostejši cilj. Še največ ljudi pa je, tako kakor se sicer tudi redno dogaja, čeprav morda res postanemo bolj pozorni na nabito polne gostilne, na gost promet na cestah in na druge zunanje znake, preživelo praznik v družinskem krogu.
S tako ugotovitvijo se strinjajo tudi na poveljstvu obmejne policije, kjer smo dobili podatek, da na mejnih prehodih, z izjemo nekaj konic v nedeljo popoldne, ni bilo gneče. Promet je bil vsekakor živahnejši v nedeljo popoldne, pa včeraj popoldne in zvečer, ob povratku tistih, ki so nekaj prazničnih dnih preživeli v Jugoslaviji. V Gradežu in drugih krajih so v nedeljo zabeležili prvi množični val domačih in tujih turistov.
Prijetno in toplo vreme — v Gorici so v nedeljo popoldne namerili okrog 21 stopinj — je naravnost vabilo na krajše in daljše izlete in sprehode. Tako je bilo, kakor poročajo, v nedeljo popoldne vse živo ob Soči, na Kalvariji, precej sprehajalcev je bilo v gozdnem parku na
Šanci itd.
Škoda, da je včerajšnji praznični dan bil v znamenju zelo nestalnega vremena; v jutranjem času je ponekod tudi rahlo rosilo.
Nezgodna kronika tokrat pogreša težje nesreče, vendar so imeli uslužbenci pri Zelenem križu in na oddelkih za prvo pomoč v bolnišnicah, kljub temu kar -precej dela saj se je po zdravniško pomoč zateklo lepo število ranjencev, v glavnem mlajših oseb.
V dveh naletih v bližini zagrajskega mosta je bilo v nedeljo popoldne ranjenih sedem oseb. V nesreči, ki se je zgodila okrog 16. ure so se ranili Ezio Marassi, Roberta Maniacco, Paolo Visintin, vsi iz Gorice, in angleška državljanka Roth May Dawson. Okrog 18. ure se je v bližini zgodila podobna nesreča v kateri so bile laže ranjene tri osebe, Antonio in Mario Baldasso iz Gorice ter Donatella Corsini iz Trsta. V prometni nesreči v Fari so bili ranjeni 18-letni Vincenzo Cej, 17-letni Sergio Oddo, 19-letni Livio Oddo, 19-letni Roberto Ballaben in 17-letni Massimo Kovačič. O manjših prometnih nesrečah poročajo tudi z območja Krmina.
Če lahko zapišemo, da se je Goriška v nedeljo kopala v toplem in sončnem vremenu, pa se je vreme včeraj skazilo. V nedeljo ponoči se je pooblačilo zjutraj je kazalo, da bo vreme precej spremenljivo, sredi popoldneva pa je pričelo gosto deževati. Prav dež je marsikaterega izletnika prepričal k predčasnemu povratku.
V Doberdobu se je včeraj pričel praznik pomiadi, ki ga že vrsto let prireja tamkajšnje katoliško društvo Hrast. Prirediteljem je žal tudi tokrat nekoliko ponagajalo vreme, tako da upajo, da bo drugi del praznika, ki bo na vrsti naslednjo nedeljo, potekal ob boljših vremenskih pogojih.
Včeraj dopoldne so v prostorih župnijskega doma odprli razstavo miniaturnega kmečkega orodja, ki jo je pripravil Silvan Marušič iz Ronk. Gre za izbor najbolj rabljenega kmečkega orodja, ki ga je Marušič izdelal do natankosti podobnega pravemu, seveda v zmanjšani obliki. Poleg tega so v Doberdobu razstavljene tudi stare fotografije, ki pričajo o življenju slovenskega kmeta. Z zbiranjem starega kmečkega orodja in njegovim miniaturnim reproduciranjem je Marušič pričel že pred približno petnajstimi leti, ko si je kot železničar v Kamiji krajšal prosti čas. Zanimanje za kmečko življenje ga je toliko pritegnilo, da je začel zbirati tudi stare fotografije in dokumente na to tematiko. Sicer je svoja dela že nekajkrat razstavljal, lani, denimo, ob priložnosti pobratenja med Ronkami in Metliko.
Praznovanje v Doberdobu se bo nadaljevalo naslednjo nedeljo, ko bo ob 17. uri koncert mladinskih zborov iz Mirna, Bilj, Orehovelj in Vrtojbe. Zvečer pa bo ples z ansamblom Taims.
Goriški zbori na Primorski poje
Po velikonočnih praznikih se bo v raznih krajih nadaljevala naša najbolj množična zborovska revija, Pri-
morska poje, ki jo že 16 let pripravljata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske.
Po goriškem koncertu, ki je bil prejšnjo soboto v avditoriju, se bodo koncerti nadaljevali v soboto, 13. t. m., v Bazovici in Cerknem. Na Tržaškem bo nastopil tudi mešani zbor Rupa - Peč (vodi ga Zdravko Klanjšček), moški zbor iz Štmavra (Gabrijel Devetak) pa bo nastopil na Idrskem. Moški zbor Mirko Filej iz Gorice (Zdravko Klanjšček) se bo predstavil v nedeljo, 14. aprila, v Dolenji Trebuši. V Novi Gorici bo koncert 19. aprila, 'kjer bo nastopil mešani zbor Lojze Bratuž (Stanko Je-ricijo). V sklepnem delu revije Primorska poje bodo nastopili še tri gorički zbori, in sicer moški zbor Andrej Paglavec iz P odg or e (Špeter, 20. aprila), moški zbor Jezero iz Doberdoba (Lokev, 21. aprila) ter mešani zbor Sedej iz Števerjana (Otlica, 21. aprila).
JUTRI V DOBERDOBU
Kandidati liste Občinske enotnosti
Tako kakor v Sovodnjah, so tudi v Doberdobu v glavnem že dokončali s pripravami na upravne volitve. Kandidate na listi Občinske enotnosti bodo predstavili volilcem in somišljenikom na sestanku, ki bo jutri zvečer, ob 20.30 v prostorih KD Jeze-zero. Po vesteh, ki smo jih dobili bo od članov zadnjega občinskega sveta kandidiralo samo pet članov, sedem kandidatov je torej novih. Tudi v Doberdobu so se torej odločili za temeljito zamenjavo in pomladitev v občinskem svetu.
Priprave na upravne volitve
V Sovodnjah pet novih imen na listi Občinske enotnosti
Priprave na vrsto množičnih prireditev
Letos desetič Pohod prijateljstva Àvtorally in spominski pohod
Do majskih upravnih volitev ni več dolgo, v tem tednu pa se odpre rok za vlaganje kandidatnih list. V večini strank so s pripravami na volitve, še zlasti kar zadeva izbiro kandidatov, že. zaključili. Postopek je bil, tako kakor se sicer običajno dogaja, hitrejši v manjših občinah, kjer velja tako imenovani večinski volilni sistern in kjer se običajno za predstavništvo v občinskem svetu potegujeta dve, ali največ tri stranke ali liste.
Že prejšnji teden so se sklenila posvetovanja in dogovori za sestavo liste Občinske enotnosti v Sovodnjah. Zaključnega srečanja sta se udeležila tudi deželni svetovalec KPI Ivan Bratina, ki pri stranki odgovarja za krajevne uprave v slovenskih krajih, in pokrajinski tajnik PSI Luigi Blasig, skupaj s podpredsednikom Medeotom. Na srečanju so posebej poudarili veljavnost dosedanjega skupnega nastopanja in se dogovorili za okvirni program v prihodnjem mandatu. Na listi Občinske e-
Sodelovanjei med Italijo in Jugoslavijo se širi tudi na ekološko področje, zlasli kar zadeva varstvo voda. Tako bo danes v Novi Gorici sestanek predstavnikov Skupnosti občin ter tržaške, goriške in videmske pokrajine. Razpravljali bodo o stanju okolja na obmejnem področju ter še zlasti o stopnji onesnaženosti Soče in njenih pritokov. Na sestanku naj bi predvidoma sprejeli tudi konkretne ukrepe za skupni boj proti e-kološkim nevarnostim in za primeren zaščitni sistem, ki bi ga skupaj organizirali in izvajali tržaška, go-riška in videmska pokrajina ter pristojne oblasti in organizacije na sosednjem območju, zlasti pa v novogoriški občini.
Vprašanje varstva voda, zlasti pa še Soče, je v mnogočem povezano tudi z oskrbo vode za goriško občino in nekatere druge manjše občine na Goriškem. Znano je, da so vodnjaki, od koder dovajajo vodo v omrežje, tako ali drugače povezani s podzemeljskimi vodnim sistemom, ki ga napaja tudi Soča.
Ciklus predavanj
Ob desetletnici delovanja astronomskega krožka v Fari, kjer imajo na vzpetini nad vasjo tudi manjši observatorij, bodo v tem kraju pripravili
notnosti, kjer ponovno kandidira dosedanji župan Vid Primožič, se obeta dokajšnja pomladitev, saj se prvič predstavlja pet novih kandidatov, Na listi Občinske enotnosti kandidirajo poleg Vida Primožiča še Emil Tomšič, Marjan Tomšič, Rafko But-kovič, Ivan Batistič, Vlado Klem-še, Darij Cotič, Klara Fornazarič, Bernard Florenin, Marjan Devetak, Renco Panariti in Darin Devetak. Nosilec liste Vid Primožič. Prvič kandidirajo Darin Devetak, Rencó Panariti, Darij Cotič, Ivan Batistič in Marjan Tomšič.
• Pred kratkim izvoljeni predsednik goriškega združenja industrijcev, Antonino Chiozza, se je te dni mudil na obisku v- Tržiču. V pogovoru z upravitelji tega kraja je razpravljal o gospodarskih vprašanjih na splošno ter o novih možnostih, ki jih odpira naraščajoča dejavnost pristanišča ter tudi nekatere nove pobude na turističnem področju.
ciklus predavanj na temo »O kt tehnoloških inovacij in odkritij«. Predavanja bodo v centru »R. Pitteri« v Fari, ob petkih. Pričela se bodo 19. aprila. Predavali bodo znani univerzitetni profesorji in raziskovalci dr. Mario Masserotti, Steno Ferluga in Pierluigi Sel velli.
Tretja deželna konferenca o izseljenstvu
V Gradežu bo 27. 28. in 29. septembra letos tretja deželne konferenca o izseljeništvu. Pripravlja jo deželna vlada v sodelovanju z raznimi združenji in organizacijami izseljencev iz naše dežele. Tako je bil deželni odbornik Turello pred kratkim na obisku v Avstraliji, kjer jo veliko izseljencev prav iz Furlanije - Julijske krajine.
koncerti
V petek, 12. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici koncert zbora Collegium musieum iz Beograda v priredbi Glasbene matice, ZSKD in ZSKP.
Stisk rok na plakatih in transparentih spet opozarja na zanimivo rekreacijsko prireditev, na Pohod prijateljstva, ki ga letos že desetič pripravlja Združenje za socialni in mladinski turizem iz Gorice in novogoriška Zveza telesnokulturnih organizacij, pod pokroviteljstvom obeh občinskih uprav. Letošnji, jubilejni pohod bo v nedeljo, 21. t.m. Start bo na Travniku, udeleženci pa bodo, tako kakor doslej, prehodili nekaj kilometrov dolgo pot po goriških in novogoriških ulicah.
Pobuda, ki je prerasla v prav gotovo najbolj množično prireditev na Goriškem ima poleg rekreacijskega cilja še globji pomen utrjevanje prijateljstva in sožitja ob meji, zlasti pa še med mladimi. Pohod prijateljstva pa tudi nekatere druge manifestacije, ki so nastale po tem vzorcu (kolesarjenje) so brez dvoma veliko prispevale, da se je med mla-
Na sedežu pokrajinskega ravnateljstva zavoda za socialno skrbstvo (INPS), na poštnih uradih in seveda tudi v uradih patronatov, ki delujejo pri poscuneznih sindikalnih zvezah, bodo imeli v prihodnjih tednih dela čez glavo. Po dokončni odobritvi zakona o poviških pokojnin (čim bodo znane podrobnosti in bodo na razpolago tudi ustrezni obrazci), bodo morali namreč upokojenci, ki imajo po novem zakonu pravico do poviška, izpolniti kar precej formalnosti. Po do sedaj razpoložljivih informacijah, bodo morali socialni in drugi upokojenci izpolniti posebno izjavo in to na obrazcu, ki ga bodo prejeli na poštnemu uradu, kjer običajno dvigajo pokojinino. Obrazci bodo predvidoma na razpolago v maju, oziroma juniju. Medtem bodo pristojni organi predvidoma tudi že izdelali podrobna navodila, saj predvideva zakon različne poviške, v odnosu do vrste pokojnine, na začetek izplačevanja pokojnine, kakor tudi če ima lastnik poleg pokojninskega tudi druge dohodke.
Za enkrat bi kazalo še kakšen teden počakati, potem pa naj se upokojenci, ki imajo socialno ali minimalno pokojnino ali drug redni mesečni prispevek (na primer bivši bojevniki) točno pozanimajo pri patro-natnih službah, oziroma na sedežu
dimi odstranila marsikatera ovira i-deološkega, nacionalnega ali jezikovnega značaja. Glede 10. Pohoda pri-’ jateljstva, na katerem bosta aktivno sodelovala goriški in novogoriški župan, velja povedati, da se bo v priprave vključilo tudi Združenje slovenskih športnih društev.
Slovenska športna krovna organizacija pa pripravlja, v sodelovanju z ZSKD, mladinskim odborom SKGZ in nekaterimi drugimi društvi vrsto pobud v počastitev 40-letnice osvoboditve. Tako bo 25. aprila orientacijska avtomobilska vožnja. Udeležijo se je lahko posadke treh ali štirih oseb, ki bodo na progi, poleg vozniških sposobnosti, morale reševati tudi vprašanja iz zgodovine in poznavanja sedanje zamejske stvarnosti. Sicer smo v poteku samem v nedeljo že objavili (na športni strani) pravilnik, v naslednjih dneh pa bomo še podrobneje poročali.
Zavoda za socialno skrbstvo. Ob tem velja upoštevati, da bo zavod INPS povišek pokojnine izplačal le na izrecno prošnjo upravičencev.
Kakor znano, deluje v okviru vsake od treh sindikalnih zvez CGIL -CISL - UIL v Gorici tudi ustrezna patronatna služba za urejanje pokojninskih in drugih zadev.
Načrt za prenovo Ulice 9. junija
Območje Ulice 9. junija v Tržiču, naj bi v prihodnjih letih dobilo povsem novo, drugačno podobo. Občinski svet je namreč pred kratkim odobril načrt prenove za to območje, ki je pravzaprav v samem mestnem središču, vendar je bilo doslej z urbinističnega vidika zelo zanemarjeno, pa čeprav je samo nekaj sto metrov od osrednjega Trga Republike.
Načrt predvideva gradnjo novega odseka Ulice Bixio in njeno povezavo z Ulico Garibaldi, ureditev obsežnega trga in zelenih površin ter igrišč za otroke ter prenovo in rušenje nekaterih obstoječih poslopij. Predvideni so tudi nekateri manjši novi posegi za gradnjo novih zgradb. Postopek sprejemanja načrta še ni zaključen.
V okviru prvomajskega slavja v števerjanu pa se pripravljata kar dve prireditvi: 1. maja bo planin-sko-orientacijski pohod zatem pa še 5. maja spominski pohod od števerjana do Gonjač in nazaj. Letos bo imela ta prireditev še poseben, simboličen pomen, zato naj bi na njej kar se da množično sodelovala vsa naša športna in kulturna društva.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Una dorma allo specchio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 18.00—22.(X) »Bolero extrasi«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Un piedipiatti a Beverly Hills«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »La storia infinita«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Obračun na zlati Galeji«.
SVOBODA 20.00 «Sokol napada«.
DESKLE 19.30 »Dekle z regratom«.
Nenadoma je premimi naš • mož in brat
Danilo Lupin
Pogreb bo danes, 9. t.m., ob 12.30. Pogrebni sprevod bo krenil iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici v cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
Žalostno vest sporočajo žena Vida, bratje in sestra. Štandrež, 9. aprila 1985
Sporočamo, da je umrla na-• ša nona
Marija Paulin vd. Paulin
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 12.30 iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
Pepca in Ema ter vnuki z družinami
Štandrež, 9. aprila 1985
DANES V NOVI GORICI POSVET O VARSTVU VODA
Poviški socialnih pokojnin pozanimati se na patronatih
Tapiserije na tržaškem Gradu
otrok V kulturi Pile Alenka Rebula Tuta
v soboto so na Gradu sv. Justa odprli razstavo tapiserij. Ob otvoritvi je spregovoril tudi Zvone Kržišnik ^ je predstavil deset razstavljenih avtorjev in sicer: Palčiča, Spacala, Ceschio, Zigamo, Bernika, Jemca, keja in Omana.
Slovenska pesem v besedi in glasbi
Pri Državni založbi je izšla knjiga Pušice Kunaver z naslovom »SLOVENSKA PESEM V BESEDI IN GLASBI«. Sam naslov sicer pove, da ■!e knjiga posvečena slovenski narodni pesmi, ne pojasnjuje pa bralcu značaja knjige. Dejansko gre za Koristno in praktično izdajo. Čeprav imamo veliko izdaj narodnih pesmi Lo najbrž ta nadvse koristna: objav-ijena besedila in notni zapisi pesmi, preprostost, brez vsakih dodatmh razpravljanj in prikazovanj, vse !o kaže, da bo knjiga koristna za vse,
L’1 Jim je pri srcu domača pesem.
-V- uvodni besedi poudarja avtorica knjige Dušica Kunaver, da je narodna pesem naša pristna, nezlaga-na podoba. Moramo jo poznati, saj vsak narod mora poznati sam sebe. Narodna pesem pripoveduje o zemlji, iz katere je zrasla, pripoveduje o narodu, ki živi na njej. Pripoveduje o lepoti te zemlje, zapomni si vse zgodovinske dogodke, pripoveduje o načinu življenja in mišljenja človeka, ki orje njena polja in seka gozdove. Nežno izpoveduje človekovo ljubezen do dekleta, povabi prijatelja na kozarček, razigrano ^ se smeji ob plesu, ga tolaži v težkih dneh, žaluje z njim pb pogrebu, se Poslavlja ob odhodu k vojakom, spodbuja ga v boju za svobodo, lajša mu trpljenje in vliva vero v zmago. Vse to in še mnogo več dolgujemo naši narodni pesmi, ki spremlja naše ljudi iz roda v rod.
Leta 1838 je izšla prva izdaja ko-roških in štajerskih narodnih pesmi, ki jih je pripravil za natis koroški učitelj Matija Akazel. Potem je izšlo veliko raznih izdaj. Sedanja, Slovenska pesem v besedi in glasi je .e ena od njih. Avtorica pravi, da je Pri izboru odločala predvsem izvir-n°st in priljubljenost posameznih Pesmi ter enostvamost zapisa melodije. Pri tem je poskušala zajeti čim ynò zvrsti slovenskih narodnih pesmi in upoštevati pesmi iz vseh predelov slovenskega ozemlja. Nekatere pes-uii so napisane v narečju, večina pa v knjižnem jeziku.
Pesmi so razporejene po tematiki, pajprej so domoljubne pesmi, himne m vojaške pesmi. Slede pripovedne Pesmi, pesmi o krajih, obredne pes-uri, narodne pesmi in kola, ljubezenske, svatovske, stanovske, pivske in šaljive, pesmi o letnih časih, o ži-
valih in žalostinke. Pri sestavi zbir-Ke je upoštevala avtorica pesmi iz raznih zbirk, ki jih tudi našteva. Ob vsaki pesmi in besedilu je notni zapis pesmi, posamezne razdelke pa uvajajo risbe in krajša oznaka pesmi ter njihovih posebnosti teh pesmi, zajetih v dotični razdelek.
Morda bodo imeli strokovni kritiki določene pripombe na izdajo. Prav gotovo pa gre za praktično izdajo, ki je dovolj obširna in ki bo nadvse koristna, zlasti za tiste, ki tako ali drugače potrebujejo besedilo in napev domačih -narodnih pesmi. Za to ali ono priliko. Prav bo prišla tudi vsem ljubiteljem domačih pesmi. Posladkana zunanja oprema knjige (Vili Vrhovec) pa je najbrž rezultat napačnega pojmovanja nujne »sladkobnosti« narodne pesmi. Zato zunanja podoba najbrž ni v skladu s pristno, nepotvorjeno vsebino knjige.
Sl. Ru.
V CANKARJEVEM DOMU
Prva predstava v veliki dvorani
LJUBLJANA — Velika dvorana Cankarjevega doma bo prihodnjo soboto in nedeljo (20. in 21. t.m.) prvič odprla vrata gledališki predstavi. Šlo bo namreč za gostovanje slovitega dunajskega Se-rapions Theatra, ki bo občinstvu predstavil vizuelno poemo Dvojnik in paradiž (Doublé and Paradise).
Serapions Theater je trenutno najustvarjalnejše avstrijsko gledališče svetovnega slovesa. Predstava ne potrebuje prevoda : ^ je čutno, nadrealistično in poetično združevanje glasbe, govorice telesa, likovne umetnosti, svetlobe, barv, kostumov in predmetov. Predstavlja vrhunsko izvajalsko mojstrstvo modernega gledališča in vse kaže, da je gostovanje mednarodni gledališki dogodek leta.
Vstopnice pri blagajni Cankarjevega doma so že na razpolago.
Mladika št. 2-3 se pričenja z uvodnikom posvečenim slovenski zem z naslovom Jest sim en cvejt, ki ga je napisala Ester. V ozadju poetizira-ne proze se zariše ženska kot mati, ženska kot trpeče in hkrati vztrajajoče bitje. Ženska kot biološki temelj naše skupnosti. Tudi ženska kot Antigona, ki kliče po spravi (postopna santijikacija Spomenke Hribar, ki ji verjetno ni šlo za to, da bi se znašla v poziciji čarovnice ali svetnice. Slovenci
nekateri___pojmujemo pač spravo kot črvo-belo resnico . . .). Vsekakor Osta-
ia ženska v svojem bistvu trpeča mati-nosilka vrednot, »varno šotorišče v puščavi« Morda ženska razmišlja tudi kako bi rešila svojo podobo ideoloških spon in klišejev, tudi tistih, ki ji jih je nadela slovenska literatura.
Novelo Nebo žari je prispevala Rezi Marinšek. Ob noveli rubrika Mo-aoče ne veste da ... , ki z dvema odstavkoma dokaj provokativno vsiljuje misel da je bila Osvobodilna fronta nekak likvidacijski organ slovenskega' naroda Mladika nadalje objavlja govor Franceta Bučarja ob Prešernovi proslavi v Peterlinovi dvorani. Mladinska priloga Rast objavlja anketo o dijaškem gibanju. Večina anketirancev pravi, da nočejo, da bi bilo gibanje kopija leta 68, odklanjajo ideološko opredeljeno gibanje, hkrati so kritični do poteka in delovanja raznih zavodskih teles, dijaških skupscin m podobno. Nadalje lahko beremo povzetke iz razprave ki se je razvila v KlnveniH ob vprašanju »sprave« m drugih tez Spomenke Hribarjeve. Relevanten je članek Iva Jevnikarja »Manjšinska zaščita in deželne pristojnosti«^^ diha Mladika duh sprave, smo si prebrali tudi Čuka na obelisku Čuk ugotavlja, da so tri slovenske občine (Doberdob, Sovodnje in Šte-verjan) objavile statistiko iz prejšnjega leta, kjer je jasno, da je bilo v teh občinah več mrtvih kot novorojenih. Krivda naj bi bila na Primorskem dnevniku ki naj bi se »pred časom vneto zavzemal za splav«. Sicer je takrat šlo za nek zakon in ne za to, da bi dnevnik videl v splavu način omejevanja rojstev. Pa naj bo: v duhu sprave predlagamo Čuka, naj naredi anketo med katoliškimi družinami, lahko začne prav v števerjanu, in med bralci Mladike ter katoliškega tiska in naj potem rezultate primerja s tistimi družinami, ki so pod vplivom P. D. Zanimivo bi bilo vedeti, če je številčnost družin res podvržena vplivom dobrega ali zlega tiska ... (a. m.)
Vse večja zaprtost
Ena najhujših posledic mestnega življenja je — kot vemo — osamljenost. Ljudje, zaprti v svojih stanovanjih, vzdržujejo kvečjemu sorodstvene vezi (se družijo s sorodniki) ali z redkimi prijatelji. Povsem pa je odpadla življenjsko tako pomembna socialna razsežnost soseske.
Razbitost na privatne družine, ki so ena drugi tuje, tudi ni več samo stvar mesta. Izoliranost se prenaša tudi na vas: iz leta v leto postaja bolj očitno, da prodira mestna »kultura« tudi v vas: tako na primer otroci na vasi že dolgo ne jedo več dosti drugače kot njihovi vrstniki, se ne igrajo z bistveno drugačnimi igračami in ne gledajo drugačnih filmov po televiziji. V našem okolju lahko to opazimo na vsakem koraku. Isto velja za zabavo, prosti čas: včasih so imeli vaški otroci drugačne igralne navade od mestnih vrstnkiov: več fizične svobode, ■ veliko proste in fantazijske igre v naravi več združevanja in skupinskih dejavnosti. Skratka, pred desetimi, petnajstimi leti so bile razlike še vidne, danes pa se vse bolj zabrisujejo.
V še tako zakotno vas pride televizija, z njo reklama, in v vsako še tako majhno trgovino pridejo reklamizirane slaščice, sladkanje, igrače. Mimo lahko trdimo, da je otroški prosti čas že množično voden od zgoraj (od in-dustrij in sredstev množičnega obveščanja). Tako lahko opažamo, kako o-traci z vasi ure in ure sedijo pred televizijo in da jim ni dosti mar narava, sredi katere živijo. Tudi starši na vasi postajajo vse bolj podobni mestnim: otroke bolj zapirajo domov, obiski pri sosedih so vse redkejši, miselnost »kaj pa ti je treba hoditi po tujih hišah« se vse bolj širi.
Tako otrok že prav od malega začne izgubljati smisel za skupnost: o~ trok, ki si po naravi želi odprtega doma, ki rad gre zdaj* k temu sosedu, zdaj k onemu, ki ima rad številne prijatelje in pisano druščino — ta otrok vse bolj poseda pred televizijo (če pritiskaš vedno nove kanale, lahko gledaš risanke ure in ure), se zna vse manj igrati, izmišljati, sprostiti svoje otroško doživljanje. Če hočem pretiravati, lahko rečem, da postajajo otroci podobni odraslim v svojem zapiranju vase, za domača vrata, v svoji pasivnosti in zdolgočasenosti. Nobenega razloga nimamo, da bi mislili, da so nasi slovenski otroci kaj bolj ustvarjalni in živahni od svojih italijanskih vrstnikov. Vsaj osebno bi ne mogla trditi, da vidim kakšne razlike.
Kvaliteta otroškega življenja
Otrok ki preživlja tako otroštvo, kot sem ga nakazala, izgublja predvsem dve lastnosti: socialnost (znati živeti v skupnosti, potrebovati skupnost, čutiti skupinsko) in pa izvirnost (ustvarjalnost). Tako kot ne znajo biti družabni, tako ne znajo niti biti osebni, izvirni, originalni. Raznolikost otrok lahko pride do izraza le v primeru, da otroci delajo zelo različne stvari, pri katerih pridejo na dan številni talenti, ki jih človek lahko ima.
V primeru, da samo gledajo televizijo in brcajo žogo ali preoblačijo Berbie, se ne more pokazati prav noben talent, nobena izvirnost. Že se nam kaze v malem slika sodobnega človeka: ljudje z enakimi navadami, okusi in mnenji nesposobni, da bi se vživeli v družbo z vsemi svojimi silami, in prav tako nesposobni, da bi bili sami s sabo: pogumni, originalni, samosvoji. Ce hočemo, da bodo naši otroci bolj družbeno občutljiva bitja in bolj samosvoje osebnosti, moramo kaj storiti, da dvignemo kvaliteto igranja in s tem zaustavimo ta prodor masifikacije, ki jih preko igre poneumlja in dela podobne kot jajce jajcu.
Otrokom predlagamo pevske zbore, dramske skupine, lutkovne skupine, šport, folkloro. S tem pa sem že izčrpala ponudbo. Če si od blizu pogledamo, kaj nudimo otrokom, potem je jasno, da jim nudimo prosveto za o-draslè — v malem. Enostavno prenesemo v zmanjšano obliko nase tradicionalne dejavnosti. Te pobude so zelo hvalevredne, od prostovoljcev zahtevajo veliko požrtvovalnosti: ostaja pa dejstvo, da otrok potrebuje predvsem in najprej eno ... in šele potem vse ostalo. Potrebuje kvalitetno igro. Dokler ne bomo začeli misliti na družbeno organizacijo igranja — ki bi zajelo cim več otrok, torej ne elitno igranje! — bomo ostajali otrokom do.zm za nekaj bistvenega in nenadomestljivega. Samo preko ustvarjalnega in skupinskega igranja lahko otrok učinkovito razvije svojo družbeno občutljivost (poznati druge, čutiti z drugimi pomagati, sočustvovati, sodelovati, sprejemati druge), ki bo pozneje lahko postala družbena zavest.
Z otroško osamljenostjo, odtujenostjo in skratkb. z vsem, za kar otroka ropa današnji način življenja, se že dalj časa spopadajo vsi, ki jih lahko na kratko imenujemo »kulturniki — prijatelji otrok«. Najbolj zanimive zamisli pa imamo’iz vrst animatorjev tiste generacije, ki je v Italiji (za druge dežele nisem toliko informirana) zasnovala prve dejavnosti za otroke kmalu po letu 1968. Poskusila bom predstaviti nekaj njihovih najbolj izvirnih m prelomnih zamisli, ki lahko dajo misliti tudi nam.
Ludoteke ali izposojevalnice igrač
Zamisel o nekakšni »izposojevalnici igrač« je nastala prav gotovo ob spoznanju, da igrača pritegne vsakega otroka, da pa nimajo vsi otroci ena-kih možnosti za nakup igrač. Poleg tega je šlo tudi za spoznavanje, da med današnjimi otroki ni izmenjave, da je vsak zaprt v svojo otroško sobo med svoje igrače, in da tam odrašča v pravega malega potrošnika - konsu-mista. Dejstvo, da bi si otroci igrače lahko sposojali bi postavilo na glavo marsikatero pravilo naše družbe: predvsem bi otroci počasi asimilirali spoznanje, da so igrače lahko skupna stvar, da s skupnimi močmi lahko zberem več in bolje kot pa sam, da je zanimivo preizkusiti mnogo igrač, ne da bi bilo tudi nujno, da jih imamo. Skratka, gre za prenovljen odnos: ne vec nujno otrok - starši - trgovina, temveč otrok - središče za izposojanje igrac
__ in šele nato in včasih trgovina. Pri izposojanju si otrok pridobi čut za
izbiranje. Začne razlikovati, to, kar mu je všeč trajno, od tega, kar pa ga zanima le za hip: počasi postaja do igrač kritičen in bolj neodvisen. Ne pozabimo, da ima otrok brez zgoraj opisane izkušnje samo eno možnost, da neko igračo preizkusi: to, da jo kupi.
Ludoteka lahko daje na razpolago še celo vrsto drugih igralnih predmetov: tudi knjige in kasete, na primer. Posoja lahko ne le izdelane igrače ampak nabavi tudi danes že popolnoma pozabljene igrače kot mlinčke za vodo koše, ki jih nosimo na hrbtu ... in celo vrsto predmetov, ki so jih poznali naši dedje. Tu torej lahko zajamemo tudi vse, kar nam še lahko nudi vaška kultura (če še najdemo starejše ljudi, ki se spomnijo svojih otroških iger). Izposojevalnica igrač tako postane središče za razmišljanje o igranju, o kulturi igranja, zbirališče ljudi in idej.
(Se nadaljuje)
idijski odmevi • radijski odmevi • radijski odmevi • radijski odmevi
Nenavadno srečanje s Svetlano Makarovič
Čeprav ponovitev, je radijska igra Svetla-ne Makarovič »Starci« — priredbo je oskrbel Mirko Mahnič — zanimivo in deloma nenavadno srečanje s to znano avtorico. Nenavadno Zato, ker so pač bolj v ušesih njena otroška besedila, ki so v zadnjih letih preplavila knjiz-ni trg. »Starci«, igra o dnevu, ko bi se lah-ho starci uprli in prevzeli oblast, pa sodijo v tisti del avtorične ustvarjalnosti, obsežene v Poeziji, ki globinsko posega tudi v temnejše strani življenja in človekove narave.*
Igra je v nekem smislu katastrofična, spominja na grozljivke, ki absolutizirajo nenavadno predpostavko. Načelo »ko bi« dobi total-ne razsežnosti in res starci prevzamejo v hiralnici besedo ter zaprejo v kletke vse mlade.
se pravi predvsem svoje sorodnike, ki jim imajo toliko za očitati, ne nazadnje dejstvo, da so jih na videz betežne zaprli v hiralnico. »Vsak izmed nas ima koga v kletki« — pravi eden od starcev v sredini igre — in prav nič ne more zaustaviti zmagoslavne, uničevalne in krute poti, niti ponavljajoči se klici v hiralnico. Odgovor je vedno enak: »Da? - Ne. Tukaj hiralnica. Ne razumete? Za starce. - Da, hiralnica.« To pomeni, da ljudje intervenirajo, da pogrešajo svoje ljudi, ali pa se epidemija starčkove agresivnosti že širi tudi drugje, ali celo vsepovsod. Končno — ko je vse že videti brezizhodno -— ena od stark, posebno in poetično bitje, prične odpirati kletke: zaprti* bodo spet svobodni in red sveta se bo počasi spet
VrnllRežijalTMirča Kraglja z opremo narodno-* zabavne glasbe in srhljivih zvenov je skupaj z igralci Radijskega odra — posebno plastični so bili Glauko Turk, ki sploh ni igral starčevske betežnosti ampak notranje bistvo agresivne narave, Marjan Bajc, Pavle Bajc, Franko Žerjal in Marjana Prepeluh — učinkovito ponazorila prispodobo življenja, ki je seveda ne gre jemati zgolj in predvsem dobesedno: to bi bila velika napaka, pravilneje je ob »katastrofi« razmišljati o nalomljenem svetu, ki poka v tečajih in se torej lahko sprevrže v to ali ono grozljivo anomalijo — tukaj igra docela prepriča — če pa že skušamo potegniti vzporednico med zgodbo in življenjem, potem
bi bila igra pokazatelj nevarnosti, v kolikor starost kot starost ne bi sprejela svoje naravne vloge in bi hotela zaobrniti kolo časa in razvoja nazaj. Se pravi, v kolikor bi zahtevala izključno vse pravice zase in samo ter zgolj zase. — V svoji metaforični vsebini je zatorej igra povsem aktualna asociacija na napetosti sveta, ki so že zdavnaj dosegle območje skrajnosti — v takšnem vzdušju pa je mogoče vse: ponekod in včasih ljudje izgubljajo razsodnost in postrelijo cel kup nedolžnih in to brez oprijemljivega razloga; lahko se dogodijo tudi povsem druga presenečenja — in »Starci« so igra, ki opozarjajo: s svojo nevarnostjo in utemeljenostjo.
JANEZ POVŠE
VN Brazilije: v uvodni dirki sezone se razmerje sil ni spremenilo
Formula ena še v znamenju mclarna
Nič novega v formuli ena. Prva dirka v novi sezoni, ki je bila v nedeljo v Rio de Janeiru in je veljala za VN Brazilije, je že potrdila, da bo glavno besedo znova imel bolid mclaren, z njim pa pilot Alain Prost, ki je z izvrstno vožnjo že tretjič zmagal na progi v Jacarepaguaju in o-svojil svojo 17. zmago v dirkah za naslov svetovnega prvaka.
VN Brazilije jo tudi pokazala, da ima večina hiš še velike težave s svojimi bolidi, ki so povečini novi. Še zlasti slabo gre zaenkrat Brabha-mu in Renaultu, tako da je pravzaprav edino prijetno presenečenje Ferrari. Vsi že pravijo, da bo uvodni del sezone potekal v znamenju dvoboja Prost - Alboreto, pozabiti pa ne gre niti na Amouxa, ki je bil v nedeljo četrti, potem ko je zaradi težav s pnevmatikami zdrknil na 12. mesto. Kaj pa svetovni prvak Lauda? Je že prenasičen? Odgovor mora biti odloni-len, saj je avstrijski as po slabem
startu s serijo drznih prehitevanj prišel celo do tretjega mesta, ko ga je okvara prisilila k odstopu.
Dobro so je odrezal tudi Elio De Angelis na lotusu, ki je, kot lani, zasedel tretje mesto, njegov klubski tovariš Senna pa je odstopil zaradi o-kvare na električni napeljavi. Zaradi pomanjkanja dokazov treba oprostiti Piqueta na brabhamu, ki je nerazumljivo kmalu po startu zavozil s proge. Morda ga je izdal oljni madež, morda je šlo za napako. Renault je prišel do točk, a ni blestel, sorazmerno pa se je izkazal Ligier, saj se je veteran Lafitte uvrstil na šesto mesto (po dirki je zatrdil, da bo lotos spet prišel do zmage!), De Cesaris pa je bil dalj časa četrti. Omeniti treba še Rosberga, ki je na startu presenetil Albereta in ga prehitel, a se je na čelu dirke obdržal le enajst krogov. Še manj je trajala dirka njegovega tovariša Mansella, ki mu je motor dobesedno eksplodiral. Pri Wil-
Zmagovalec Alain Prost
Mamsu imajo torej dosti težav, a so v dobri družbi, saj se je na koncu vsega uvrstilo le 13 vozil, startalo pa jih je 24. Kot zanimivost naj navedemo, da so točke osvojili le Francozi in Italijani.
Naslednja dirka bo 21. aprila v E-storilu na Portugalskem.
VRSTNI RED VN BRAZILIJE 1. Prost (Fr. mclaren) 1.41’26”115;
2.	Alboreto (It. - ferrari) po 3”259;
3.	De Angelis (It. lotus) po 1 krogu;
4.	Amoux (Fr. - ferrari) po 2 krogih; 5. Tamhay (Fr. - renault) po 2 krogih; 6. Laffitte (Fr. - liger) po 2 krogih; 7. Johansson (Šve. - tyrell) po 3 krogih; 8. Alliot (Fr. - ram) po
3	krogih; 9. Brundle (VB - tyrell) po
4	krogih; 10. Warwick (VB - renault) po 4 krogih; 11. Bousten (Bel. - ar-rows) po 4 krogih; 12. Ghinzani (It. -osella) po 4 krogih; 12. Winkelhock (ZRN - ram) po 4 krogih.
LESTVICA ZA SP 1. Prost 9, 2. Alboreto 6, 3. De Angelis 4, 4. Amoux 3, 5. Tambay 2, 6. Lafitte 1.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ 1. Mclaren in Ferrari 9, 3. Lotus 4, 4. Renault 2, 5. Ligier 1.
JUGOSLOVANSKA KOŠARKA
V Beogradu in Zadru drugi polfinale
Danes bosta v Beogradu in Zadru povratni polfinalni tekmi končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva in zelo verjetno je, da bo vsaj iz Beograda že prišlo ime prvega finalista - Cibone. Zagrebčani so namreč prvo tekmo osvojili tako suvereno (71 točk v prvem polčasu!), da skoraj ni verjeti, da bi lahko vdrugič klonili Partizanu, čeprav bodo igrali sredi Beograda. Pravzaprav je moč zapisati, da bo samo od Cibone odvisno, ali bo potrebna tretja tekma, saj je znano, da so varovanci trenerja Pavličeviča najmanj za dva razreda boljši od kateregakoli drugega jugoslovanskega moštva.
Mnogo bolj izenačeno bo bržkone v Zadra. Po prvi tekmi v Beogradu s Crveno zvezdo je bilo mnogo hude krvi, saj so se Zadrčani hudovah nad sojenjem. Resnici na ljubo so za poraz krivi sami, vrhu tega pa je bila tekma res povprečna, ogledalo pa si jo je samo 2 tisoč gledalcev, kar potrjuje, da je ob premoči Cibone prvenstvo izgubilo na zanimanju.
V polfinalu evropskih nogometnih pokalov
Juventus, Inter in Željezničar optimisti
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Olimpija: slovo od sanj
Jutri bodo na sporedu prve tekme polfinala evropskih nogometnih pokalov. Italija ima v konkurenci še dve ekipi, Jugoslavija pa še eno.
V	najbolj prestižnem tekmovanju Pokala prvakov se bo lanskoletni italijanski prvak Juventus doma spoprijel s francoskim prvakom Bor-deauxom. Tekma bo za Platinija in tovariše zelo zahtevna, saj ne smemo pozabiti, da razpolaga francoska ekipa z izredno sredino igrišča, ki jo sestavljajo Portugalec Chalana ter evropska prvaka Giresse in r(i-gana. Poleg tega pa je Bordeaux, po pisanju francoskih časopisov, v izredni formi, tako da se obeta lep, predvsem pa izenačen dvoboj. Juventus ima namreč dosti več mednarodnih izkušenj od nasprotnikov, poleg tega pa je Trapattonijeva vrsta v izredni formi, saj je že na drugem mestu lestvice italijanskega prvenstva za neustavljivo Verono.
V	drugem polfinalu pa se bo lanski zmagovalec tega pokala Liverpool doma spoprijel z na papirju šibkejšim grškim prvakom Panathi-
Kolesarska dirka po Flandriji
Zmagal Vanderaerden
MEERBEKE (Belgija) - Belgijski državni prvak Eric Vanderaerden, lanski zmagovalec kolesarske dirke Pariz - Bruselj, je tudi na nedeljski 69. krožni dirki po Flandriji potrdil, da bo eden protagonistov letošnje sezone. Dirka je bila izredno naporna, predvsem zaradi zelo slabega vremena, ki je prisihlo k odstopu dve tretjini udeležencev. Vanderaerden se je za ključni napad odločil 18 km pred ciljem na 600 m dolgi vzpetini z osemodstotnim naklonom. Tedaj je za sabo pustil zmagovalca dirke Milan -Sanremo Kuipera in sotrudnika Avstralca Andersona. Med kolesarji, ki so odstopili, je tudi Francoz Fignon.
Vrstni red dirke po Flandriji
1. Vanderaerden (Bel.) 6.1F50”, povprečna hitrost 39,650 km na uro. 2. Anderson (Avstral.) po 41”; 3. Kuiper (Niz.) po POI”; 4. Segers (Bel.) po 2’05”; 5. Lieckens (Bel.) 2’05”. Startalo je 173 kolesarjev, uvrstilo pa se jih je 24.
naikosom. Presenečenj verjetno ne bi smelo biti, pa čeprav je od lani Liverpool izgubil več odličnih nogometašev ter je slabša ekipa od tiste, ki je v lanskem velikem finalu premagala Romo po enajstmetrovkah.
totip	
1. — 1. Gatteo	X
2. Vulci	2
2. — 1. Al Vernano	1
2. El Nagdi	2
3. — 1. Debut bi	2
2. Dastyn bi	2
4. — 1. Ascado	1
2. Akito bi	X
5. — 1. Canestro	X
2. Brikey	2
6. — 1. Bidasoa	2
2. Spirbanc	X
KVOTE: 12 (6 dobitnikov) —	77.289.000 lir
11 (2?8 dobitnikov)—	1.916.000 lir
10 (3364 dobitnikov) -	- 132.000 lir
Skoraj štiri ure igre za štiri borbene sete: zmagal je Ivan Lendl, toda Mats Wilander mu je do konca grenil pot do zmage. Finale teniškega turnirja v Monte Carlu je navdušil gledalce, ki so se razdelili na dva tabora, večji pa je navijal za naslednika Bjoraa Sorga. Lendl je zmagal s 6:1, 6:3, 4:6, 6:4, potem ko je zjutraj uspešno prestal polfinalni dvoboj s Švedom Sundstromom, ki so ga bili v soboto prekinili zaradi teme.
Proti Wilanderju (v finale se je ta uvrstil z zmago nad Kricksteinom) je Lendl premočno osvojil prva seta, a je zamudil priložnost, da bi dvoboj obrnil sebi v korist že po treh setih, saj je v tretjem zapravil dve žogici, s katerima bi lahko prešcd v vodstvo s 5:3. Niz pa je osvojil Šved, ki je tudi četrti niz začel poletno do vodstva 3:1, nakar je popustil. Lendl ga
V	pokalu pokalnih prvakov ni italijanskih in jugoslovanskih ekip. V prvem polfinalu bo Bayern iz Mun-chna (ZRN) igral proti Evertonu (VB), v drugem pa Rapid z Dunaja proti Dinamu iz Moskve. V tem tekmovanju ni ekipe, ki bi izrazito izstopala.
V	prvem polfinalu pokala UEFA ho Inter doma igral proti sloviti ekipi Real Madrida. Favorita pravzaprav ni, pa čeprav je v zadnjem obdobju Inter v lahki krizi, kar priča tudi gladek prvenstveni poraz v Vidmu z Udinesejem. Vsekakor Interje-vi igralci računajo na uvrstitev v finale, oz. celo trdijo, da je pravi finale prav ta dvojna tekma s Španci.
V	drugem polfinalu se bo sarajevski Željezničar na tujem spoprijel z madžarsko ekipo Videotona. Sarajevčani, ki med drugimi uvrščajo tudi reprezentanta čapljiča in Baž-dareviča, računajo na zmago v tem dvojnem srečanju, saj so v zadovoljivi formi.
Povratna srečanja bodo v sredo, 24. aprila.
Ivan Lendl
je najprej dohitel pri 3:3, nato je že vodil s 5:3, v deveti igri pa je imel celo match-žogico, a jo je zapravil. Zmagal je tako šele v deseti igri.
Posebej za Primorski dnevnik
FRANCI BOŽIČ
Po. dveh nastopih »modrih« v kvalifikacijah za SP z Luksemburgom in Francijo, so spet zaigrali jugoslovanski prvoligaši. Derbi je bil tokrat na Koševu, kjer sta vodilno Sarajevo in zagrebški Dinamo igrala brez golov. Obe moštvi sta razočarali, z izidom pa sta bili zadovoljni.
V	Nišu je gostoval Hajduk, ki je z golom Zlatka Vujoviča prvi vodil, Radnički pa je izenačil po sumljivi enajstmetrovki. Tudi tu sta bila z delitvijo točk zadovoljna oba, še zlasti Spličani, ki bodo v nedeljo igrali doma s Sarajevom in najbrž tedaj že prevzeli vodstvo. Zelo kakovostna pa je bila tekma v Beogradu med Crveno zvezdo in Rijeko, ki so jo domači dobili s 3:1, lahko pa bi bilo tudi drugače, saj so Rečani zapravili cel kup priložnosti in zastre-Ijali enajstmetrovko. Halilovič je dosegel dva gola, Nikolič enega, za Rečane pa je bil strelec Gračan.
Zanimivo je, da so v beograjskem športnem dnevniku »Sport« reški i-gralci dobili višje ocene kot Beograjčani. Crvena zvezda je še šest točk za vodilnim, napoveduje pa še nadaljnji prodor k vrhu, čeprav ,je že četrta. Osijek se z mladim trenerjem Djuričičem vse bolj uveljavlja, tokrat je v boju z njim klonil tudi Partizan.
V	drugi ligi je ljubljanska Olimpija nepričakovano izgubila z Jedinstvom iz Brčkega. Ljubljančani so tako dokončno izgubili vse možnosti za prvo mesto, igrali pa so tako slabo, da si v vseh 90 minutah niso ustvarili niti ene priložnosti. Toda še vedno bi si zaslužili točko. Gostje namreč niso bili boljši, zmagoviti gol pa so dosegli tri minute pred koncem, po edinem resnejšem napadu na tekmi. Olimpija je nastopila oslabljena, brez nekaterih poškodovanih igralcev, med tekmo pa sta morala z igrišča še Terčič in Komočar. Nasploh lahko v nadaljevanju prvenstva Olimpija bolje u-speva v gosteh, saj zna napadati samo v nasprotnih napadih.
Maribor pa je imel v Ljudskem vrtu več sreče. Zmago s Spartakom,
ki je prvi kandidat za napredovanje v prvo ligo, si'je zagotovil iz enajstmetrovke, izkoristil pa jo je Kek. Tekma je bila izredno groba, nerede pa so izzvali gostje, ki jih vodi znani zagovornik najostrejših iger Milan Ribar. Sodnik je pokazal pet rumenih kartonov, izključil pa je dva igralca, med Mariborčani Remca. Vijoličasti so si tako precej popravili možnosti za obstanek v ligi, zdaj so štiri točke pred klubi, ki jim grozi slovo od lige.
IZIDI 23. KOLA V 1. ZNL
Velež - Željezničar 0:0; Sutjeska -Vojvodina 3:0 (1:0); Crvena zvezda -Rijeka 3:1 (3:1); Vardar - Dinamo (V) 4:1 (3:0); Iskra - Sloboda 2:0 (0:0); Sarajevo - Dinamo (Z) 0:0; Radnički - Hajduk 1:1 (1:1); Osijek -Partizan 1:0 (1:0); Priština - Budućnost 1:0 (0:0).
LESTVICA
Sarajevo 31; Hajduk 30; Željezničar 26; Crvena zvezda, Vardar, Dinamo (Z) in Partizan 25; Osijek 24; Rijeka 23; Sutjeska 22; Velež, Iskra in Sloboda 21; Budućnost 20; Priština, Vojvodina in Radnički 19; Dinamo (V) 18.
PRIHODNJE KOLO (14. t.m.)
Vojvodina - Priština; Budućnost -Osijek; Partizan - Radnički; Hajduk -Sarajevo; Dinamo (Z) - Velež; Željezničar - Iskra; Sloboda - Vardar; Dinamo (V) - Crvena zvezda; Rijeka -Sutjeska.
IZIDI 22. KOLA 2. LIGE
Borac - Crvenka 3:0 (1:0); Rudar -Vrbas 7:0 (2:0); Proleter - GOŠK Jug 1:0 (0:0); Maribor - Spartak 1:0 (0:0); Kikinda - Čelik 0:1 (0:0); Leotar - Jedinstvo (Bi) 2:1 (2:1); Radnik - Novi Sad 1:1 (1:1); Šibenik - SpUt 2:1 (1:0); Olimpija - Jedinstvo (Br) 0:1 (0:0).
LESTVICA
Šibenik, Čelik 28; Proleter 27; Spartak 26; Leotar 25; Jedinstvo (Bi), Jedinstvo (Br), Split, GOŠK Jug 24; O-limpija 22; Borac, Novi Sad, Vrbas 21; Maribor 20; Rudar 17; Radnik in Kikinda 16; Crvenka 12.
PRIHODNJE KOLO (14. t.m.)
_ Olimpija - Borac; Jedinstvo (Bi) -Šibenik; Split - Radnik; Novi Sad -Leotar; Jedinstvo (Br) - Kikinda; Čelik - Maribor; Spartak - Proleter; GOŠK Jug - Rudar; Vrbas - Crvenka.
Finale teniškega turnirja v Monte Carlu
Lendl premagal Wilanderja
kratke vesti - kratke vesti
Italijanski boksarji boljši od »plavih«
V	dvoboju med amaterskima boksarskima reprezentancama Italije in Jugoslavije, kj je bil v Perugii, so s 7:3 slavili »azzurri«. »Plavi« so tri dvoboje zmagali po točkah, ostale pa so izgubih, tri s k.o., enega zaradi odstopa, enega zaradi diskvalifikacije, dva pa po točkah.
Paul (ZDA) prvak
Američan Jimmy Paul je nov svetovni prvak v lahki kategoriji po verziji IBF (International boxing federation). Po točkah je ob koncu 15 krogov premagal rojaka Arroya.
Hokej: Italija tretja
V	Sevilli (Španija) se je končala osma izvedba turnirja De La Rivas v hokeju na kotalkah. V finalu za prvo mesto je Španija s 4:3 prema-
gala Portugalsko, v malem finalu pa je Italija odpravila Francijo s 7:1
Rugby v Bruslju
Na mladinskem mednarodnem turnirju v rugbyju, ki je bil v Bruslju, Italiji ni uspelo ponoviti lanske zmage. V finalu jo je namreč z 8:4 premagala Francija. Tretja je Romunija, ki je odpravila SZ z 12:3. Jugoslavija je v finalu za 7. mesto izgubila z Belgijo (13:0).
»Muli« uspešni
V prvi izmed dveh tekem med e-kipami iz različnih skupin je tržaško, prvoligaško moštvo ameriškega foot-balla Muli z 21:0 premagalo Ridersa iz Milana. Na skupni lestvici severne skupine imajo sedaj Tržačani šest točk in so na tretjem mestu, se pravi v dokaj ugodnem položaju za uvrstitev v »play-off«. Milanski Riders, ki nastopa v severnojužni skupini, je četrti s štirimi točkami.
Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Gòteborgu
Zmagoslavje Kitajske, polom Jugoslavije
GÒTEBORG - V tem švedskem mestu se je zaključilo svetovno namiznoteniško prvenstvo posameznikov, posameznic in dvojic s skoraj popolnim zmagoslavjem kitajskih namiznoteniških igralcev. Slednji so namreč osvojili šest'naslovov na sedem možnih, saj so le v moških dvojicah prepustili naslov Švedom.
Svetovni naslov pri moških posameznikih je z veliko lahkoto osvojil Kitajec Jiang Jialang, ki je v velikem finalu gladko s 3:0 (21:14, 23:21, 21:18) premagal rojaka Chena Long-čana. Tudi pri posameznicah je bil finale kitajska domemba. Čao Yan Hua je v štirih setih (21:12, 21:16, 10:21, 21:16) premagala Geng Li-juanovo ter tako edina potrdila svetovni naslov iz Tokia.
V mešanih parih je kitajska dvojica Čai Zhenhua - Čao Yan Hua
Kitajec Chen Longčan
premagala češkoslovaško z 2:1 (9:21, 21:12, 21:8), v ženskih parih pa sta Kitajki Dai Lili in Geng Liuan pre gazili rojakinji čai Jaohua in Ni KsiUarn.
Naslov moške dvojice je, kot že rečeno, edini, ki ni romal v Azijo. Šveda Appelgren in Carlsson sta namreč z 2:0 (21:15 in 22:20) premagala češkoslovaški par Panski -Orlowski. Spominiti se moramo, da sta prejšnja svetovna prvaka Jugoslovana šurbek in Kalinič izpadla že v drugem kolu, ko sta ju premagala Douglas in Grubba. Na ta način so prvič po šestnajstih letih Jugoslovani ostali brez kolajne. V moški ekipni lestvici so osvojili le šesto mesto, v ženski pa nazadovali Iz prve lige. Na tem mestu bi še o-menili uspeh italijanske ženske reprezentance, ki je napredovala iz tretje v drugo Mgo. V tej reprezentanci je bila poleg Busnardove, Zam-pinijeve in Vignole tudi krasovka Marina Cergol.
Mladinski nogometni turnir v Cannesu
Italiji končno prvo mesto
Nogomet: včeraj v zaostalem srečanju 3. AL
Zaslužena zmaga proseškega Primorja
CANNES — Po številnih odličnih uvrstitvah na prejšnjih izvedb,ah (bili so štirikrat v finalu), so mladi »azzurri« letos vendarle osvojili prvo inesto na mladinskem nogometnem turnirju v Cannesij, kjer se je pomerilo osem enajsteric, med katerimi le bila tudi Jugoslavija, ki pa je zasedla prav zadnje mesto.
V tekmi za prvo mesto je Italija Po _ostrem in trddm boju, o čemer Pričajo trije opomini in izključitev fiorentinija, z 2:1 (1:1) odpravila Pansko. Prvi so povedli Italijani s Piacentini jem v 17. min., nakar so Hanci s Svinggardom v 36. min. ize-načili. Zadetek jim je vlil novih mo-cb tako da so se mladi »azzurri« branili z veliko težavo. Ko pa so v dru-Sem polčasu v 64. min. z Marianom Postavili rezultat na varno, so se za-Pru v obrambo in niso dopustili pre»-
senečenja.
Izidi finalnih srečanj:
za 1. mesto: Italija - Danska 2:1; za 3. mesto: Francija - Nizozemska ':f> (po streljanju 11-metrovk); za 5. mesto: Anglija - Škotska 1:0; za 7. mesta: Sovjetska zveza - Jugoslavi-
TOMOBILSKM HIŠ: 1. Peugeot 60; 2. Audi 46; 3. Toyota 28; 4. Lancia 27; 5. Nissan 18; 6. Opel 16; 7. Ford 8.
Z ZMAGO PROTI ČILU
Urugvaj se je uvrstil na nogometno SP
MONTEVIDEO — Poleg Italije, zmagovalca na zadnjem svetovnem prvenstvu, in Mehike kot organizatorja, je Urugvaj prva država, ki si je zagotovila udeležbo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Mehiki. V zadnji odločilni tekmi 2. južnoameriške skupine je namreč z 2:1 odpravil Čile, ki se bo tako udeležil dodatnega turnirja, na katerem bosta nastopili še drugouvrščena ekipa z 3. skupine (Brazilija, Paragvaj in Bolivija) ter drugo in tretjeuvrščena iz prve skupine (Argentina, Peru, Kolumbija in Venezuela).
KONČNA LESTVICA SKUPINE 2 Urugvaj	4	3	0 1	6:4	6
Čile	4	2	11	10:5	5
Ekvador	4	0	1 3	4:11	1
Primorje — S. Marco 2:1 (1:0)
STRELCI: v 36. min. Milkovič, v 51. min. A. Husu, v 52. min. Bezin avtogol.
PRIMORJE: Colautti, Roiaz, Antoni, S. Husu (od 70. min. Štoka), Bezin, V. Husu, Milkovič, Olivo, Dinoi, Livan, A. Husu.
S. MARCO: Longo, Norbedo, Fi-lipaz, Bergamasco, Marchesan, Ruz-zier, Giangrande, Bataini, Volo, G. Ruzzier, Chivella.
SODNIK: Erosolo iz Tržiča.
Proseško Primorje je včeraj doma v zaostalem srečanju tretjega kola drugega dela prvenstva povsem zasluženo premagala solidno ekipo S. Marco, ki je prišla na Prosek s trdnim namenom, da odnese ves izkupiček. Občasno pa so »rdeče-rumeni« igrali zelo učinkovito in zbrano. V prvem polčasu so s solidno in borbeno igro spravili v velike težave goste, kljub požrtvovalnosti pa jim ni uspelo prejeti vajeti igre v svoje roke. Prosečani pa so s hitrimi akcijami ogrožali nasprotnikovega vratarja, ki je moral v 36. minuti kloniti.
Čeprav so gostje v nadaljevanju
igrali bolj borbeno, so Prosečani z vsemi silami branili osvojeno prednost in v protinapadu zasluženo podvojih. V teku ene minute pa so gostje zmanjšali izid na 1:2 po nesrečnem avtogolu Bezina. Toda v preostalih minutah igre je bila proseška obrambna vrsta vedno na mestu in zasluženo o-hranila prednost do konca srečanja.
(H.V.)
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM
Fossalon -	Barbari ans		9:3
Primorec ■	- Staranzano		1:0
Mladost -	Sagrado		2:0
Primorje -	San Marco		2:1
Romana -	Fogliano LESTVICA		1:6
Mladost	19 13 4	2	48:18 30
Fossalon	20 11 7	2	57:23 29
Fogliano	19 13 2	4	40:12 28
San Nazario	19	8 7	4	31:30 23
San Marco	19 10 3	6	43:23 23
Primorec	20 10 3	7	35:26 23
Staranzano	19	8 6	5	33:23 22
Primorje	20	4 9	7	27:25 17
Sagrado	20	7 3 1	10	24:34 17
Kras	10	6 4	9	20:28 16
Italcantieri	19	4	6	8	22:30	14
Romana	20	2	5	13	17:51	9
Barbarians	19	0	1	18	19:92	1
Nasilje v Argentini
BUENOS AIRES — Izbruhi nasilja v argentinskih nogometnih stadionih so vse pogostejši in hujši, v nedeljo pa so terjali novo smrtno žrtev: življenje je namreč izgubil komaj 14-letni fant, ki je šel na tekmo skupaj z očetom. Do najhujših neredov je prišlo v Avellanedi, kjer so se spoprijeli navijači Indipendienteja in Boce Juniorsa. Ko je posegla policija s sol-zilcem, so se navijači spravili še nanjo in nekatere agente celo razorožili. Hudo je bilo tudi v drugih mestih. Po tekmi med San Lorenzom in Cha-carito Juniors so navijači slednje e-kipe s kamenjem napadli vlak, na katerem so bili navijači San Lorenza. Skupno so aretirali več kot 500 ljudi.
Minkun ubranil naslov
PUSAN — Južnokorejski boksar Minkun je z zmago po točkah proti Američanu Mitchellu ubranil svetovni naslov v peresni kategoriji (IBF).
NA »SAFARI RALLYJU«
Kankunnen pred vsemi
t NAIROBI — Po številnih preobra-
i ’ do katerih je prihajalo zaradi okvar na vozilih (na tretji in zadnji etapi je startalo le 22 od skupnih 71 Posadk), je končno prvo mesto na ^safari rallyju« osvojil Finec Kan-kunnen pred lanskim zmagovalcem Waldegaardom (oba toyota). Tretji je ou Kirkland, šele četrti pa Aaaltonen, ^ se je doslej že 23-krat udeležil te oirke, vendar se ne more pohvaliti odi z eno samo zmago.
Končna LESTVICA: L Kankun-net) - Gallagher (Fin. - VB) toyota celica turbo, 318 točk penalizacije;
Waldegaard - Thorzelius (Šve.) toyota 352; 3. Kirkland - Levitan (Kan.) nissan 361; 4. Aaltonen - Drews (Fin. ~ Ken.) opel manta 372; 5. Weber -Wanger (opel manta) 242. LESTVICA PILOTOV ZA SP PO 4 TEKMAH: K Salonen (Fin.) 60; 2. Vatanen (Fin-^ca) 40; 3. Blomquist (Šve.) 35; 4. Rohrl (ZRN) 27; 5. Kankunnen (Fin.) 2(); 6. Biasion (It.) 17; 7. Waldegaard (sve.) 15. SKUPNO LESTVICA AV-
V organizaciji ZSŠDI in občine Repentabor
V petek košarka na vozičkih
V organizaciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in repenta-brske občine, bo v petek, 12. tm:., v repenski telovadnici, s pričetkom ob 20. uri, mednarodno prijateljsko srečanje košarkarjev na vozičkih med reprezentancama Jugoslavije in Francije.
Za vse zamejske ljubitelje športa bo to priložnost, da se seznanijo tudi z nekoliko drugačno platjo košarke in športa nasploh, predvsem pa, da prisostvujejo pojavu, ki si drugje po svetu pridobiva svoj prostor in dejansko veljavo.
Košarkarji na vozičkih bodo prav gotovo presenetili gledalce, ki tovrstnih tekem še niso gledali. Igra je borbena, dinamična, izvajalci pa zelo precizni, kljub dejstvu, da so jih hujše bolezni in telesne okvare spodnjih okončin priklenile na vozičke.
Za zamejske športne ljubitelje bo to zelo poučno, za vsakogar pa bo to le lekcija trdne volje in samozavesti, dejanski prikaz volje in želje po življenju, ki človeka spodbujata k aktivnosti kljub telesni prizadetosti. O tekmi sami in o invalidskem športu hasplošno^ bomo več poročali v eni od prihodnjih številk. (Cancia)
Ovettu »zlati čevelj«
VIGEVANO — Z nastopom na a-tletskem tekmovanju v Vigevanu (Pavia), veljavnem za »zlati čevelj«, je Anglež Steve Ovett dokazal, da so težave, ki so ga mučile zadnje mesece, mimo. Ovettu sta se učinkovito upirala le Italijan Panetta in Brazilec Da Silva, ostali pa so ostali v ozadju. LESTVICA: 1. Ovett (VB), ki je 7 km dolgo progo pretekel v 20’07”3; 2 Panetta (It.) 20’09”2; 3. Da Silva (Braz.) 20’14”3;
Sovodnje in Juventina doslej
S spremenljivo srečo
Po velikonočnih praznikih se bo nadaljevalo in po 3 kolih tudi zaključile nogometno prvenstvo 3. amaterske
Borovcem zadnji slovenski derbi
osarkarsko promocijsko prvenstvo na Tržaškem, v katerem nastopajo tudi 'le .slovenski predstavniki, se nagiba h koncu. Poslednji slovenski derbi v Dolini med Borom Radensko in Poletom (na sliki) so osvojili borovci
naši nogometaši v mladinskih ligah
NARAŠČAJNIKI Domio — Zarja	4:1 (2:0)
STRELEC za Zarjo: Bellafontana v 60. min.
ZARJA:	Purič, Tomez, Feriuga,
Kalc, Perosa, Škabar, Zeugna, Žagar, Zerbo, Carli, Bellafontana.
Zarjini nogometaši so izgubili proti moštvu, ki je tudi v tej tekmi dokazalo, da se zasluženo b,ori za končno zmago v tej skupini.
Kot običajno so naši nogometaši tudi tokrat igrali v okrnjeni postavi. Glavni vzrok tega poraza pa je, da je več bazoviških igralcev odpovedalo,
' Upajmo, da poraz ne bo negativno vplival na naše nogometaše, saj bodo imeli do konca prvenstva še priložnost, da se izkažejo in da tudi pokažejo navezanost do društva.
(P.B.)
CICIBANI
Breg — Costalunga 1:6 (1:2)
STRELEC za Breg: R. Gombač.
BREG: Gigli Fano, M. Gombač,
Strain, Lovriha, Mauri, R. Gombač, Bandi (Mondo), Puniš.
Lepo sončno vreme je botrovalo lepi nogometni predstavi. Vendar je i-mela tekma dva obraza. V prvem polčasu je bila igra enakovredna. I-gralci Costalunge so bili boljše tehnično pripravljeni, Brežani pa požr-tvovalnejši in borbenejši. Drugi polčas pa je bil pravi monolog gostov, (M. Švara)
Italija pred Jugoslavijo
NEAPELJ — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju »under 18« v Neaplju je v zadnjem srečanju Italija z 9:8 premagala Jugoslavijo in tako zasedla prvo mesto pred slednjo.
Dirka po Apuliji
OSTUNI (Brindisi) — Z današnjo etapo od Ostunija do Castellana Grotte (214,5 km) se bo pričela dirka po Apuliji, ki se bo končala v petek v Martini Franci. Nastopilo bo skupno 167 kolesarjev.
»!«■
lige, skupina I, v katerem nastopata štandreška Juventina in Sovodnje.
Obe naši predstavnici sta izločeni iz boja za napredovanje, v katerem ima Mariano največ možnosti, saj ima kar 5 točk naskoka pred drugouvrščenim Audaxom. Goričani bodo igrali dodatna srečanja za prestop v 2. AL, če bodo obdržali 2. mesto pred San Lorenzom.
Kar zadeva naših dveh predstavnic pa sta igrali dokaj povprečno in temu primerno je tudi njun položaj na lestvici (Sovodnje 16, Juventina 10 točk). Medtem ko so Sovodenjci igrali s spremenljivo srečo (poskrbeli so tudi za nekatera prijetna presenečenja: zmaga v Šlovrencu), so Štan-drežci dokaj slabo začeli in so le v zadnjih srečanjih pokazali nekaj več od igre. V naslednjem kolu bodo Sovodenjci igrali doma z Medeo, Juventina pa proti Jalmiccu. Obe imata možnosti za zmago.
Na sliki: (od leve) Florenin, Gomi-šček, Butkovič: trije pomembni igralci sovodenjske enajsterice.
Coetzee se umika
JOHANNESBOURG — Južnoafriški boksar Gerry Coetzee je nekemu časopisu izjavil, da ne bo več stopil na ring. Coetzee je osvojil svetovni naslov (WBA) leta 1983 z zmago proti Američanu Dokesu, decembra lani pa je naslov moral prepustiti Dokeso-vemu rojaku Gregu Pageju.
Uspešen start kotalk arie Vipave
Z;ir' 0^a karji društva Vipava s Peči so ... I~1 z uradnimi tekmovanji in po sni”” nas*-opih sodeč, kar se da u-viì 710' Nrf d dnevi se je v Pierisu od-jato pokrajinsko tekmovanje v u -nia npS^em kotalkanju, kjer sta Ta-ij ,, ' eteani in Barbara Kovic zased-ri ‘ priroma 4. mesto. Vedno v Piedini ,e Katja Tomasi (deželne mla-vam d0segla 4- mesto- če upošte-mo, da so vipavske kotalkarice i-m e Precej težav z vadbo v zimskih secih, lahko rečemo, da so doseže-h^f^ltoti zares dobri ira obetajo »'to poletno žetev.
n Tr®nutn° vadija člani Vipave na pjkališču na Peči, kjer bodo 13. tih u P°krajinske mladinske igre. Na kri n 0 P^ič nastopili tudi najmlajši talkarji Vipave. Ljubitelje tega za-d^vega športa obveščajo, da pri ustvu sprejemajo nove prijatelje, ' S1<-er od 5. leta starosti dalje. Vse ’Vf'abnc informacije dobite pri odbor-f, i . društva, ali med treningi, ob urkih in petkih, od 16. do 20. ure.
naše šesterke v raznih prvenstvih
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI: Canon - Olympia 0:3, Grado - Canon 3:2, Olympia - Dom Ago-rest 3:0.
LESTVICA: Dom Agorest 18, Olympia 16, Mariano 12, Libertas Cor-mons 10, Tomana 6, Canon 4, Fin-cantieri in Grado 2.
PRIHODNJE KOLO: Canon - Grado; Mariano - Torriana; Cormons -Torriana; Dom Agorest - Grado (24. 4 ob 18.45 v goriškem Kulturnem domu).
UNDER 15 ŽENSKE Fincantieri - Dom Agorest 0:2 (13:15, 10:15)
DOM AGOREST; Ožbot, Furlan, Moretta Hoban, Sfiligoj, Prinči, Ri-nelli, Orel, Peterin.
Sovodnje — Mossa	0:2
(7:15, 8:15)
SOVODNJE: Lovisutti, Monika in Morena Krašček, Elizabeta in Vera Tomšič, Černe, Klančič, Kovic.
Sovodenjke so proti Mossi zapravile priložnost, da bi pospravile novi par točk. Mlade slovenske igralke so namreč oba seta dobro pričele in dosegle več točk prednosti, obakrat pa jih je Mossa dohitela in si zagotovila zmago. Tudi v tem srečanju, kot v prejšnjem proti Domu, so Sovodenjke slabo sprejemale, kar so tudi dra-Le slabo sprejemale. (A-C.)
IZIDI: Sovodnje - Dom Agorest 0:2, Farra - Fincantieri 2:0, Olympia -Sovodnje 2:0, Dom Agorest - San Luigi 0:2, San Luigi - Olympia 2:0, Ronu chi - Farra 2:0, Fincantieri - Dom Agorest 0:2.
LESTVICA: Mossa 24, Ludnico 20, Olympia in Libertas San Luigi GO 18, Dom Agorest 10, Sovodnje in Ronchi B 8, Fama 6. Fincantieri 4.
PRIHODNJE KOLO: Olympia - Fin-cantieri (10. 4. ob 16.30 v Gorici); Lucinico - Sovodnje (11. 4. ob 18.30 v Ločniku); Mossa - San Luigi; Dom A-gorest - Ronchi . (15. 4. ob 16.30 v goriškem Kulturnem domu).
obvestila
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA vabi vse svoje člane na sestanek, ki bo v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih na Padričah. Razpravljali bomo o obnovljenih društvenih objektih.
ZSŠDI
obvešča, da bo seja balinarske komisije danes, 9. aprila, ob 20. uri na sedežu balinarske sekcije KD Kraški dom v Repnu.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BOR
vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 11. t. m., na stadionu »1. maj« ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu bodo poročila odbornikov odseka in volitve. Vabljeni!
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI
obvešča, da bo redni mesečni zamejski šahovski brzoturnir v petek, 19., in ne 12. aprila, kot smo prvotno napovedali. Turnir je preložen za teden dni iz tehničnih razlogov. Turnir bo kot vedno v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.) s pričetkom ob 19. uri. Vabljeni!
S P D T
obvešča, da bo izlet za osnovnošolske otroke v okviru delovanja športne šole -Trst v nedeljo, 21. t. m. Izlet bo z avtobusom, cilj pa je Sv. Lenart nad Tr-novco. Med izletom bo na sporedu tekmovanje veljavno za točkovanje tradicionalne osnovnošolske olimpiade šš-TS.
ATLETSKO DRUŠTVO BOR
sporoča, da je vsak torek ob 16. url in vsak petek ob 18. uri na stadionu »1. maja atletska šola za učence petih razredov osnovnih šol in prvih razredov nižja srednje šole.
ŠPORTNA ŠOLA TRST
sporoča, da bo za učence, ki so se prijavili za podaljšek plavalnega tečaja potekal pouk vsako sredo po naslednjem redu: Katinara in Dom jo od 17. do 18., vsi ostali od 16. do 17. uri.
TPK SIRENA
obvešča, da bo tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tokoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana .
Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000'lir. finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine, se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
9. aprila 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD -Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JziT	&an Italiianske
m tiska	Trst	IH W zveze Časopisnih
•	'	založnikov REG
Botha hujska vernike proti temnopoltim domoljubom
PRETORIA — V mestu New Brigh ton, ki leži nedaleč od Port Elizabetha, je policija predvčerajšnjim ustrelila še enega temnojsoltega demonstranta, drugega pa huje ranila. S tem se je število žrtev južnoafriškega rasističnega režima po 21. marcu, ko so izbruhnile množične demonstracije, ker so agenti streljali v pogrebni sprevod in ubili 19 oseb, povzpelo že na 44. Vsemu temu nasilju botruje, kot znano, sistematično izvajanje politike a-partheida, kar pa predsednik Pieter Botha tolmači čisto po svoje.
V nedeljo je Botha prvič prišel v Morio blizu Pietersburga (350 kilometrov severno od Johannesburga), to pa zato, da bi počastil 75-letnico ustanovitve sionske krščanske Cerkve, ki velja za najbolj razširjeno črnsko versko sekto v Južni Afriki. Pravijo, da šteje nekako 4 milijone privržencev in je zelo konservativno usmerjena. Jasno je torej, da Bothova naloga ni bila težka, ko je spregovoril tisočem vernikov, ki ne uživajo alkohola in ki zavračajo vsakršno nasilje, torej tudi nasilne reakcije temnopoltih domoljubov vpričo šikan in ustrahovanja iz vrst pretorijskih rasistov.
Botha je vernikom rekel: »Prišel sem vam povedat, da oblasti vedo, kako spoštujete zakon in red ter da vas zato cenijo.« Nato pa jih je opozoril pred hudo nevarnostjo »senčnih sil, ki so prišle od daleč sejat k nam smrt in zavirat miroljubni družbeni razvoj v Južni Afriki«. Te besede so bile seveda uperjene proti Afriškemu nacionalnemu kongresu, domoljubni in pro-tirasistični organizaciji.
Ob vsem tem so pogajanja, ki jih Angola in Mozambik vodita z režimom v Pretorii, zašla v globoko krizo, iz katere se ne bodo izvlekla, dokler ne bo Južna Afrika začela spoštovati določil pakta Nkomati in tako imenovanega kompromisa iz Lusake.
Špancem prija Italija
MADRID — Dnevnik »Diario 16« je objavil izid ankete o tem, v katero državo članico EGS so doslej španski turisti najrajši zahajali in v katero bi najrajši v bodoče. Odgovori na prvo vprašanje so postavili na prvo mesto Francijo (27 od sto) in. na drugo Portugalsko (14), ki sta pač sosedi, a na tretje Italijo (12). Na drugo vprašanje pa so anketirani odvrnili, da jih najbolj zanima Italija (45 od sto), ki ji sledita Grčija (28) in Francija (21),
Zanimivo je, da so do sedaj obiskali Grčijo, ki jih poleg Italije, najbolj privlačuje, komaj 3 odstotki po-vprašanih, pa tudi, da se je Portugalska znašla na predzadnjem mestu (pred Irsko) med državami nastajajoče dvanajsterice, kamor bi se radi prihodnjič podali na počitnice.
S čolnom na vesla prek Tihega oceana
TOKIO — Tudi 60-letniki imajo lahko dovolj poguma za nevarne pustolovščine. To hoče dakazati 60-letni Japonec Takeo Fujita, ki je včeraj odplul s čolnom na vesla iz Takamatsuja na japonskem otoku Shikoku proti. Severni Ameriki. Čoln je jeklen in meri 13 metrov ter je opremljen z radijskim sprejemnikom in oddajnikom. Takeo Fujita računa, da bo priplul do ameriške obale najpozneje čez 18 mesecev in da bo lahko s pridom izkoristil oceanske tokove.
Odprli bodo grobnico Chin Shihuonga ustanovitelja enotne kitajske države
PEKING — Pred trinajstimi leti je kitajski prvi minister Ču En-laj prepovedal, da bi odprli domnevno grobnico ustanovitelja enotne kitajske države Chin Shihuonga, dokler ne bodo nabrali dovolj tehtnih dokazov o njeni avtentičnosti in nedotaknjenosti. Kaže, da je temu zdaj zadoščeno. Arheologi so namreč mnenja, da imajo v rokah vse- potrebne dokaze in da je torej napočil čas za začetek izkopavanj enega največjih narodnih bogastev Kitajske iz davnih časov.
Grobnica leži kakih 80 kilometrov zahodno od Siana, v bližini kraja, kjer so že izkopali pravo vojsko iz keramike. Sestavlja jo okrog 7 tisoč vojakov, nekaj tišočev konj in na desetine tisočev kosov orožja, vse v naravni velikosti. Sian je bil približno tisoč let prestolnica enajstih cesarskih dinastij. V tem mestu je tudi Chin Shihuong, ki je zedinil Kitajsko leta 221 pred Kr. Iz vrste dokumentov je razvidno, da si je dal zgraditi veličastno grobni co v bližini svoje prestolnice. Kje so torej nastale težave za njeno izkopavanje?'
V nekem dokumentu, ki je nastal v 1. ^stoletju po Kr., piše, da je bila ob padcu Chi Shihuongove dinastije njegova grobnica razdejana in požgana. Ista trditev se ponavlja
tudi v. nekaterih novejših listinah. S trdim raziskovalnim delom pa je v zadnjih trinajstih letih arheologom uspelo dokazati, da je trditev skoraj gotovo neresnična. Odkrili so namreč tajni rov, ki pelje do večnega počivališča velikega kitajskega vladarja. Na dveh mestih so našli sledi, da so grobnico v preteklosti sicer res skušali odpreti, a brez u speha.
Postavljalo pa se je tudi drugo vprašanje, in sicer ali gre res za grobnico, ki hrani Chin Shihuongove posmrtne ostanke. Ustanovitelj enotne kitajske države si je namreč skušal zagotoviti miren večni počitek tudi s tem, da je dal zgraditi okoli svoje grobnice vrsto lažnih. Tudi to težavo so arheologi, kot kaže, uspešno premagali. Njihove raziskave so pokazale, da ni nobenega znaka, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da domnevna Chin Shi-huongova grobnica ni avtentična. Gre v resnici za pravo podzemsko palačo v obliki pravokotnika in ogromnih razsežnosti. Obdaja jo zid, z opazovalnicami na vsakem vogalu in skozi katerega pelje 10 vhodnih vrat.
Ni še določeno, kdaj bodo to veličastno grobnico odprli. Brez dvoma pa se v njej skriva izredno bogastvo.
Kratkotrajna potegavščina na račun biološke znanosti
NEW YORK — Slika, ki jo objavljamo, bi utegnila povzročiti veliko zmedo v znanstvenih krogih. Enorožci so namreč za biologe malodane pregovorni primer živalske vrste, ki lahko obstaja le v bajkah. Žival ki je bila posneta pretekli petek v Barnum and Bailey Circusu v New Yorku, pa očitno razkazuje samo en rog. Kako to? Za stvar se je pozanimala organizacija za zaščito živali in ugotovila, da gre v resnici za kozo, kateri je bil rog kirurško vsajen.	(Telefoto AP)
M. Muster:
48.
CIKAGO
V AVTO!
1EK|
REKEL!
fHEa.KAa vam ae?!... f KAKŠEN SPRET} EM PA T3E TD T SfcLOH PA
SAD VAS NITI NE POZNAVA KOO PA STE 7
25-letnica Senegala v znamenju dosledne politike neuvrščenosti
DAKAR — Zahodnoafriška republika Senegal slavi letos 25-letnico neodvisnosti. Značilno pri tem je, da so približno štirje milijoni prebivalcev s stepo in grmičasto savano posejane države vsega četrt stoletja preživeli v miru in spravi: parlamentarnega sistema, v katerem so socialisti najmočnejša politična sila, ni doslej ogrozil noben večji družbeni pretres.
To pa ne pomeni, da je vse v redu. Senegalci so v resnici precej zaskrbljeni zaradi težkih gospodarskih razmer. Poleg z živilsko in cementno industrijo, ribištvom, pridobivanjem titanove rude in izkopom fosfatov se bavijo pretežno s kmetijstvom. Levji delež odpade pri tem na arašide, ki so glavna izvozna postavka. No, letošnji odkup teh lešnikov je bil porazen, saj je znašal komaj 150.000 ton, medtem ko je celokupni letni pridelek že dosegel (v sezoni 1975^6). 1,4 milijona ton.
Če temu dodamo še močno podražitev uvožene nafte in riža (s Tajskega), ki je za poprečnega Senegalca o-snovna hrana, potem je jasno, da se je že itak kronični primanjkljaj v plačilni bilanci zdaj izdatno povečal. Zadolženost nasproti tujini znaša skoraj poldrugo milijardo dolarjev, a dolgovi so bili že četrto leto zapored reprogramirani. Takšne razmere so vlado prisilile k strogemu spoštovanju »priporočil« Mednarodnega
denarnega sklada, to pa ima za posledico, da se notranje cene temeljnim prehrambnim izdelkom (olje, riž, sladkor) naglo dvigajo in približujejo cenam na svobodnih trgih. Veliko državnih podjetij je bilo treba zapreti (pred kratkim sta bili likvidirani dve s kakšnimi 6.000 uslužbenci), število nameščencev pri državni upravi se krči, a za zdravstvo, kulturo in šolstvo je na voljo vse manj sredstev.
Vlada in predsednik Abdu Diuf si že tretje leto prizadevata izpeljati gospodarski načrt, ki ima za cilj osamosvojitev na področju živilske preskrbe, rešitev iz uvoznih spon, hitrejši razvoj ribištva in predelave fosfatov ter zmanjšanje stroškov za energijo z izkoriščanjem domačih ležišč nafte. Diuf je k sodelovanju pri uresničevanju gospodarskega plana povabil vse družbenopolitične sile brez razlike, toda 14 strank in skupin o-pozicije se vabilu ni odzvalo.
Jasno je, da je v teku načrt za odvzem oblasti socialistom, ki vladajo po strogih načelih neuvrščenosti in uživajo tako v vseafriškem okviru kot v izvencelinskih demokratičnih krogih visok ugled. Opozicija bi očitno rada preprečila zelo verjetno izvolitev Diufa na čelo Organizacije afriške enotnosti, kjer bi, kot zatrjujejo poznavalci afriških razmer, gotovo dal svežega zagona reševanju medafriških sporov na miroljubni podlagi.
V Zahodni Nemčiji vse več siromakov
BONN — »Neue Osnabruecker Zei--tung« je priobčil intervju s predsednikom zahodnonemškega Rdečega kriza Bothom Zu Saynom Wittgenstei-nom, ki je dvignil v uradnih krogih in med javnostjo veliko prahu. Wittgenstein je opozoril na zaskrbljujoče naraščanje števila revnih ljudi s pripombo, da o tem oblasti molčijo, da pa je ta pojav postal »trda stvarnost« v Zvezni republiki Nemčiji.
Siromašne osebe se tako naglo množijo, da njihovim potrebam državna služba za socialno pomoč že zdavnaj ni več kos. Prizadeti se zaradi tega zadnja leta obračajo skoraj izključno na Rdeči križ, sedaj pa še ta organizacija ne zmore zadovoljiti vseh, tolikšno je povpraševanje po ponošenih oblačilih, odejah, zdravilih, obutvi in drugem. Wittgenstein je zaradi tega naslovil zvezni vladi in parlamentu ter deželnim vladam poziv, naj se bolj zavzamejo za kočljivi problem tisočev siromašnih prebivalcev.
ANTIOHIJSKI KELIH PONAREDBA?
NEW YORK — Znameniti Antiohijski kelih, ki ga hrani newyorski Metropolitan museum oj ari, je po vsej verjetnosti ponaredba, ki je nastala na začetku tega stoletja. Tako piše ugledna ameriška revija Arts and An-tiques v svoji zadnji številki, ki navaja tudi ime domnevnega ponarejevalca: šlo naj bi za ciprskega Grka Constantina Christodoulosa, ki naj bi resnico o kelihu razodel leta 1938 nekemu funkcionarju Britanskega muzeja.
'Newyorski muzej je kelih kupil leta 1950 in meni, da je nastal v letih 350 - 500 po Kr. Toda o Antiohijskem kelihu so se zlasti med obema vojnama širile govorice, da je nič manj kot posoda, iz katere je Kristus pil na zadnji večerji. Drugi so celo zatrjevali, da bi utegnil biti Sveti graal, v katerega naj bi shranili zadnjo srago krvi križanega Kristusa. Ob vsem tem, pripominja omenjena ameriška revija, pa ni nihče doslej pregledal keliha s sredstvi, ki jih daje na razpolago sodobna znanost.
B. B. - VITEZ ČASTNE LEGIJE
PARIZ — Bivša filmska zvezdnica Brigitte Bardot bo prejela najvišje francosko odličje, in sicer imenovana bo za viteza častne legije. V utemeljitvi, ki jo bo v kratkem objavil francoski Uradni list, je rečeno, da si je zaslužila priznanje s »36 leti, ki jih je posvetila filmski umetnosti«.
Brigitte Bardot bo letošnjega septembra praznovala svoj 51. rojstni dan. V zadnjih časih živi večidel v svoji vili pri Saint-Tropezu in se le redko prikaže v javnosti. Veliko svojega časa posveti raznim pobudam v prid zaščite živali. Ko je včeraj zvedela za odlikovanje, je časnikarjem takole povedala: »Zame je odličje velikega pomena, ker mi bo pomagalo v prizadevanjih za zaščito živali. Povečalo bo namreč mojo verodostojnost v javnosti, pri oblasteh in institucijah. Zelo sem ganjena. Ko bi moj oče še živel, bi bil zelo ponosen name.«