Predstavniki podjetij preiskovani zaradi Jovanottijevega odra Ob obletnici Drugega tržaškega procesa zanimiva knjiga in razstava: jutri tudi proslava in protest /8 V Trstu se je začela prireditev Teranum in rdeča kraška vina Primorski Zelo poučna zgodba o Reziji SandorTence Zgodba o Reziji, ki bo ostala v zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, se je končala brez poražencev in zmagovalcev. Če pa je kdo zmagovalec, je to rezijansko narečje, ki ga pravzaprav ščitijo le zakoni za slovensko manjšino. Paritetni odbor za slovensko manjšino je to skrajno neprijetno in zapleteno vprašanje vseskozi obravnaval trezno, premišljeno in previdno. Prvič zato, ker se je izognil politizaciji dogajanj v Reziji, in drugič, ker je vedno postavljal v ospredje ogroženo rezijansko narečje. To je dejansko s časom razorožilo tiste, ki so na krajevni, pokrajinski in deželni ravni dokazovali, da rezijanščina nima nič skupnega s slovenskim jezikom in s slovensko narodno skupnostjo. Paritetnemu odboru in njenemu predsedniku Bojanu Brezigarju je pri tem zelo pomagala deželna uprava, ki je problem Rezije vedno povezovala s Slovenci. Ne samo s pravnimi nasveti, temveč tudi s politično podporo. Prej z odbornikom Robertom Molinarom, nato z njegovim, naslednikom Eliom De Anno. Če bi Dežela pri tem le malček popustila, bi vsa zadeva po vsej verjetnosti zašla v drugo smer. Upamo, da je Rezija prva in zadnja občinska uprava, ki je zahtevala izločitev iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Ni dokazov, da bi se k takšnemu koraku nagibala kakšna druga občina, signali, ki prihajajo v tem času iz nekaterih občin iz Nadiških dolin pa niso ravno spodbudni. dnevnik SOBOTA, 17. DECEMBRA 2011 Št. 297 (20.312) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Monti: »Tveganje je maksimalno, toda nisem obupan« V poslanski zbornici odobrili varčevalni paket Vlada osvojila predlog za prodajo digitalnih TV frekvenc GORICA - V »emporiju solidarnosti « Zaradi naraščajoče stiske pričakujejo porast obiskov BRnL? .L. ^ r - _ y t __¿«51 Bil i^nPffttt^ija» GORICA - V goriškem »emporiju solidarnosti« zaradi negativnih posledic splošne gospodarske krize pričakujejo dodaten porast števila obiskovalcev, potem ko ga redno obiskuje 383 goriških družin. »Italija je v recesiji. Na državni ravni so izračunali, da bo izgubilo službo 900.000 oseb, zato pričakujemo, da bo tudi v Gorici vse več družin in posameznikov potrebovalo pomoč,« poudarja direktor goriškega Karitas Paolo Zuttion, ki je včeraj na sedežu Fundacije goriške hranilnice predstavil podatke o prvem obdobju delovanja emporija solidarnosti, ki so ga v Ulici Faiti odprli marca letošnjega leta in v katerem so doslej razdelili 196.314 evrov hrane. Na 14. strani RIM - Poslanska zbornica je včeraj vladi Maria Montija izglasovala zaupnico vezano na potrditev 30 milijard evrov vrednega varčevalnega paketa. Za zaupnico je glasovalo 495 poslancev, proti jih je bilo 88 iz vrst Severne lige, Italije vrednot in SVP, štirje pa so se vzdržali. Z zaupnico si je Monti zagotovil sprejetje paketa, s katerim sicer ni zadovoljna prav nobena stranka. Vlada je včeraj sprejela priporočilo parlamenta, ki sta ga predstavili Italija vrednot in Severna liga in podprla tudi Demokratska stranka, naj se digitalne televizijske frekvence ne razdajo brezplačno temveč z javnim razpisom in proti plačilu. Na 5. strani Sturm in Inzko nista enakega mnenja Na 2. strani Deželni prispevek za SSO in SKGZ Na 3. strani ZKB odgovarja na bojazni Vipavcev Na 4. strani V Nabrežini snujejo občansko listo Na 7. strani Prehajanje meje z globo in brez nje Na 14. strani Iz župnišča v Ronkah ukradli velik železni sef Na 16. strani Ali res hočemo skupni gospodarski prostor? Joc Pečečnik, eden uspešnih (matičnih) slovenskih podjetnikov, je te dni v neki televizijski razpravi dejal, da »smo najbolj nacionalistična država na svetu, kar se kaže tudi v odnosu do tujih vlagateljev«. Ocena je namerno močna, kar pa ne pomeni, da v njej ni tudi nekaj resnice. Zgodba Zadružne kraške banke in njenega interesa za prevzem večinskega lastniškega deleža vipavske hranilnice (v kateri je že 10-odstotna lastnica) je še en dokaz, kako sovražno znajo biti v naši matični domovini razpoloženi do »tujcev«, pa četudi so prav tako - če ne še bolj - Slovenci. Ne samo po jeziku, ampak tudi po srcu. V ihti do »tujega osvajalca« so na Vipavskem nekateri šli celo tako daleč, da so napovedali, da bi prihod Zadružne kraške banke v njihovo hranilnico pomenil likvidacijo te sicer majhne, a zdrave banke. Med majhnimi delničarji je zavrelo, njihove bojazni pa so privedle do zamenjave predsednika Kmetijske zadruge Vipava, ki prodaja svoj večinski delež v hranilnici. Sklepamo lahko, da so starega predsednika zamenjali zato, ker se je pogajal z »Italijani«. Ne glede na to, da je bila slovenska banka z Opčin pravzaprav edina pripravljena odšteti potreben denar, ki ga kmetijska zadruga očit- no potrebuje za svojo glavno dejavnost. Pred kratkim je v središču Trsta odprl dobro založeno mesnico slovenski podjetnik Prunk. V številnih tržaških marketih ponujajo slovenski kruh, kupimo lahko vipavsko mleko, radensko, su-homesne izdelke, kislo zelje in repo in še vrsto drugih dobrot »made in Slovenia«. V Trstu se nihče ne pritožuje nad temi »tujimi« izdelki. Še prej kot ZKB si je nekaj grenkih izkušenj v matični Sloveniji nabrala goriška finančna družba KB 1909, ki se je pogumno podala na slovenski trg. »Italijani nam hočejo vzeti Postojnsko jamo,« je bilo slišati ob zanimanju KB 1909 za razpis za prevzem postojnskega turističnega podjetja od propadlega Istrabenza. Povsem logično se nam zastavlja vprašanje, kam je pravzaprav končala krilatica o ustvarjanju »skupnega slovenskega gospodarskega prostora«. Čemu služijo posveti o čezmejnem sodelovanju in o vlogi zamejskih Slovencev kot protagonistov pri navezovanju gospodarskih stikov med sosednjimi državami? Kaj so obrodili dokumenti, ki so bili v tem smislu sprejeti na najvišjih ravneh ministrstva in urada za Slovence po svetu in v zamejstvu? Papir je eno, dejstva pa povsem drugo ... Vlasta Bernard SIRIJA - Protesti Več sto tisoč demonstrantov na ulicah mest DAMASK - Več sto tisoč Sircev je včeraj odšlo na ulice več mest in od Arabske lige zahtevalo, naj pohiti z odgovorom na krvavo zatrtje upora v državi. Posredovale so varnostne sile in ubile najmanj deset ljudi. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice se je protestov samo v obleganem mestu Homs udeležilo 200.000 ljudi, ki so izražali svoje nestrinjanje s preložitvijo današnjega srečanja zunanjih ministrov Arabske lige. O nezadovoljstvu ljudi poročajo še iz Damaska ter območij Dare, Deir Ezorja in Hame. Na 13. strani 2 Nedelja, 18. decembra 2011 ALPE-JADRAN AVSTRIJA - Novela zakona o narodnih skupnostih Predsednika NSKS in ZSO imata o zakonu različni mnenji Za Sturma sprejemljiv, za Inzka pomeni poslabšanje - Vlada želi potrditev zakona v parlamentu marca 2012 CELOVEC/DUNAJ - Osnutek novele Zakona o narodnih skupnostih v Avstriji je znotraj slovenskih organizacij na Koroškem naletel na povsem različna gledanja. Za Zvezo slovenskih organizacija (ZSO) oz. njenega predsednika Marijana Sturma je osnutek sprejemljiv in bo novi zakon za manjšine dober, druga krovna organizacija, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) s predsednikom Valentinom Inzkom pa se z osnutkom novega zakona nikakor ne strinja. Inzko dvomi, da bo novi zakon o narodnih skupnostih zares takšen, kakršnega bi si želeli tisti, katerim je namenjen - namreč avstrijskim manjšinam. V pogovoru za slovenski radio ORF je predsednik NSKS še dodal, da v očitno dokončnem osnutku pogreša mnogo predlogov slovenske in drugih narodnih skupnosti v Avstriji, ki jih urad zveznega kanclerja kratko malo ni upošteval (ko-difikacija osnovnih manjšinskih pravic, pravica do kolektivne pritožbe, sestav narodnostnih sosvetov, financiranje manjšin, upoštevanje štajerskih Slovencev, enakovrednost manjšinskih jezikov kot uradnih jezikov, podpore manjšinskim medijem itd.). Proti osnutku zakona se je izrekel tudi Center avstrijskih narodnosti na Dunaju, v katerem sodelujejo organizacije vseh šest avtohtonih v Avstriji živečih manjšin - Slovenci, Hrvati, Madžari, Čehi, Slovaki in Romi. Predsednik ZSO Marjan Sturm se s takšno oceno novele zakona, ne strinja. Poudaril je, da sta v osnutku novega zakona več ali manj odprti le še dve zadevi: pravica manjšin do kolektivne pritožbe, ki pa je v osnutku že upoštevana, čeprav samo v mili obliki, in sestav narodnostnih sosvetov vključno s pristojnostmi t.i. foruma teh sosvetov pri razdelitvi državnih podpor za posamezne manjšine. Tu da so potrebna še pogajanja. Aktualna razprava o noveli zakona o narodnih skupinah je dobila nov zagon potem, ko je Urad zveznega kanclerja 6. decembra razposlal osnutek zakona o narodnih skupinah. Pojavila se je takoj odločna kritika Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN), kateri se je pridružil tudi NSKS. Obenem pa se je sprva enotna kritika vseh treh krovnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) spremenila. Kot že v vprašanju tabel sta ZSO (in tudi SKS) spet krenila na pot kompromisa, medtem ko NSKS vztraja pri odklonilnem stališču oz. poudarja, da novela, ki bi morala imeti za cilj izboljšanje, ne prinaša nobenega napredka, temveč celo poslabšanje. V razpravo se je vključil tudi državni sekretar Josef Ostermayer (SPO), ki je poudaril, da je proces vnašanja predlogov končan, novela pa narodnim skupnostim ne prinaša poslabšanja. Nadaljnjih kritik pa ni mogoče več upoštevati, saj so narodne skupnosti v raznih delovnih skupinah imele dovolj možnosti, da so vnašale svoje predloge, je še menil Ostermayer, ki je vodil tudi aprila letos s političnim kompromisom sklenjena pogajanja o postavitvi dvojezičnih krajevnih tablah v skupno 163 krajev na južnem Koroškem. V torek je imela svojo sejo na to tematiko tudi Delovna skupnost avstrijskih narodnosti v SPO (DESKAN), pri kateri je socialdemokratska stranka privolila na nekatere spremembe, je sporočil javnosti predsednik ZSO Marjan Sturm. Po izjavah državnega sekretarja Ostermayerja nadaljnjih sprememb aktualnega besedila ni pričakovati, osnutek zakona pa bo sedaj šel v presojo. V veljavo pa naj bi novi zakon stopil že marca prihodnjega leta. Ivan Lukan Valentin Inzko (levo) in Marjan Sturm nimata enakega mnenja SLOVENIJA - Predsednik Danilo Türk določil datum V sredo ustanovna seja novega sklica državnega zbora LJUBLJANA - Ustanovna seja novega sklica državnega zbora bo v sredo, 21. decembra ob 10. uri, je ob prejemu poročila Državne volilne komisije v predsedniški palači povedal predsednik republike Danilo Türk. Volilno udeležbo na volitvah je ocenil kot zelo dobro in dejal, da so volivci s tem, ko sta se volitev udeležili skoraj dve tretjini volilnih upravičencev, pokazali veliko odgovornost in jasno izrazili svojo voljo. "Državni zbor je tako izvoljen," je ugotovil predsednik republike. S sredino konstitutivno sejo se bo začelo delo novega sklica DZ, je dejal Türk, ki je, kot je povedal, s podpisom ukaza za sklic te seje opravil prvo formalno dejanje po predčasnih volitvah. Verjame da bo novi sklic DZ "uspel razumeti izzive trenutka in odločati v interesu slovenske države in slovenskega naroda". Türk se je zahvalil tudi Državni volilni komisiji in vsem okrajnim volilnim komisijam, ki "so opravile pomembno in zelo korektno delo". Predsednik Türk na volitvah V novem sklicu parlamenta bo imela Pozitivna Slovenija 28 mest, Slovenska demokratska stranka 26, Socialni demokrati 10, Demokratična stranka upokojencev Slovenije in Slovenska ljudska stranka po 6 ter Nova Slovenija 4 mesta. Med poslanci je skoraj dve tretjini novih obrazov, dobra tretjina pa jih je obdržala stolčke iz prejšnjega mandata. Med izvoljenimi poslanci v 90-članskem državnem zboru je namreč 33 takšnih, ki so poslansko funkcijo opravljali že v prejšnjem mandatu, preostali pa so v parlamentu novinci. V tokratnem sklicu bo v DZ zastopano rekordno število žensk, saj jih je bilo na predčasnih volitvah izvoljenih 29 oziroma dobrih 32 odstotkov vseh poslancev. Med novoizvoljenim poslankami in poslanci je daleč največ ekonomistov oz. poklicev, ki zahtevajo znanje ekonomije. V poslanskih klopeh bo sedelo 17 takšnih poslancev. Sedem poslancev je pravnikov, prav tako sedem pa jih prihaja s poklicnega področja javne uprave.Povprečna starost poslank in poslancev, ki so se uvrstili v državni zbor, je slabih 51 let. Najmlajša je stara 26 let, najstarejši pa 68 let. V državni zbor je bilo izvoljenih tudi 11 županov, ki zaradi nezdružljivosti te funkcije ne bodo mogli več opravljati. Zato se v njihovih občinah obetajo nadomestne županske volitve. (STA) Jankovic se je ponovno sestal s SD / arhiv LJUBLJANA - Pogajalska skupina stranke SD za vstop v koalicijo se je včeraj ponovno sestala z najverjetnejšim novim mandatarjem Zoranom Jankovicem. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za sestanek informativne narave, na katerem naj bi pogajalska skupina obvestila Jankovica o četrtkovem dogajanju na seji predsedstva SD. Predsedstvo SD je namreč v četrtek pogajalski skupini, v kateri sta tudi podpredsednika stranke Patrick Vla-čič in Miran Potrč, podelilo mandat na nadaljnja pogajanja o vstopu v koalicijo z Zoranom Jankovicem. Predsednik stranke Borut Pahor, ki še vedno okreva v bolnišnici, je v pismu predsedstvu sicer zapisal, da vstopu v koalicijo ni naklonjen, ker stranki ne zagotavlja dovolj velikega vpliva. O Jankovicu pa je zapisal, da ne gre samo za politični in neosebni značaj novega voditelja vlade, temveč za ne-transparenten in izjemno močan vpliv njegovih političnih svetovalcev, na katerega ne bodo imeli vpliva. Jankovic pa je povedal, da omenjenega pisma Pahorja ni videl ali prebral, zato ni želel komentirati "njegovih izjav". Prav tako ni želel razkriti vsebine včerajšnjih pogovorov s stranko SD. Kot pravi, to prepušča SD. V Mladem forumu, podmladku SD, pa so prepričani, da mora biti njihova stranka najpomembnejši partner bodoče koalicije. V podmladku si želijo koalicijo strank, ki se zavedajo trenutnega položaja in so za reševanje slednjega pripravljene prevzeti odgovornost, edina logična pa je po njihovem mnenju koalicija Pozitivne Slovenije, Liste Virant, SD in SLS. Podmladek SD podpira Zorana Jan-kovica kot bodočega mandatarja. Ballamanovega procesa še ni konec, izginil je zvočni zapis TRST - Na tržaškem sodišču je bil včeraj dan razsodbe v kazenskem procesu zoper nekdanjega predsednika deželnega sveta FJK Edouarda Balla-mana, sojenje pa se bo proti pričakovanjem nadaljevalo januarja. Sodni senat, ki mu predseduje Filippo Gullotta, je ugotovil, da v uradnem fa-sciklu ni zvočnega zapisa pričevanja generalnega tajnika deželnega sveta FJK Maura Viginija. Slednjega so zaslišali 21. novembra, posnetka pa ne najdejo. Sodniki so konec procesa preložili na 20. januar, medtem pa bo specializirano podjetje poskusilo iz strežnika priklicati omenjeni posnetek. Če bodo tehniki neuspešni, bo moral Vigini še drugič v sodno dvorano. Ballaman je obtožen, da je kot predsednik deželnega sveta zlorabljal službeni avtomobil. PRAZNIKI - Od danes do 1. januarja 2012 Dogajanje v Kopru bo popestril »December fest« KOPER - Tudi v Kopru bodo veseli december praznovali s praznikom »December fest«. Pred stadionom Bo-nifika so namestili šotor, v katerem se bodo od danes do 1. januarja zvrstile razne skupine, ki bodo zagotovile prijeten zaključek leta 2011 in začetek novega leta 2012. V štirih večerih (vstop od 20. ure dalje) bodo v Kopru nastopile znane skupine z območja Slovenije in Balkana. Prvi dogodek bo že danes, ko bo po predskupini Heaven X nastopila bosanska skupina Dubioza Kolektiv, ki je nastala pred osmimi leti in v glavnem izvaja ska in reggae uspešnice. V svojih besedilih večkrat kritizirajo sedanjo bosansko družbo, v kateri prevladujeta korupcija in nacionalizem. Vstopnice so naprodaj ob vhodu, stanejo pa12 evrov. 24. decembra bo pod šotorom nastopila na Primorskem zelo znana skupina Ne me jugat, ki s svojim pestrim izborom pesmi vsakič zagotovi prijeten večer. Tokrat se bo skupini pridružil še Rudi Bučar. Cena vstopnice je tako v predprodaji kot na dan koncerta enaka, to se pravi 5 evrov. Božiček pa bo v Koper pripeljal vrhunsko hrvaško zasedbo Prljavo ka-zalište. Ze pod Jugoslavijo ena izmed najbolj poslušanih rock skupin bo tudi tokrat predstavila široko paleto zimzelenih uspešnic, ki so za marsikoga spomin na pomembne dogodke v življenju. Kot predskupina bo nastopila zasedba Peche glava. Vstopnice v predprodaji so po 11, na dan koncerta pa 13 evrov. Zadnji dogodek pa bo 1. januarja, ko bo predskupina Zunja bend segrela prisotne, preden bo stopila na oder še ena na Primorskem zelo dobro znana skupina, Mambo Kings. Cena vstopnic v predprodaji je 7, na dan koncerta 8 evrov. Vstopnice so na razpolago na vseh prodajnih mestih Eventima in na spletni strani www.eventim.si. (I.F.) HRVAŠKA - Po plačilu varščine v višini 1,8 milijona evrov Nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja izpustili iz zapora ZAGREB - Bivši hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj v spremstvu svojih odvetnikov zapustil pripor v zagrebškem Re-metincu in se bo poslej lahko sojenj udeleževal s prostosti. V priporu v Avstriji in na Hrvaškem je preživel 371 dni, proti njemu pa so na Hrvaškem vložili obtožnice v treh primerih. Nekaj preiskav zaradi suma korupcije še poteka. "Srečen sem, ker bom po letu dni s svojo družino, ki se ji zahvaljujem za veliko podporo," je povedal Sanader, potem ko so ga njegovi odvetniki pripeljali do novinarjev, ki so v veliki gneči čakali na njegove prve izjave po izpustitvi. Posebej se je zahvalil svojim prijateljem, ki so založili svoje nepremičnine za varščino, ter odvetnikom. "Zelim povedati, da se bom končno pridružil svojem odvetnikom, ker bomo praktično šele danes začeli s polnim delom za dokaz moje nedolžnosti pred hrvaškim pravosodjem," je dejal Sanader, ki je s pojavnostjo in odločnimi izjavami spominjal na svoje premierske dneve. O političnem stanju v državi po porazu HDZ na volitvah 4. decembra ni že- lel govoriti. "Morali se boste navaditi, da po 20 letih ne bom več dajal političnih komentarjev. Osredotočen sem samo na najpomembnejšo zadevo, na dokaz svoje nedolžnosti, na vse ostalo pa boste morali počakati do pravnomočne sodbe," je dejal novinarjem bivši premier. Dodal je, da nima nobenih političnih sporočil in da ne bo dajal ne izjav niti intervjujev, ter da se novinarji za vse informacije lahko obrnejo na njegove odvetnike. Pred odhodom iz pripora je opravil zdravniški pregled in povedal, da je njegovo zdravstveno stanje dobro. "Imam še malo težav z nogo in bom kmalu moral obiskati ortopeda," je izjavil Sander. Kot je poudaril, "je ostalo OK", vključno s težavami, ki jih je imel s srcem. Sanader bo tako v svoji vili v Zagrebu čakal na 11. januar 2012 in nadaljevanje sojenja v primerih prejemanja domnevne nezakonite provizije od koroške banke Hypo Alpe Adria ter domnevne podkupnine od madžarske družbe Mol, ki sta bila združena v enoten primer. Prizivni svet zagrebškega sodišča je včeraj potrdil odločitev vrhovnega sodišča, da Sanaderja po plačilu varščine izpustijo na prostost. Pred tem so Sanaderjevi poroki vplačali 300.000 evrov v gotovini, pristojna sodišča pa so vpisala hipoteke na nepremičnine, ki so jih zastavili njegovi prijatelji in soproga. S tem so bili izpolnjeni pogoji za njegovo izpustitev. Sanader je včeraj na sodišču tudi obljubil, da ne bo pobegnil ter da se bo redno javljal preiskovalnemu sodniku. Ne bo smel niti zapustiti Zagreba. V primeru kršitve kateregakoli pogoja bo 12,4 milijona kun (1,8 milijona evrov) varščine ostalo v lasti države. Sanaderju so odvzeli tudi potni list. Bivšega premiera so prijeli 10. decembra lani v Avstriji oziroma dan po tem, ko je pobegnil iz Hrvaške, ko so proti njemu zahtevali pripor zaradi preiskave v primeru Fimi-media. Zaprt je bil v Salzburgu. Avstrija ga je Hrvaški izročila 18. julija letos. Od takrat je bil priprt v Remetincu. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 17. decembra 2011 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Proračun Dežele Furlanije-Julijske krajine Iz deželne blagajne več prispevkov za SSO in SKGZ Usklajeno delo svetnikov Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča TRST - Vlada Furlanije-Julijske krajine je v deželni proračun 2012 vključila prispevek 300 tisoč evrov (vsakemu 150 tisoč evrov) Svetu slovenskih organizacij in Slovenski-kul-turni gospodarski zvezi. To je včeraj v deželni skupščini sporočil pristojni odbornik Elio De Anna, ukrep pa je tudi sad prigovarjanja in usklajenih korakov Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča. Slovenska deželna svetnika pripadata različnima strankama in imata o marsičem različne poglede, ko gre za vprašanja Slovencev pa delujeta zelo usklajeno. Končna odločitev o prispevku manjšinskima krovnima organizacijama bo padla ponoči ali pa v torek, ko bo deželni svet odobril finančni zakon in proračun. Vlada Renza Tonda je v predlogu proračuna sprva popolnoma spregledala prispevek za SKGZ in SSO, čeprav jo k financiranju krovnih organizacij obvezuje deželni zakon za Slovence iz leta 2007. In tudi nedavni sklep, s katerim je Dežela prav na osnovi tega zakona uradno priznala SKGZ in SSO kot referenčni organizaciji manjšine. Denar za obe krovni je v resnici državni denar iz sklada državnega zaščitnega zakona. Dežela pa je prvič, odkar je na oblasti desna sredina, s 100 tisoč evri financirala svoj sklad za slovensko manjšino, ki ga je ustanovila Illyjeva uprava. Kocijančič in Gabrovec sta sinoči spet predlagala deželni upravi, naj vnaprej izplača manjšinskim ustanovam 2,5 milijona evrov manjkajočih državnih prispevkov. Predlog o anti-cipaciji tega denarja je še bolj utemeljen, potem ko je ta denar poslanska skupščina vključila v varčevalni odlok Montijeve vlade. Slednjega bo prihodnji teden uzakonila senatna skupščina. Sinoči sta Kocijančič in Ga-brovec umaknila to svojo zahtevo, potem ko je uprava pokazala pripravljenost za anticipacijo tega denarja. Odbornik De Anna je pojasnil, da nima nič proti anticipaciji teh sredstev, takšen ukrep pa bi spričo dogajanj v rimskem parlamentu morda dodatno upočasnil izplačilo prispevkov manjšinskim ustanovam. Za antici-pacijo 2,5 milijona evrov bo morala deželna vlada namreč sprejeti poseben sklep, ki je danes kot danes bolj politične narave. Manjšinske ustanove bodo v najboljšem primeru manjkajoče prispevke prejele sredi januarja. S.T. Igor Kocijančič in Igor Gabrovec sta skupaj predlagala Deželi, da vnaprej izplača slovenski manjšini 2,5 milijona evrov zaostalih državnih prispevkov kroma CELOVEC Rudi Vouk dobitnik Tischlerjeve nagrade Rudi Vouk CELOVEC - Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) bosta 23. januarja 2012 v Celovcu 23. Tischlerjevo nagrado podelila slovenskemu odvetniku Rudiju Vouku. Nagrado, poimenovano po ustanovitelju NSKS in prvem ravnatelju Slovenske gimnazije dr. Jošku Tischlerju, bo Vouk prejel za zgledno pokončno držo in dosledno dejavno skrb za pravice koroških Slovencev v politiki, šolstvu, kulturi in gospodarstvu. Slavnostni nagovor bo imel predsednik NSKS Zdravko Inzko, za glasbeni okvir pa bo poskrbel MePZ Srce iz Dobrle vasi. (I.L.) REZIJA - Na božični predvečer v Solbici Žive jaslice in zvezda velikanka Velikanska zvezda repatica se bo spustila s Pustega gozda do živih jaslic nad slikovito rezijsko vasico REZIJA - Solbica se kot po navadi pripravlja, da bi lepo sprejela obiskovalce, tako odrasle kot otroke, ki nočejo izgubiti priložnosti, da bi doživeli pravi božič v sugestivnem naravnem okolju. Na božični predvečer bo namreč v rezijan-ski vasici tudi letos zaživela velikanska zvezda repatica, ki se bo ob 21.45 (poseben božični program pa se bo pričel že ob 20.30) spustila s Pustega gozda, ki se nahaja na 1.265 metrih nadmorske višine, do živih jaslic, ki jih bodo domačini uprizorili nad Solbico. Sledila bo božična maša, ob polnoči pa si bodo lahko vsi ogledali žive jaslice in vse druge jaslice, ki jih bodo domačini in drugi gostje postavili v različnih kotičkih predela vasi, ki ga imenujejo Kikej. V primeru slabega vremena bodo celotno prireditev prestavili na 26. december, začel pa se bo ob 16.30. Žive in vse ostale jaslice si bo mogoče ogledati do konca božičnih in novoletnih praznikov, saj bo v tem obdobju nad njimi stalno gorela zvezda velikanka in druge manjše zvezde. V sugestivnem okolju bodo obiskovalci na božični predvečer lahko občudovali velikansko zvezdo repatico in žive jaslice nm ZALOŽBA NOVI MATAJUR - Izšli dve novi otroški knjigi Škrobek kuha 2 in Tipitapi v rusi kapi Škrobka si je zamislil Peter Ferluga, ilustrirala pa ga je Chiara Sepin - Šestnajst zabavnih pesmic o Tipitapiju je napisala Martina Legiša, ilustracije pa so delo Štefana Turka ČEDAD - Pri založbi Novi Matajur sta izšli dve novi otroški knjigi. Tiste, ki so vzljubili Škrobka in njegove kuharske recepte (seveda pa tudi tiste, ki ga še ne poznajo), bo gotovo razveselila knjiga Škrobek kuha 2, v kateri je petindvajset pravljičnih receptov za ustvarjalne otroke, ki bodo lahko na primer pripravili čokoladne rožice ali mravlje velikanke, zelenjavne krokodile, marsovce in strašila ali posebna božična darila. Ob koncu pa imajo otroci še dovolj prostora, da še sami zapišejo nekaj svojih skrivnostnih receptov. V drugi knjigi sta s priljubljenim Škrob-kom (njegova prva knjiga receptov, ki jih sicer sproti objavlja tudi v reviji Galeb, je izšla tudi v italijanskem prevodu) še ptiček Čipko in prijateljica Jagoda. Knjigo si je zamislil Peter Ferluga, ilustrirala pa jo je Chiara Sepin. Založba Novi Matajur pa je izdala tudi prvo knjigo otroških pesmi Martine Legiša Tipitapi v rusi kapi. Avtorica že dolgo sodeluje z revijo Galeb, njene prve otroške pesmi pa so nastale za potrebe lutkovne delavnice. Šestnajst zabavnih pesmic, katerih protagonisti so v glavnem živali (na primer ježek Lojzek ali sovica Gizela) ali posebna bitja (kot sta Tipitapi in Lumpaček), je ilustriral Štefan Turk, ki prav tako redno sodeluje z Galebom, svoje ilustracije pa je objavljal že tudi v revijah Ciciban in Mavrica. Obe knjigi je založba Novi Matajur predstavila tudi na ljubljanskem knjižnem sejmu. Škrobek prinaša 25 pravljičnih receptov za ustvarjalne otroke, Tipitapi zabava s svojimi pesmicami, obe knjigi pa privlačita tudi s svojimi ilustracijami nm 4 Sobota, 17. decembra 2011 GOSPODARSTVO BANKE - Na Vipavskem hud odpor proti slovenski banki z Opčin ZKB argumentirano odgovorila na hude obtožbe Vodstvo openske banke izpostavlja tudi nesprejemljivo politično ozadje zadeve Z leve podpredsednik ZKB Kovacic, predsednik Stancich in direktor Podobnik arhiv TRST - Vodstvo Zadružne kraške banke (ZKB) se je včeraj odzvalo na novinarsko konferenco malih delničarjev Hranilnice in posojilnice Vipava (HiP), na katerih so ti skupaj z občinskimi možmi izrazili bojazen, da bi openska slovenska banka z morebitnim prevzemom večinskega lastništva vipavske hranilnice, to poslala v likvidacijo. Vodgovor na novice in namigovanja v zvezi z lastništvom Hranilnice in posojilnice Vipava je vodstvo ZKB včeraj medijem posredovalo daljše tiskovno sporočilo s pojasnili, ki jih objavljamo v celoti. 1.) ZKB je med manjšinski delničarji HiP Vipava že od trenutka ustanovitve delniške družbe. Povabljeni smo bili k udeležbi, kajti v celotni Vipavski dolini ni bilo dovolj subjektov, ki bi bili pripravljeni vstopiti in zagotoviti dovolj kapitala družbi. 2.) HiP ima še druga dva delničarja iz Italije, ki tako kot mi izhajata iz slovenske zamejske skupnosti: Zadružno banko Doberdob in Sovodnje in Finančni holding KB1909; kapital v lasti omenjenih družb znaša 24,73 odstotka. Agencija Fitch zagrozila Italiji, Sloveniji in še štirim državam EU LONDON - Bonitetna hiša Fitch je včeraj šestim državama članicam EU - Italiji, Sloveniji, Španiji, Belgiji, Irski in Cipru zagrozila z znižanjem bonitetne ocene. Odločitev naj bi sprejela konec prihodnjega januarja, in sicer naj bi ocene znižala za eno ali dve stopnji. Agencija se je tako za razliko od ostalih dveh velikih bonitetnih hiš - Moody's in Standard & Poor's - zaenkrat odločila za bolj omejeno grožnjo območju evra z znižanjem bonitetnih ocen. Moody's je namreč v ponedeljek napovedala, da bo v prvem četrtletju prihodnjega leta ponovno preverila bonitetne ocene vseh članic EU, Standard & Poor's pa je z znižanjem bonitetne ocene zagrozila članicam območja evra. Fox News na počitnice v FJK CERVIGNANO - Fox News, druga največja informativna televizija v ZDA in tudi ena izmed prvih po gledanosti v mednarodnem merilu, si je na nagradni igri združenja tujega tiska v Italiji priborila nagrado dvodnevnih počitnic v Furlaniji-Julijski krajini. Naša dežela je bila edina, ki je institucionalno prek agencije za Turizem Turismo FVG sodelovala s ponudbo ene od nagrad. Predstavnik ameriške televizije bo tako gost v enem od hotelov v FJK, deležen bo vodenih ogledov nekaterih znamenitosti in prejel tudi turistično kartico FVG Card. Na deželnem odborni-štvu za turizem so po besedah odbornice Federice Seganti še posebno zadovoljni, ker je nagrada doletela tako ugledni medij, ki bo sedaj imel priložnost, da pride v neposredni stik s turističnimi privlačnostmi naše dežele. BANKE - Večinski lastnik HiP Kmetijska zadruga Vipava zamenjala predsednika VIPAVA - Člani Kmetijske zadruge Vipava so na četrtkovem občnem zboru izvolili nove organe. Za predsednika je bil izvoljen Aleš Kosovel, ki je zbral več glasov kot dosedanji predsednik Janez Va-lič. Poleg novega predsednika bosta Kmetijsko zadrugo Vipava (KZV) pomagala voditi skoraj v celoti prenovljena upravni in nadzorni odbor. Kot je za slovensko tiskovno agencijo STA povedal direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc, je Aleš Kosovel udeležence občnega zbora prepričal z jasno vizijo prihodnjega razvoja zadruge in kmetijstva nasploh v Vipavski dolini. Direktor in novi predsednik sta se že včeraj sestala in uskladila prve naloge po izvolitvi. Na dnevnem redu občnega zbora je bila tudi predstavitev Zadružne kraške banke ZKB) z Opčin, ki želi od KZV odkupiti 56-odstotni delež Hranilnice in posojilnice Vipava. Vendar pa do predstavitve ni prišlo, zato je vodstvo občnega zbora dalo besedo ajdovskemu županu Marjanu Poljšaku, ki je zadružnike seznanil z željo, da bi vipavsko hranilnico prevzeli manjši delničarji, med katerimi so tudi štiri tamkajšnje občine. Kmetijska zadruga Vipava ima 667 članov, z njo pa sodeluje tudi okrog 300 kooperantov. (STA) 3.) Kmetijska zadruga Vipava prodaja svoj lastniški delež že dalj časa. Kot delničarji HiP nismo bili nikoli seznanjeni s tem, da bi se kdo iz Vipavske doline in okolice resno zanimal za odkup in dal popolno veljavno ponudbo. 4.) Trajajoča negotovost lastniške strukture predstavlja tveganje za uspešen razvoj in poslovanje hranilnice. 5.) HiP bo vsekakor potrebovala dokapitalizacijo, da bi lahko širila obseg poslovanja in se uspešno razvijala ter izpopolnjevala vse strožje zahteve na področju finančnega poslovanja. 6.) Širitev poslovanja naše stoletne bančne zadruge v matično domovino in s tem čezmejno povezovanje iste skupnosti z obeh strani meje je eden od naših pomembnejših strateških ciljev. 7.) Poslovna načela, ki izhajajo iz 2. točke našega statuta, se glasijo: »Zadruga se pri poslovanju oslanja na zadružna načela vzajemnosti brez špekulativnih privatnih ciljev. Zadružni namen je podpirati člane in pripadnike krajevne skupnosti pri bančnih poslih in storitvah s ciljem, da se izboljšajo njihove moralne, kulturne in gospodarske razmere, s promocijo razvoja zadružništva ter kulture varčevanja in skrbstva. Zadruga podpira socialno kohezijo, odgovorno in trajno rast ozemlja, na katerem posluje. Zadruga se odlikuje po lastni socialni usmeritvi in po izbiri, da skrbi za skupno dobrobit.« 8.) Ob trajajoči negotovosti lastniške strukture delniške družbe, v kateri imamo udeležbo, in glede na izhodišča našega strateškega načrta, ocenjujemo naše zanimanje kot povsem umestno, utemeljeno, transparentno in legitimno. 9.) Naša zamisel - poudarjamo, da gre zaenkrat samo za to - je vsekakor odvisna od nekaterih ključnih dejavnikov: zadovoljivih rezultatov skrbnega pregleda, dogovora glede cene, privolitve obeh centralnih bank in seveda skupščine delničarjev HiP. 10.) Glavno načelo, ki vodi naša dejanja, je in bo še naprej spoštovanje statutarnih pravil, zakonskih določb in mnenja centralnih nadzornih organov. 11.) Zavzemamo se za konstruktivne in realno izvedljive rešitve, ki bodo zadovoljevale interese vseh delničarjev HiP. 12.) Mimo vseh ugotovitev gospodarskega značaja, smo kot slovenska in primorska institucija s 103-letno tradicijo, ki šteje približno 2000 članov, globoko prizadeti zaradi političnega prijema zadeve, in to prav s strani tistih, ki le v teoriji zagovarjajo skupni slovenski prostor! Za Zadružno kraško banko Sergij Stancich GOSTINSTVO - Osmica v tržaškem mestnem središču je spet odprta Se ena od številnih dejavnosti vulkanskega podjetnika Edija Lalovicha TRST - V okolici Velikega trga neprestano nekaj obnavljajo, v Cavani, v območju za županstvom in kvesturo, pa tudi v uličicah proti nabrežju. Tu in tam dobimo še zidarska ogrodja gradbišč, marsikje pa so že odprti novi lokali, hoteli, gostilne, trgovinice in kulturni hrami. Podjetnik Edi Lalovich je pred dobrimi 15 leti, ob startu projekta Urban za obnovo starega mesta, imel pogumno in dolgoročno vizijo. Z delom, požrtvovalnostjo in podporo lokalnih bank, med njimi ZKB, je odkupil več nepremičnin v raz-sulu in jih temeljito obnovil. Postavil je sistem povezanih gostinskih in gospodarskih dejavnosti, od hotela Portacavana v Ul. Venezian, residence Nove v Ul. San Michele in ugledne rezidence Lloyd Adriatico v Ul. Diaz do restavracije El For-nel v Ul. dei Fornelli, znane Osmice v Ul. Torretta in celo čistilnice Lava e Suga. Vse te dejavnosti so v bližini, zato jih lahko ekonomsko vodi in upravlja s pomočjo kakih 10 sodelavcev. Pred dnevi je Lalovich skupaj s sodelavcema Andrejem in Elviom pono- vno odprl zimsko sezono Osmice v mestu, ki se nahaja v neposredni bližini enega »najlepših trgov ob morju«. Lokal ponuja tradicionalno domačo pijačo in jedila, po vzorcu kraške osmice. Zamisel za to mu je prišla v stiku s turisti, ki so želeli najti v mestu kaj tipičnega. Lalovich je imel pri tem težave, dobil je celo globo, ker je izobesil »fra-sko iz bršljana«. Njegov namen pa je promovirati Kras in okoliš med obiskovalci, ki pridejo le v mesto in ne morejo na Kras. Tu prijazni Andrea, doma iz Polača v Bizjakariji, toči vsak dan od 9. do 21. ure domače vino, teran, re-fošk in malvazijo s Krasa ter prigrizke, od toplih prašičjih klobas do pršuta in raznih narezkov. Ob sredah je zaprto. V razgibani ponudbi šteje Lalovich še znameniti El Fritolin na barkovljan-skem nabrežju, ki je pred kratkim končal letno sezono in bo spet odprl naslednjo pomlad. Na Kontovelu ima kompleks turističnih stanovanj in namestitev za daljši čas, kjer deluje tudi kebab Cuspide. Na Proseku, kjer je bil včasih kino, pa je že drugo leto odprt izvirno zasnovan lokal Sagra Inn, v katerem ponujajo srbske specialitete na žaru. Pri tem uporabljajo poseben premog, ki prihaja iz Srbije, saj je skrivnost dobro pripravljene »žaretine«, kot vedo povedati prijazni srbski sodelavci, še prej kot v izbiri mesa ravno v premogu. EVRO 1.3064$ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. decembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 16.12. 15.12. ameriški dolar 1,3064 1,3019 japonski jen 101,70 101,30 kitajski juan 8,2698 8,2587 ruski rubel 41,5810 41,4665 indijska rupija 68,8470 69,7000 danska krona 7,4336 7,4322 britanski funt 0,84055 0,83935 švedska krona 9,0337 9,0708 norveška krona 7,7815 7,7675 češka krona 25,343 25,534 švicarski frank 1,2249 1,2261 madžarski forint 303,38 304,65 poljski zlot 4,4891 4,5350 kanadski dolar 1,3497 1,34805 avstralski dolar 1,3060 1,3103 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3345 4,3408 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6975 0,6973 braziljski real 2,4085 2,4226 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4520 2,4455 hrvaška kuna 7,5135 7,5085 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 16. decembra 2011 1 mesec meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,28255 0,55505 0,77850 0,03167 0,05167 0,09750 1,140 1,423 1,669 ZLATO (999,99 %%) za kg 39.390,20 € +624,46 Edi Lalovich je več let član gostinske sekcije SDGZ in sodeluje z Okusi Krasa, ne govori sicer slovensko, a je otroštvo preživel v Repnu s slovenskimi sovrstniki, zato mu je blizu kultura sožitja in povezave na meji. S svojo nekonvecionalno ponudbo in dinamičnostjo skuša zato povezovati morje in mesto, Kras in Balkan, tradicijo in inovativnost. Kjer je Sagra Inn, je bil prej lokal za mladino Gato Mato, njegov naslednji podvig pa je obnova hotela, ki ga je svojčas uredil Max Fabiani. To delovanje je seveda nekoliko proti toku, glede na ustaljeno lokalno gostinsko prakso, želimo pa mu, da bi še naprej razvijal svoje zamisli, saj vulkanski podjetnik sploh ne kaže, da bi se zadovoljil in stalno išče nove izzive. Kar ga pri tem poganja, pa ni toliko gospodarska računi-ca, kolikor zadoščenje, da je ustvaril nove pobude in postavil v stik nove izkušnje in ljudi. Za informacije: e-pošta info@robadeosmiza.com in mobilni tel. 349.6767272. Davorin Devetak TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. decembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,00 IMTCDCI IDr»DA A AQ +2,70 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,10 -2,02 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,40 161,00 163 00 +1,37 +5,23 TELEKOM SLOVENIJE 63,00 +4,42 -0,62 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,25 AERODROM LJUBLJANA 9,72 DELO PRODAJA 21,00 rrm 7")f>n -4,71 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,01 310 -0,01 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,45 -3,62 -1,43 KOMPAS MTS NIKA 2,50 6,00 1750 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 11,11 -- PROBANKA SAI MS IIMDI IANA 5,22 9,89 -- SALMS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 250,00 16,00 178 00 +6,72 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 91,00 11,11 -1,24 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. decembra 2011 -0,37 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,45 71 1172 -0,24 -3,14 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,01 +2,09 +7,74 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,25 0,30 +0,50 +0,50 EDISON ENEL ENI 0,75 3,01 15 09 -0,72 +0,80 FIAT FINMECCANICA 3,43 -2,65 -2,56 -0 15 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,67 11,2 +0,54 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,21 1102 -3,34 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,5 -0,27 -1,11 +5 15 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,04 4,51 1 40 +2,68 +1 73 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,3 -4,26 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,85 31,55 +0,20 +1,09 +1 42 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,29 4,24 -0,75 TENARIS TERNA 0,80 13,46 2 51 -0,92 +0,98 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,03 317 +0,24 -2,22 UNICREDIT 0,68 +7,89 -3,95 SOD NAFTE (159 litrov) 93,54 $ -0,35 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. decembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 591,07 +1,59 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.754,23 +1,03 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 836,42 1.749,85 AQ-7 Q-> -0,07 +1,04 _n i Q LIUICA I J, Utuy I OU -T <_>/,<_>¿. V(IU SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 C1CÛ3 .nw un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.995,85 -0,83 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.845,88 2.237,34 -0,19 +0,48 S&P 500, New York 1.216,79 +0,09 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.142,85 5.701,78 5.387,34 +0,33 -0,50 -0,25 CAC 40, Pariz 2.972,30 -0,88 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.790,20 856,7 2.202,72 +1,11 -0,05 -1,00 Nikkei, Tokio 8.401,60 -2,00 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.659,22 18.285,39 2.224,84 -0,91 +1,43 +2,02 Sensex, Mubaj 15.805,56 -0,20 / ITALIJA Sobota, 17. decembra 2011 5 VLADNI ODLOK - Monti: »Tveganje je maksimalno, toda nisem obupan« V poslanski zbornici odobrili varčevalni paket Vlada osvojila predlog IDV, SL in DSza prodajo digitalnih televizijskih frekvenc RIM - Poslanska zbornica je včeraj vladi Maria Montija izglasovala zaupnico vezano na potrditev 30 milijard evrov vrednega varčevalnega paketa. Za zaupnico je glasovalo 495 poslancev, proti jih je bilo 88 iz vrst Severne lige, Italije vrednot in SVP, štirje pa so se vzdržali. Z zaupnico si je Monti zagotovil sprejetje varčevalnega paketa, s katerim sicer ni zadovoljna prav nobena stranka. V Ljudstvu svobode (nekaj poslancev ta stranke je glasovalo proti, kar 26 pa je bilo odsotnih) so poudarili, da bodo Montiju izrekli zaupnico zgolj zato, ker bi bila nasprotna izbira še slabša. Po potrditvi paketa pa pričakujejo takoj ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, ki jih v tem paketu ni. Dejali so tudi, da se ne strinjajo z liberalizacijo lekarn, češ da bi to ogrozilo zdravje ljudi, menijo pa, da bi moral Monti liberalizirati javne storitve, energetiko in transport. Prav zaradi umika ukrepov v smeri liberalizacije lekarn in taksi službe je Monti požel številne kritike zlasti iz Demokratske stranke. Mnogi ekonomisti so prepričani, da je za oživitev gospodarstva nujna prav odprava privilegijev nekaterih panog. Monti je kritike zavrnil in pojasnil, da je boja proti monopolom in kar-telom navajen. Dodal je še, da je proces liberalizacije dolgotrajen. Ostro proti vladi je Severna liga. Po četrtkovem prerivanju je včeraj za »spektakel« poskrbela poslanka Emanuela Munerato, ki je izpod suknjiča prikazala delavsko obleko in se ob navijanju kolegov predstavila kot borka za delavske pravice. Osmešil jo je Dario Franceschini (DS), ki je ligašem očital, da so kot ubogljivi vojaki sedeli v večinskih klopeh osem od zadnjih deset let in glasovali prav za vse, kar nas je privedlo v današnje stanje. Njihov navidezni preobrat zato ni neprepričljiv. Pomembna vest je, da je minister Giarda v imenu vlade osvojil dnevna reda Italije vrednot in Severne lige, naj se digitalne televizijske frekvence oddajo proti plačilu na osnovi javnega razpisa Poslanka-delavka Muneratova ansa in ne brezplačno, kot je odločila prejšnja vlada, z odločilnim privoljenjem Severne lige, ki je torej tudi o tem po- vsem spremenila svoje stališče. Odločitev vlade je pozdravila tudi Demokratska stranka. Zabeležiti gre tudi prvi manjši incident za vlado. Severna liga je predlagala razpolovitev davka IMU na prvo stanovanje za družine s prizadetim članom. Vlada je dala negativno mnenje, poslanci pa so kljub temu soglasno odobrili predlog. Monti je poslance nagovoril sinoči pred končnim glasovanjem o varčevalnem paketu. Posvaril je na resnost trenutka. Težki varčevalni ukrepi so nujno potrebni, ker je tveganje maksimalno: »Brez tega paketa so na kocki prihranki Italijanov, tudi manj premožnih in blaginja, ki smo jo pridobili z delom več generacij,« je poudaril. Premier je tudi odgovoril na včerajšnjo Berlusconi-jevo bodico, češ da je že obupan. »Nisem obupan, sem poln upanja in vas vabim, da ga delite z menoj,« je dejal. Da vlada ne bo trajala do leta 2013 je kot dan prej Berlusconi včeraj menil tudi Bossi. Z druge strani tajnik DS Ber-sani pojasnjuje, da so sicer lojalno podprli nujne ukrepe, čeprav bi sami predlagali drugačne, da pa ostaja »na obzorju perspektiva volitev«. Ukrepe je včeraj podprl tudi predsednik Napolitano, ki je ocenil, da je Italija z novo vlado spet pridobila ugled v Evropi. »Žrtve so težke, a so potrebne za utrditev evra,« je podčrtal, »ker bi sicer bile posledice katastrofalne«. Varčevalni paket je z novimi davki in krčenjem javne porabe vreden 30 milijard evrov, glavne spremembe pa so podaljšanje delovne dobe za dve leti, zvišanje upo-kojitvene starosti na 66 let z letom 2018, obdavčitev prvega stanovanja, obdavčitev luksuznih dobrin in nepremičnin v tujini ter odprava nekaterih privilegijev parlamentarcev. Po odobritvi v poslanski zbornici bo prihodnji teden na vrsti še senat. TERORIZEM - Grožnje zaradi »nepravičnih« varčevalnih ukrepov Odkrili deset pisem z naboji, eno tudi za premierja Montija CATANZARO - Na pošti na jugu Italije so včeraj prestregli pisma z naboji za pištolo, naslovljena na premiera Maria Montija in nekatere druge politike ter na več časopisnih urednikov. Pisma brez poštnih znamk so odkrili na pošti v mestu Lamezia Terme v Kalabriji. Pismom je bil priložen letak skrajne levičarske skupine, ki se označuje kot Gibanje oboroženih proletarcev, skupaj z grožnjami politikom in urednikom časopisov, od katerih zahtevajo, naj bolje preučijo »nepravične« varčevalne ukrepe , sicer bodo »plačali ceno«. Ob Montiju so bila pisma naslovljena še na bivšega premierja Silvia Berlusconija, na vodjo Demokratske stranke Pier Luigija Bersanija, vodjo demokrščanske unije (UDC) Pier Ferdinanda Casinija, ministrico za delo in socialne zadeve Elso Fornero kot tudi na odgovorna urednike časnikov Corriere della Sera, La Repubblica, Libero, La Padania in Il Tempo. Pred dnevi je podobno ovojnico z dvema nabojema in grožnjami prejela tudi nova italijanska pravosodna ministrica Paola Severino. Ovojnico z grožnjami je dobil tudi rimski župan Gianni Ale-manno. Odgovornost za ti pošiljki je prevzela skrajna levičarska prepovedana organizacija Krog Mario Gallesi. Sicer pa v državi že več dni krožijo tudi pisemske bombe. Minuli petek je na naslov podružnice podjetja Equitalia v Rimu prispela ovojnica z eksplozivom, ki je eksplodirala v rokah direktorja podružnice in ga poškodovala. Ta četrtek pa je policija prestre-gla še eno pisemsko bombo, ki je prispela na naslov Equitalie. Odgovornost za ti dve dejanji je prevzela skrajna levičarska skupina Neformalna federacija anarhije (FAI), ki naj bi pred tem poslala pisemsko bombo tudi direktorju nemške Deutsche Bank Josefu Ackermannu. Slednjo so pravočasno odkrili. Iz zapora v hišni pripor RIM - Na predlog pravosodne ministrice Severinove je vlada včeraj sprejela nekaj ukrepov za ublažitev krize v italijanskih zaporih, kjer se 67 tisoč ljudi gnete v prostorih, ki bi jih lahko sprejeli največ 45 tisoč. Dovolili bodo, da zaporniki prestanejo zadnjih 18 mesecev kazni v hišnem priporu. Ukrep zadeva okrog 3300 kaznjencev. Vlada je tudi dodelila 57 milijonov za posodobitev poslopij in sprejela nekaj nujnih ukrepov za pospešitev civilnih in kazenskih postopkov. Ministrica je tudi dejala, da nima nič proti morebitni amnestiji, ki pa je v pristojnosti parlamenta in ne vlade. Dvojnost mafijskega župana TRAPANI - Župan občine Campobello di Mazara Ciro Carava je na steni pisarne imel sliki sodnikov Falconeja in Borsellina. V javnih nastopih je udrihal po mafiji, včeraj pa so ga s še desetimi osebami aretirali zaradi mafijskega delovanja v klana Mattea Messine Denara. Župan naj bi mafiji omogočil veliko donosnih poslov, svojcem plačeval potovanja na obisk v severni Italiji zaprtih mafijcev, v zameno pa mu je mafija zagotavljala glasove. Carava ima za sabo vijugasto politično parabolo: od KPI je presedlal k socialistom, nato v Forza Italia in nazadnje v okviru struje nekdanjega liderja Cisl D'Antonija v Demokratsko stranko. Italijanski kooperant prost NYALA - Italijanski kooperant organizacije Emergency Francesco Azzara, ki so ga ugrabili v Južnem Darfurju 14. avgusta, je od včeraj spet svoboden. Krajevne oblasti so v zadnjih tednih že večkrat napovedale osvoboditev, včeraj pa jo je potrdil tudi vodja humanitarne organizacije Gino Strada. 34-letni Azzara je doma iz pokrajine Reggio Calabria in je v Darfurju deloval pri oskrbi pediatričnega centra. Vest o osvoboditvi je včeraj pozdravil tudi tržaški župan Cosilini in izrazil upanje, da bo kmalu osvobojen tudi pomorščak Eugenio Bon, ki so ga ugrabili somalski pirati. Baratta še na čelu bienala BENETKE - Paolo Baratta, 72-letni milanski strokovnjak za gospodarstvo, ostaja predsednik ustanove Beneški bienale. Minister za kulturo Lorenzo Ornaghi je Baratto, ki se mu ta mesec po osmih letih izteče mandat, ponovno imenoval na to funkcijo. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Od italijanskega cinizma in davka na cerkvene nepremičnine do delavnosti Italijanov, srečne mačke in slovenskega gastronoma Sergij Premru Cinizem je najbolj strupena Ber-lusconijeva dediščina, piše NBC Han-delsblad. Pred 17 leti je stopil v politiko, da bi se zavaroval pred sodnim pregonom in zaščitil svoje gospodarske interese. In mu je uspelo: ni se znašel za rešetkami in je bogatejši kot prej. Ni pa storil ničesar za Italijo, ki je danes bolj paralizirana kot kadar koli prej. Zagotavljal je, da bo izboljšal imidž Italije po svetu, pa se je proslavil z bun-ga-bungo, moral bi znižati davke, pa je zvečal davčni pritisk, povečale so se razlike med severom in jugom itd. Na tujem radi gledajo na bivšega premiera kot na klovna, a se motijo, piše nizozemski dnevnik. Gre za izkušenega politika, ki je dosegel točno to, kar je hotel. V rokah je imel ključ do boljše Italije, pa ni storil ničesar, ker je privilegiral svoje interese. Italijani so se tega zavedli, sicer pozno, in so danes bolj cinični kot prej. To je pravzaprav resnična zastrupljena dediščina, ki jo je Italijanom zapustil Berlusconi. The Irish Times poroča, da je priljubljenost premiera Montija padla za 11 odstotkov, odkar je predstavil sveženj varčevalnih ukrepov, s katerimi se bodo davki povečali, javne storitve pa skrčile. Od začetnih 75 odst. je pristal na 64 odst., kar je vsekakor trikrat več od priljubljenosti, ki jo je v zadnjem obdobju beležil prejšnji premier Berlus- coni. Usoda je hotela, ugotavlja dnevnik iz Dublina, da je nova vlada dosegla ponovno poenotenje glavnih sindikatov po dolgoletnem razhajanju. Premieru oporekajo, da ukrepi niso pravično porazdeljeni in da bodo kot vedno najbolj prizadeti uslužbenci, upokojenci in srednji razred, medtem ko še ni na obzorju pobud za razvoj in proti davčni utaji. Polemike so se vnele tudi glede Cerkve, ki je lastnik petine vseh italijanskih nepremičnin, za katere pa v glavnem ne plačuje davkov, piše irski dnevnik, ki omenja, da so v treh dneh zbrali 160 tisoč podpisov na peticiji za odpravo davčnih privilegijev Vatikana. Naj mi bo dovoljeno, da bralce seznanim z manj poznano okoliščino okrog (ne)plačevanja davka na cerkvene nepremičnine. Sporni zakonski predpis namreč določa, da so plačevanja davkov oproščene, poleg striktno religioznih nepremičnin, tudi vse tiste, ki niso »izključno komercialne narave«, torej recimo tudi hoteli, last Cerkve, ki so povsem komercialne narave, a v katerih je kapelica. Te dni je tajnik Demokratske stranke Bersani v intervjuju za Corriere della Sera opozoril, da je določilo dvoumno in da je zadevo treba razčistiti. No, zakon je iz leta 2006 in ga je podpisal minister za ekonomski razvoj Prodijeve vlade, neki Bersani ... Po ustaljenem mnenju so na jugu Evrope leni, na severu pa delovni. Pa ni tako. Po podatkih, ki jih posreduje Global Macro Monitor, v Italiji letno delajo skoraj četrtino ur več kot v Nemčiji ali v Franciji. Gre za izsledke ameriške analize o trgu dela po svetu, ki ruši stereotip o »lenih Italijanih«. Sicer ni rečeno, da je prav točno tako, saj analiza upošteva le redno zaposlene, vendar je podatek o odnosu med celoletnim številom delovnih ur in številom zaposlenih vseeno pomenljiv. Lani so italijanski uslužbenci delali povprečno 1778 ur, v Nemčiji 1419, v Franciji pa 1439 ur. Najbolj delovni so v Singa-purju, Južni Koreji, Češki in - presenetljivo - v Italiji. Sledijo Japonska, ZDA, Kanada, Avstralija, Finska, Irska, Velika Britanija itd. Francija in Nemčija se uvrščata celo za Španijo; na zadnje mesto 20 držav, ki so jih vzeli v pretres za leto 2010, pa se uvršča Norveška s 1414 urami dela na leto. Očitno tisti, ki v Italiji delajo, delajo veliko. Drugačnega mnenja je Sergio Marchionne, šef grupacije Fiat-Chrysler, ki italijanskim delavcem očita nizko produktivnost. Tokrat mu newyorški Time Magazine posveča platnico in reportažo iz Michigana, kjer je glavni sedež ameriške avtomobilske industrije. Če vprašate prebivalce območja okrog sedeža Chryslerja, zakaj industrija ne bo propadla, odgovorijo »Ker imamo Ser-gia«, če pa vprašate v Turinu, zakaj Fiat ne bo propadel, je odgovor sličen: »Ker imamo Marchionneja« Razlika je le v rabi imena oz. priimka človeka, ki ga Time poimenuje »the man who saved the car business« oz. človek, ki je rešil avtomobilski posel. Tednik ga primerja celo z ustanoviteljem kolosa Apple Ste-vom Jobsom: »Ima isto sposobnost, da izostri probleme, isto obsedenost za dovršenost in za motiviranje sodelavcev.« Nedeljnik londonskega Financial Timesa objavlja seznam 50 najvplivnejših podjetnic na svetu. Edina italijanska predstavnica je 45-letna Emma Marcegaglia, predsednica zveze in-dustrijcev, sicer podjetnica na metalurškem področju. Še pred nedavnim se je na seznam uvrstila Marina Berlusconi, očitno pa je odstop očeta s premierskega mesta škodoval tudi njenemu ugledu. Pa ostanimo pri bogataših. The Guardian poroča, da je 4 leta stari maček Tommaso iz Rima postal najbogatejši maček na svetu. Lastnica nekdanjega potepuha je umrla pri 94 letih in prepustila priljubljenemu mačku vse svoje imetje, v glavnem nepremičnine, v skupni vrednosti okrog 10 milijonov evrov. Ker žival ne more podedovati, je vdova enega najpomembnejših italijanskih gradbenih podjet- nikov namenila svoje bogastvo osebi oz. ustanovi, ki naj skrbi za Tomma-sovo dobro počutje. Verjetno bo milijone upravljala nekoliko manj stara ljubiteljica mačk, ki je zahajala na dom bogate prijateljice, da se je Tommaso lahko kratkočasil v družbi njenega mačka. Pred srečnim Tommasom je bila najbogatejša mačka na svetu britanska Blackie, ki pa je podedovala »samo« 9 milijonov, piše The Guardian. O kraju Wauwatosa v ameriškem Winsconsinu nisem še nikoli slišal in verjetno niti ne bom nikoli več bral novice iz tega zakotnega mesteca nedaleč od jezera Michigan. Med brskanjem po spletu pa sem naletel na Wauwatosa Patch. Gre za krajevni internetni časopis, ki poroča o italijanski gastronomski prodajalni Angelina's Daly, in to z naslovom, ki je pritegnil mojo pozornost: »Prava italijanska hrana domačega ... Slovenca«. Gre za prodajalno italijanskih gastronomskih specialitet, ki jo je pred leti odprl 75-letni Jerry Floryence in jo še danes upravlja z družinskimi člani. »Čeprav se Floryence ukvarja z italijansko gastronomijo, ni Italijan ... Starši so se preselili v ZDA, ko je Trst še pripadal avstro-ogrskemu cesarstvu. Lučaj daleč od Italije, mesto in pristanišče sta pripadli Italiji šele po 1. svetovni vojni. 'Tako sem Slovenec' pravi Floryence sr.«, poroča Wauwatosa Patch. 6 Sobota, 17. decembra 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRST - V galeriji Tergesteo slovesno odprli prireditev Teranum in rdeča kraška vina Teran, vino, kultura, jeziki so med seboj tesno povezani Heinichen: Za spoznavanje ozemlja treba brati in govoriti z ljudmi, a tudi pokušati proizvode Kulturna točka v slovenščini, italijanščini in nemščini je včeraj popoldne zaznamovala uradno odprtje pete prireditve Teranum in rdeča kraška vina, ki jo prirejajo proizvajalci Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras. Pisatelj Veit Heinichen, igralka Slovenskega stalnega gledališča Lara Komar in igralec kabaretne skupine Pupkin Kabarett Alessandro Mizzi so uprizorili nekatere skeče in brali odlomke iz knjig znamenitih slovenskih in italijanskih pisateljev oz. pesnikov. Poseben prizor je bil posvečen srečanju italijanske in slovenske kulture v osmici, ko italijanska stranka ne razume slovensko govoreče lastnice. Vse se seveda uredi ob kozarcu pristnega terana. Ravno teranu je namreč posvečena tridnevna prireditev, ki bo še danes in jutri v obnovljeni galeriji Tergesteo na Borznem trgu. Pred vhodom kraljujeta dva ogromna soda, v notranjosti pa bodo lahko obiskovalci do jutri zvečer pokušali in tudi nabavili kakovostna vina najbolj cenjenih proizvajalcev vina s tržaškega, goriškega in slovenskega Krasa. Sicer se je Teranum začel ob 12. uri s pokušnjo,namenjeno številnim prijavljenim specializiranim novinarjem iz Italije in tujine. Uradno odprtje je bilo popoldne in sta se ga med ostalimi udeležila tudi tržaški župan Roberto Coso-lini in pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Odprtje je uvedel podpredsednik omenjenega konzorcija Sandi Škerk, kulturni točki pa je sledila degustacija. Zamisel za trijezično kulturno točko je dal Heinichen, ki nam je ob robu prireditve povedal, da sta teran in sploh vino tesno povezana s kulturo določenega območja. Ozemlje spoznavaš prek branja in pogovarjanja z ljudmi, ki na njem živijo, pravi Heinichen, toda pomembno je tudi pokušati in spoznavati hrano in pijačo, ki ju na tem ozemlju proizvajajo. Prireditev Teranum bo odprta danes od 11. do 22. ure in jutri od 11. do 20. ure. Vsak dan bo poleg terana na voljo tudi prodaja in pokušnja kraškega pršuta, sira in meda. Prireditev so podprli Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina in Občina Trst, Tržaška trgovinska zbornica, Zadružna kraška banka, Ad formandum in podjetje Acqua Dolomia. A.G. Odprtje prireditve Teranum je obogatila kulturna točka, ki so jo oblikovali pisatelj Veit Heinichen, igralka SSG Lara Komar in igralec kabaretne skupine Pupkin Kabarett Alessandro Mizzi kroma TRŽAŠKA ŠPORTNA PALAČA Na seznamu več preiskovanih oseb Državno tožilstvo v Trstu je včeraj v zvezi s ponedeljkovo nesrečo pred Jovanottijevim koncertom v športni palači poslalo prvih devet sodnih obvestil, njihovo število pa bi se lahko še povečalo. Preiskavo zaradi suma nenamernega uboja, nenamerne povzročitve nesreče, telesnih poškodb in kršenja varnostnih predpisov vodi tožilec Matteo Tripani v sodelovanju s policijo, gasilci in zdravstvenim podjetjem. Na spisku preiskovanih so zastopniki in funkcionarji podjetij iz organizacijske verige, ki se je v okviru Jovanottijeve turneje ukvarjala z načrtovanjem in postavljanjem mogočnega odra na parketu tržaške športne palače. S sodnimi obvestili so preiskovanim osebam zagotovili pravico do obrambe, v postopku sledi zdaj imenovanje tehnikov, ki si bodo v prihodnje pobliže ogledali porušeno strukturo. V sredo naj bi imenovali inženirja z Univerze v Padovi. Sodni zdravnik je včeraj opravil obdukcijo na truplu pokojnega dvajsetletnika Francesca Pinne. Poškodovani delavci pa medtem okrevajo. V preteklih dneh je v bolnišnici na Katinari vzbujal največ skrbi 26-letni Videmčan tunizijskega rodu Saidi Bilel. Včeraj zjutraj so ga z reanimacije preselili na ortopedski oddelek: njegovo zdravstveno stanje se je bistveno izboljšalo, potem ko so mu v četrtek operirali nogi. Preostala dva poškodovanca, 35-letnika iz Caserte in 30-letnika iz Rima, so včeraj poslali domov. SV. JUST - Umrl je v bolnišnici Priletni violinist morda padel sam V bolnišnici na Katinari je v četrtek umrl 89-letni violinist Emilio Molo iz Rovereta pri Trentu. Nekaj časa pred tem so ga našli v bližini stolnice pri Sv. Justu, ležal je na tleh v kritičnem stanju. Reševalci službe 118 so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu po hospitalizaciji izdihnil. Molo je bil v preteklosti dokaj znan glasbenik, igral je v pomembnih orkestrih in raznih evropskih gledališčih. Žalostna vest je odmevala predvsem v pokrajini Trento. Mobilni oddelek tržaške kvesture preiskuje okoliščine Molove smrti. Njegovi sorodniki trdijo, da je imel priletni moški vedno pri sebi denarnico, ki je tokrat niso našli. Po prvih ocenah je malo verjetno, da bi njegovo smrt povzročil ropar. Po mnenju policistov je zelo možno, da je Molo sam padel na tla in se onesvestil, nato pa mu je morda kak tat odvzel denarnico z dokumenti in denarjem. Včeraj so si pozorno ogledovali posnetke nadzornih video-kamer, nameščenih pri vhodu v stolnico. Včerajšnja stavka z visoko udeležbo Včerajšnja stavka v sektorju prevozov je v celi Furlaniji-Julijski krajini beležila visoko udeležbo. Po ocenah sindikatov naj bi prekrižalo roke več kot 80 odstotkov delavcev. K 24-urni stavki v cestnem in železniškem prometu, ki se je zaključila sinoči, so pristopili vsi sindikati. Protestirali so zaradi vladnih varčevalnih ukrepov in nerešenega vprašanja skupne kolektivne pogodbe, ki se je že zdavnaj iztekla. Zaradi stavke avtobusov in deževnega vremena je bilo včeraj v Trstu veliko težav v prometu. Slovenci v DS o volitvah v Devinu-Nabrežini V ponedeljek bo v Nabrežini pokrajinska skupščina Slovencev Demokratske stranke, ki ima kot prvo točko dnevnega reda volitve v De-vinu-Nabrežini. Beseda bo nato tekla o časniku Novo Delo, nakar bodo imenovali vodstvo koordinacije, sejo pa bodo končali s predlogom o ustanovitvi dvojezičnega krožka DS v središču Trsta. Skupščina, ki jo bo vodil koordinator Massimo Veronese, se bo začela ob 20.30 v prostorih SKD Igo Gruden. ULICA GIULIA Policisti prijeli vse tri tatove Tržaški policisti so v četrtek in petek prijeli tri tatove, ki so bili dejavni v nakupovalnem središču Il Giulia (v istoimenski ulici pri Sv. Ivanu). Tatovi so plenili po tamkajšnjih trgovinah, v četrtek so odnesli par čevljev. Nekaj ur pozneje so policisti v trgovini izpolnjevali zapisnik o tatvini, v bližnji prodajalni pa se je pripetil podoben dogodek. Tatovi so ukradli za 500 evrov oblačil. Trgovec je odtipkal številko 113, kvestura pa je pri priči obvestila agente, ki so se nahajali v nakupovalnem središču. Na pomoč je priskočila še ena patrulja, policisti pa so naposled prijeli dva storilca, romunska državljana, stara 22 in 20 let. V nadaljevanju preiskave pa so včeraj prijeli še tretjega člana skupine, 29-letnega Romuna, ki si je prislužil ovadbo na prostosti. Bil je v avtomobilu s špansko evidenčno tablico, v vozilu so našli tudi ukradene čevlje. DOLINA - Okrogla miza SKD Vodnik o načrtu za Naravni rezervat Doline Glinščice Načrt kot povod za razlaščanje? Območje rezervata, ki bi obsegalo tretjino ozemlja Občine Dolina, se namreč utegne razglasiti za javno dobrino - Občina pripravljena izdelati čim bolj sprejemljiv načrt SKD Valentin Vodnik je v torek priredilo okroglo mizo na temo Vinkulacije: Naravni rezervat Doline Glinščice, ZPS - SIC, hidrogeološka zaščita - posledice za lastnike in teritorij. Občinstvo je pazljivo sledilo razlagi, ki sta jo s pomočjo map in zemljevidov podala Vojko Kocjančič in arh. Luisa Degrassi. Če je bila večini poznana stvarnost regulacijskih načrtov in je kdo že slišal za gozdne zakone, pa je bila večini nepoznana hidrogeološka zaščita, da ne govorimo o krajinski zaščiti, evropskem omrežju Natura 2000 in daljnosežnih posledicah Načrta za ohranjanje in razvoj Doline Glinščice (NOR). Zlasti informacija, da, ko bo sprejet, bo NOR, ki zadeva tretjino občinskega ozemlja, pomenil, da se območje rezervata razglasi za javno dobrino in je zato lahko povod za razlaščanje ali začasno zasedbo, negativno presenetil prisotne lastnike zemljišč in predstavnikov srenj, čigar obsežne površine se nahajajo v rezervatu. Slednji namreč meri okrog 740 ha, ki so, razen nekdanje želežniške proge, v celoti v zasebni lasti. Gre za veliko gmotno škodo, saj zemljišča, podvržena omejitvam, izgubijo na vrednosti, banke jih ne sprejmejo kot jamstvo za najem posojil, delovanje na tem območju se določa na podlagi naravovarstvenih kriterijev, v nekaterih primerih pa nista dovoljena dostop do zemljišč in njih uporaba. Lastnikom pa ostaja obveznost plačevanja davkov in dediščine. Predstavljene in podane informacije je dopolnil tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je tudi pojasnil pogajanja z Deželo na osnovi dogovora Prosecco DOC, ki naj bi prinesla znosnejši Načrt za upravljanje območij evropskega interesa (SIC) in posebnih zaščitenih območij (ZPS). Tudi ta načrt je v pripravi in ker pokriva okrog 70 odstotkov celotne tržaške pokrajine, brez mestnih predelov seveda, je normiranje delovanja izredno pomembno. Ne smemo namreč pozabiti na dejstvo, da so za kršilce predvidene visoke globe, ki se v rezervatih in na območjih Natura 2000 podvojijo. Kako poteka sprejemanje NOR Doline Glinšči-ce, je pisno sporočila županja Fulvia Premolin, medtem ko je podžupan Ghersinich izrazil pripravljenost, da se skuša z novo perimetracijo in upoštevanjem stališč lastnikov izdelati čim bolj sprejemljiv načrt, tudi zato, ker je Dežela Občini Dolina podaljšala omejeno pooblastilo upravljanja rezervata samo za leto dni. Kdo bo novi upravitelj, pa ni še znano. Ob zaključku so nekateri izrazili mnenje, da bi bilo dobro take informacije posredovati po vseh vaseh, predstavniki srenj pa so se obvezali, da bodo pravočasno preučili vse predpise in predstavili svoja mnenja ter vizijo razvoja celotnega območja. (beto) Načrt za ohranjanje in razvoj Doline Glinščice precej skrbi krajane kroma / TRST Nedelja, 18. decembra 2011 7 POLITIKA - Priprave na spomladanske upravne volitve V devinsko-nabrežinski občini snujejo široko občansko listo Walter Pertot: Nič proti strankam, temveč proti temu, kar se dogaja v strankah V devinsko-nabrežinski občini razmišljajo o oblikovanju občanske liste, ki bi sodelovala na spomladanskih upravnih volitvah. Pogojnik je obvezen, ker je zamisel o občanski listi še zelo v povojih, njeno rojstvo pa je odvisno od razvoja dogajanj. Predvsem v levosredinskem zavezništvu, kjer so zadeve glede programov ter županskih kandidatov še kar zapletene. Eden glavnih pobudnikov nastajajoče občanske liste je Nabrežinec Walter Pertot (Basov), 53-letni menedžer in svetovalec mednarodnih podjetij, ki je predsednik nabrežinskega jusa. »Jusarskega odbora nočem vpletati v projekt občanske liste, ki ga sicer snujemo ljudje, ki smo v vsakodnevnem stiku z občani in našim ozemljem,« pravi Pertot, po katerem ima leva sredina edinstveno priložnost za volilno zmago v Devinu-Na-brežini. Giorgio Ret je pred devetimi leti postal župan zaradi politično- Walter Pertot razmišlja o občanski listi volilnega samomora leve sredine, pet let kasneje pa je zmagal, ker je svojo ekipo uspešno prilagodil funkciji človeka (samega sebe). To načelo je tre- ba po Pertotovem mnenju obrniti na glavo in uveljaviti misel, da mora človek delovati v funkciji ekipe. Prepričan je tudi, da mora devinsko-nabre-žinski župan obvladati italijanski in slovenski jezik. Občanska lista, seveda če bo sploh nastala, se bo naslanjala na le-vosredinsko koalicijo, odprta pa bo tudi ostalim doprinosom, poudarja Pertot. Napoved primarnih volitev v levi sredini za izbiro županskega kandidata ga ne prepričuje. Ne ker bi bil proti takšnim volitvam, temveč zato, ker si nekateri primarne volitve zamišljajo le v funkciji reševanja notranjih strankarskih sporov. Prav tega so občani naveličani, dodaja Pertot. Levi sredini tudi očita, da doslej ni znala »sprovocirati« desne sredine, da pride na dan s svojim županskim kandidatom ali kandidatko. Nikjer ni namreč zapisano, da bo županski kandidat desne sredine Massimo Romita. Načrt za občansko listo bo gotovo zelo pogojeval načrte devinsko-nabrežinske leve sredine, posebno izbire Demokratske stranke. Slednja je že predstavila javnosti kandidata za primarne volitve, ki sta Mariza Škerk in Roberto Gotter, sklep pa menda ni dokončen. Res je nekoliko čudno, da bi demokrati šli na primarne volitve z dvema kandidatoma za županski stolček. Pomembno besedo bo pri tem imela tudi slovenska komponenta DS, ki bo prav v ponedeljek zvečer svojo sejo v Na-brežini v glavnem namenila volitvam v tej občini. Zanimivo bo tudi zadržanje Slovenske skupnosti, ki je doslej zelo previdno in tiho spremljala dogajanja v nabrežinski levi sredini. Nekateri vidni predstavniki lokalne SSk pozorno spremljajo nastajanje občanske liste, drugi pa te pobude ne podpirajo. S.T. DEVIN-NABREŽINA - Dela so se začela ta teden, opravlja jih podjetje B. Trend Obnova nabrežinske telovadnice Obnovili bodo pod in namestili parket, izolirali strop, vrata in okna - Poseg bo stal 210 tisoč evrov V nabrežinski telovadnici so se ta teden začela obnovitvena dela. Opravlja jih podjetje B.Trend iz kraja Feletto Umberto pri Vidmu, ki bo popolnoma popravilo pod in izoliralo strop. Ob tem bo še obnovilo varnostna izhoda na strani tribune, ki sta bila preteklo zimo zaradi ledu poškodovana, poseg pa predvideva še termično izolacijo vrat in oken, kar naj bi vplivalo na znižanje stroškov za ogrevanje v zimskih mesecih, in prepleskanje notranjosti telovadnice. Dela bodo stala 210 tisoč evrov. Poseg je bil nujno potreben. Skozi streho je začela že pred časom pronicati v notranjost telovadnice voda, zato sta bili izolacija strehe in stropa neobhodni. Podobno je veljalo za pod. Tla so bila prekrita z gumijasto prevleko (tartanom). Ta prevleka je bila primerna za telovadbo in igre otrok osnovnih in nižjih srednjih šol, ne pa za treninge in tekme ekip domačega Sokola. Vodstvo društva je v preteklosti večkrat poseglo pri občinskih oblasteh, da bi zamenjali tartanska tla z bolj primernim (in predvsem prožnim) lesenim parketom. Ko se je občinska uprava odločila za obnovitev športno-rekreacijske strukture, je med dela vključila tudi zamenjavo poda. Predstavniki Sokola so bili prisotni na srečanjih o obnovi telovadnice. Predsednik društva Savo Ušaj je na njih pozival občinske upravitelje, naj izvedejo obnovitvena dela že med poletjem, da bi bila telovadnica nared jeseni, ob začetku treningov in prvih tekmah. Bi- Začetek del v nabrežinski telovadnici rokratsko delo (beri: postopek za oddajo del v zakup in vse kar k temu spada zraven) pa se je zavleklo, tako so se dela začela šele ta teden. Delovišče si je včeraj ogledal devinsko-nabrežin-ski župan in odbornik za javna dela in šport (ter naj- fotom.r. bolj verjetni kandidat desnosredinske koalicije na bližnjih občinskih volitvah) Massimo Romita. Poudaril je, da je poseg konkreten doprinos Retove občinske uprave k izboljšanju športnih struktur v občini. M.K. DEVIN-NABREŽINA - Tretji dan po požaru na Zidaričevi kmetiji V Praprotu gasilci še na delu Velik gasilski kopač je včeraj nadaljeval z odstranjevanjem uničenih bal sena s pogorišča - Treba bo izprazniti ves pogoreli hlev I Ift 1 ^ ' V- ' L . "■ Pogorišče v hlevu kmetije Zidarič foto m.k. Tržaški gasilci so bili tudi včeraj na delu na pogorišču v hlevu kmetije Zidarič v Praprotu, ki ga je v noči na sredo prizadel močan požar. Tretji dan so gasili uničene bale sena in jih z velikim kopačem, ki so ga bili pripeljali v četrtek iz Vidma, prelagali na prosto. V četrtek na podvečer je njihovo delo zastalo. Med prekladanjem bal sena in odstranjevanjem materiala porušenega dela strehe je veliki kopač z gosenicami povzročal tresljaje. Gasilci so iz previdnosti in varnosti ustavili stroj, da bi preverili, ali bi tresljaji povzročili dodatno škodo na nosilnih stebrih strukture. Ker je mrak že ovil hlev v temo, so počakali in včeraj pri belem dnevu preverili stanje. Ugotovili so, da so nosilni stebri zdravi, tako je lahko kopač nadaljeval svoje delo, gasilci pa so tudi nadaljevali z gašenjem preostalih bal sena v hlevu. Pogorišče morajo popolnoma očistiti, ker bi sicer obstajala nevarnost novega samovžiga uničenih bal sena. Šele ko bo lopa, v kateri je bilo nagrmadenih 600 bal sena, ob njih pa so bili razvrščeni traktor, krmilni voz, številni drugi stroji in orodje, izpraznjena, bo mogoče točneje oceniti nastalo škodo. Po dosedanjih izsledkih gasilcev bo treba porušiti vse ostrešje in lopo prekriti z novo streho. Preveriti pa bo treba, ali je notranji zid, ob katerem so bile potisnjene bale sena, prestal vročino požara, ali pa ga bo treba porušiti in zgraditi novega. M.K. Baklada proti rasizmu Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci in kulturno društvo Penombre vabita danes ob 18. uri na Ponteroš, kjer se bo začela baklada proti rasizmu. Udeleženci se bodo sprehodili do prefekture na Velikem trgu. Povod za demonstracijo je krvav dogodek v Firencah, kjer je moški - pristaš skrajne desnice - streljal na senegalske ulične prodajalce in dva od njih ubil. Nato si je vzel življenje. »Osupli in zaskrbljeni smo nad tem, kar se je zgodilo v Firencah. Okoliščine je treba preučiti, čeprav vemo, da je bil storilec verjetno neprišteven. Vseeno poudarjamo, da so njegove ideje, ki so tipične za skrajno desnico, nevarne,« piše v sporočilu za tisk. Organizatorji pozivajo tržaški občinski svet, naj odločno obsodi dogodka v Firancah in Turinu, kjer je skupina domačinov uprizorila pravi pogrom in zažgala romsko naselje. Indijski dijaki na obisku Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj na županstvu sprejel skupino petnajstih dijakov višje srednje šole St. Mark's School iz New Delhija v Indiji in dijake tržaškega višješolskega zavoda Deledda, ki jih gostijo. Indijski dijaki se namreč te dni nahajajo v Trstu kot gostje tržaških vrstnikov v okviru Projekta Indija, s katerim se želi razvijati sodelovanje med Evropo in Azijo. Najprej so se mudili v Beneventu, nato v Rimu, zdaj pa so v Trstu, kjer bodo ostali do srede. Kot že rečeno, pri projektu sodeluje tudi zavod Deledda, ki od leta 2006 sodeluje pri projektih na relaciji Azija-Evropa, katerih cilj je ustvariti sodelovanje med evropskimi in azijskimi šolami z vključevanjem dijakov v projekte mednarodnega interesa, zlasti na področju varstva okolja in spoznavanja indijske kulture. Župan Cosolini je pohvalil projekt, za katerega je dejal, da ima izredno človeško in izobraževalno vrednost ter omogoča komunikacijo in spletanje novih prijateljskih vezi ter širjenje kulturnih obzorij. Razstava jaslic Tržaški kvestor Giuseppe Padulano je včeraj na kvesturi uradno odprl razstavo jaslic v sodelovanju z italijanskim združenjem prijateljev jaslic in Občino Trst. Razstava s tradicionalnimi božičnimi liki bo na ogled vsak dan med 9. in 19. uro do 8. januarja. KMEČKA ZVEZA Poziv k solidarnosti Kdor hitro da, dvakrat da. Tako pravi latinski pregovor, ki ga življenje vsak dan potrjuje. Pregovor pa velja še posebno, ko gre za izkazovanje solidarnosti v primerih, ki močno prizadenejo človeka in njegovo dejavnost. Tak primer je huda škoda v hlevu Daria Zidariča v Praprotu, ki mu je, kot znano, požar uničil velik del hleva in kar je bilo v njem skladiščeno. Škoda je ogromna, saj so bili poleg zgradbe močno poškodovani stroji ter uničena velika količina krme. In prav krma je naj-nujneši in najbolj pereč problem hleva po uničujočem požaru. Zato vabi Kmečka zveza svoje člane, ki razpolagajo s senom ali drugo krmo, naj pripomorejo k rešitvi nakazanega problema. Vabilo velja tudi za ustanove in javne uprave, s prošnjo za nu-denje pomoči v okviru svojih pristojnosti. Ohranitev hleva v Praprotu je življenskega pomena za prizadeto družino, prav tako pa je pomemben za našo skupnost tako iz gospodarskega kot okoljevarstve-nega vidika, zato je prav, da damo svoj doprinos za nadaljevanje neokrnjenega delovanja hleva. Kmečka zveza Trst 8 Sobota, 17. decembra 2011 TRST / OPČINE - Jutri osrednja proslava ob 70-letnici Drugega tržaškega procesa »Nedeljska proslava naj izzveni kot protest proti oblastem« Prizadevanja za Park miru doslej neuspešna - Na pobudo Vzpi-Anpi in Skd Tabor izdali zanimivo knjigo Pred nekaj dnevi je ameriška revija Time za osebnost leta razglasila neimenovanega protestnika. Protesti so namreč zaznamovali iztekajoče se leto na različnih koncih sveta, od Madrida do Damaska in še dlje. Nekaj tistega uporniškega duha je bilo v četrtek zvečer zaznati tudi v openskem Prosvetnem domu, kjer je v teh dneh na ogled bogata razstava o Drugem tržaškem procesu. Veliko ljudi se je zbralo, da bi prisluhnilo predstavitvi dvojezične publikacije December - Dicembre 1941, ki jo je tržaška sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije posvetila sedemdesetletnici procesa in tridesetletnici ustanovitve Knjižnice »Pinko Tomažič in tovariši«, ki deluje v sklopu SKD Tabor. Jutri ob 15. uri bo na kraju, kjer so 15. decembra 1941 ustrelili Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Pina Tomažiča in Ivana Vadnala, osrednja spominska svečanost, ki pa ne želi imeti samo spominski značaj. »Nedeljska proslava na openskem strelišču naj izzveni kot protest proti oblastem,« se je glasil poziv soavtorja knjige Dušana Kal-ca, saj so vsa dosedanja prizadevanja bila zaman: dostop do spominske plošče še dalje onemogočajo zaklenjena vrata strelišča. Ta država ni demokratična, če nam ne dovoli, da bi ga preuredili v Park miru, se je strinjala predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin. Ta država bi lahko Slovencem vrnila vsaj mali dolg: ne razumem, zakaj tega noče storiti niti danes, ko Evropska unija financira spominsko središče na Rabu, je razmišljal zgodovinar Boris Gombač. Odgovor ostaja eden in isti - pomanjkanje politične volje, v najboljšem primeru brezbrižnost. Zato bo po koncu spominske svečanosti po Dunajski cesti krenil protestni sprevod, ki se bo zaključil v Prosvetnem domu, kjer bo na sporedu tudi koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Da bi Drugi tržaški proces, predvsem pa njegovo človeško dimenzijo, približali tako slovenskim kot italijanskim bralcem, v prvi vrsti mladim, sta VZPI-ANPI in knjižnica Pinko Tomažič in tovariši dala pobudo za knjigo December 1941. Podpisala sta jo Dušan Kalc in Lida Turk; prvi je prispeval daljše uvodno razmišljanje, druga pa zelo bogat izbor pričevanj. Črpala jih je iz raznih pisnih virov in dokumentov, predvsem pa iz enoletnega niza tedenskih oddaj, ki jih je Radio Trst A posvetil petdesetletnici Drugega tržaškega procesa. Lida Turk je med letoma 1991 in 1992 prisluhnila številnim živim pričam tistega dramatičnega obdobja, ki ga je zaznamoval »velik spopad med fašistično oblastjo in našo skupnostjo, ki se ni sprijaznila z zatiranjem in nasiljem,« kot je dejal Kalc. Pred radijskimi mikrofoni se je zvrstilo sedem nekdanjih obtožencev in mnogi njihovi sorodniki; njihova pričevanja posredujejo bralcem človeško dimenzijo procesa. Avtorica je priznala, da jo je vznemirilo srečanje s strogim zobozdravnikom Sardočem, ali s tigrov-skimi ženami in materami, žal pa ji je, da niso v knjigi (zaradi preobsežnega materiala) prišli dovolj do izraza življenjske zgodbe kmečkih fantov; ti niso bili tako vidljivi kot nekateri drugi obtoženci, a so izvedli najnevarnejše akcije in bili zato najbolj mučeni. Pridobljeni tekst je, po Gombače-vi oceni, »izreden dosežek neprofesionalne zgodovinarke, a zelo, zelo profesionalne novinarke, ki je s pomočjo "oral history" odkrila to, česar zgodovinarji nismo bili sposobni«. Zbirka pričevanj ponuja seveda subjektiven, a sintetičen pogled na zgodovinsko dogajanje. Avtorica je izrazila prepričanje, da je prav, da so openske žrtve postale legenda, a se tudi zaveda, da je marsikateri preživeli marsikaj zamolčal. Sprejmimo jih take kot so bili, je dejala: ilegalci iz mesa in krvi, ki so uporabljali orožje, včasih tudi ropali. In spoštujmo vse, tudi tiste, ki jih je zgodovinsko dogajanje (in mučenje) zlomilo. (pd) Boris Gombač, Lida Turk, Dušan Kalc in Stanka Hrovatin med četrtkovo predstavitvijo knjige December 1941 kroma OPČINE - Ob 70-letnici ustrelitve žrtev drugega tržaškega procesa Učenci COŠ Pinka Tomažiča iz Trebč počastili spomin s pesmijo in recitacijo Ob sedemdesetletnici ustrelitve junakov Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pina Tomažiča in Ivana Vadnala so učenci Ce- lodnevne osnovne šole Pinka Tomažiča iz Trebč s pesmijo in recitacijo počastili njihov spomin v četrtek, 15. decembra, na openskem strelišču. Trebenske učence je nagovorila pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin kroma Uvodno misel je podala gospa Stanka Hrovatin. Učitelji Celodnevne osnovne šole Pinka Tomažiča iz Trebč Veseli december v Šempolaju Skd Vigred vabi v okviru pobud Veseli december v Šempolaju danes ob 17.30 v otroški praznični kotiček v Šker-kovi hiši, na gostovanje osnovnošolske skupine SDD J. Štoka, ki bo uprizorila igrico Angelčka v težavah. Delo sta režirali Kim Furlan in Tina Renar. V Štalci je še danes od 15.30 do 18.30 in jutri zjutraj od 9.30 do 11. in popoldne od 14. do 16.ure odprt božični sejem in razstava fotografij Zimski čar Miloša Zidariča, Janka Kovačiča, Nataše Peric in Barbare Drago. Na božičnem sejmu obiskovalci imajo na razpolago: knjige, koledarje in ročna dela, ter uporabne in okrasne predmete, ki so primerni za darila, ali za okrasitev domov v prazničnih dne, poleg tega pa še božične okraske, venčke, ikebane.Na sejmu sodeluje s svojim izdelki tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca Šempolaj. Dvajset let zbora Jacobusa Gallusa Zbor Jacobus Gallus praznuje 20. rojstni dan. Ob tej priložnosti vabi vse bivše pevce, prijatelje in ljubitelje zborovske glasbe na koncert, ki bo drevi ob 20.30 v Luteranski cerkvi. Koncert bodo oblikovali pevci Zbora Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina, sodelovali pa bodo zborovodje Stojan Kuret, Janko Ban in Matjaž Šček. V Trebčah od danes božični sejem Danes bodo v Trebčah odprli božični sejem, ki ga prireja Slovensko pevsko društvo Krasje. Ob 17.30 bosta v trebenski cerkvi sv. Andreja s klavirsko spremljavo Jana Grbca zapela Mladinski zbor Krasje pod vodstvom Petre Grassi in Dekliški zbor Krasje pod vodstvom Urške Fabijan. Po nastopu bo odprt božični sejem v bližnji Hiški od Lj'nčkice, in sicer danes do 20. ure, jutri od 10. do 12. ure ter v ponedeljek in torek od 15. do 17. ure. Obiskovalci bodo imeli bogato izbiro božičnih okraskov in voščilnic, ročnih del in domačih dobrot. ZGONIK - V športno-kulturnem centru praznično vzdušje in božični sejem V četrtek božičnica, danes koncert Nocoj »Duke Ellington Sacral jazz koncert«, na katerem sodeluje tudi domači zbor - Na četrtkovi prireditvi številni sodelujoči Tudi v zgoniški občni je letošnji december praznično obarvan. V okviru pobude Prazniki skupaj je domača občinska uprava že od začetka meseca poskrbela med drugim za niz koncertov po društvih, za prižig božičnih lučk in seveda za tradicionalno božičnico. V športno-kulturnem centru v Zgo-niku bo danes ob 20.30 »Duke Ellington Sacral jazz koncert«, ki ga prireja Kulturno društvo Rdeča zvezda. Sodelujejo Mešani pevski zbor Rdeča zvezda-Devin, Jazz orchestra Shipyard Town iz Tržiča in Mešani pevski zbor Gorjansko, pod vodstvom dirigenta Flavia Davanza. V športno-kulturnem centru pa je posebno praznično vzdušjeje velo že na četrtkovem božičnem druženju. Po uvodnem pozdravu domačega župana Mirka Sardoča in pokrajinske odbornice Roberte Tarlao, so na priložnostni oder stopili protagonisti letošnje božičice, ki so s svojim prisrčnim nastopom vsem voščili najlepše praznike. Prvi so bili to otroci iz vrtca v Gabrovcu, za njimi pa še otroci iz šol l.maj 1945 iz Zgonika in Lojze Kokoravec - Gorazd iz Saleža ter atleti športnega kluba Kras, ki obhaja letos 50. obletnico delovanja. Svoje veščne so nato pokazali še karateisti športnega društva Shinkai, medtem ko so za glasbeno kuliso poskrbeli pevci pevskega zbora društva slovenskih lovcev FJK Doberdob pod taktirko Hermana Antoniča. Na zgoniški božičnici so se prvič predstavili pred občinstvom mladi folkloristi, ki so se septembra začeli učiti ljudske plese pri KD Rdeča zvezda. Za veliki fi- Na dobro obiskani božičnici so nastopili tudi najmlajši nale pa je poskrbela godba iz Seleža, to je skupina mladih glasbenikov, ki se z veseljem posveč;a glasbi in še z večjim veseljem popestri marsikatero pobudo. Ob vhodu v dvorano so obiskovalce pričakale stojnice z domačimi pridelki, izdelki Združenja staršev Sonca, sveče, ki jih ponujajo domača društva v dobrodelne namene za združenje Telefono azzurro, ter knjižni sejem z najnovejšo knjižno ponudbo. / TRST Sobota, 17. decembra 2011 9 ŠOLSTVO - Dan odprtih vrat na zavodu Zois Vključeni v deželno mrežo gradbenih šol Delovna praksa v Sloveniji in Italiji - Spoznavanje turističnih kmetij Stik z delovnim okoljem v Sloveniji in Italiji, spoznavanje krajevnega okolja, šahovski krožek, spoznavanje narave in poglabljanje tujih jezikov: vse to nudijo na Tehniškem zavodu Žige Zoisa, kjer je včeraj popoldne in zvečer potekal dan odprtih vrat v luči bližnjega januarskega vpisovanja za novo šolsko leto 2012/2013. Zainteresirani nižješolci in njihovi starši, ki jih je ob vstopu v šolsko poslopje v Ul. Weiss pozdravil video posnetek letošnjega tradicionalnega Zoisovega plesa, so se v pogovoru z ravnateljico Mileno Padovan in prisotnimi profesorji seznanili z vzgojno-izobraževalno ponudbo šole, kjer že drugo leto izvajajo višješolsko reformo, na podlagi katere delujeta prenovljeni učni smeri: na ekonomskem področju je to smer uprava, finance in marketing (bivša trgovska), na tehnološkem pa smer gradnje, okolje in teritorij (nekdanji oddelek za geometre). Tedenskih učnih ur je na obeh smereh 36, na koncu pa se diplomiranci prve smeri lahko zaposlijo npr. v podjetjih in javni upravi, diplomiranci druge smeri pa npr. na V okviru dneva odprtih vrat na zavodu Zois so se nižješolci seznanili tudi z napravami, ki so nujno potrebne za opravljanje poklica na področju gradbeništva kroma področju gradbeništva, v obeh primerih pa pridobljena diploma omogoča nadaljevanje študija na katerikoli fakulteti. Dodatno utrjevanje pridobljenega znanja predstavljajo že utečene pobude, kot je npr. delovna praksa v Sloveniji in Italiji: v slovenskih podjetjih (v prvi vrsti v Ljubljani) jo opravljajo dijaki petega letnika (bivanje v dijaškem domu jim omogoča Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije), v podjetjih na italijanski strani meje pa dijaki četrtega letnika. Med novostmi je treba omeniti projekt spoznavanja turističnih kmetij in krajevne turistične ponudbe, preteklega 6. decembra pa se je zavod Zois s podpisom teritorialnega dogovora v Pordeno-nu vključil v deželno mrežo gradbenih šol, v katero so poleg slednjih vključena tudi podjetja in stanovske organizacije na področju gradbeništva. Med ostalimi pobudami je treba omeniti spoznavne in strokovne ekskurzije ter dodatne dejavnosti, kot sta npr. šport ali šah. Dan odprtih vrat bo na zavodu Zois potekal tudi danes dopoldne med 9. in 12. uro. (iž) ŠOLSTVO - Dan odprtih vrat na liceju Slomšek Skrb za dobro počutje dijakov Na humanistični smeri tudi obvezne pevske vaje Na Humanističnem in družbeno-ekonom-skem liceju Antona Martina Slomška skrbijo, da se dijaki v šoli počutijo lepo, da so sproščeni in se laže učijo. Tudi to so podravnateljica Mariza Škerk in prisotne profesorice povedale nižješolcem in njihovim staršem, ki so se prišli pozanimat za šolsko ponudbo pred januarskim vpisovanjem za novo šolsko leto 2012/2013 v okviru dneva odprtih vrat, ki je potekal sinoči v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio, kjer je obiskovalce poleg predstavnic učnega osebja čakalo tudi učno gradivo ter stvaritve dijakov od maturitetnih referatov in poročil o delovni praksi do lutk (na sliki KROMA). Tudi na liceju Slomšek poteka drugo leto izvajanja višješolske reforme, na podlagi katere je prejšnja pedagoška smer postala humanistična, družboslovna pa družbeno-ekonomska smer. V prvem primeru je poudarek dan na spoznavanju človeka, v drugem pa na spoznavanju družbe oz. drugih. Po maturi je možen vpis na univerzo (s poudarkom na fakultetah s humanističnega, umetnostnega oz. družboslovnega področja), mo- žno pa je tudi delo z otroki, mladostniki, ostarelimi in osebami s posebnimi potrebami, pa tudi v turizmu, medijih, socialnih službah idr. Na obeh smereh je tedenskih učnih ur v bieniju 31, v trieniju pa 34, prav tako je za licej Slomšek značilna tudi delovna praksa v obliki hospitacij v osnovnih šolah oz. otroških vrtcih oz. dela v raznih ustanovah. Na šoli poteka še likovna delavnica, dejavna je lutkovna skupina, pomembna je tudi glasbena dejavnost s pevskim zborom, kjer je za dijake humanistične smeri prisotnost na vajah obvezna. Omeniti velja projekt spoznavanja Evropske unije, dvodnevno strokovno ekskurzijo v Slovenijo ter sodelovanje pri projektu Časopis v razredu. Novost je sodelovanje z italijanskim zavodom Deledda, usmerjeno v odkrivanje tržaških italijanskih in slovenskih avtorjev: v tem okviru se bodo dijaki tretjega letnika obeh šol tudi pomešali in imeli skupne lekcije. V tekočem šolskem letu pa bodo vsi dijaki šli na izlet po Balkanu (v Beograd, Mostar, Sarajevo in Split). (iž) SV. JAKOB Drevi dobrodelni koncert Drevi bo v cerkvi sv. Jakoba dobrodelni koncert »Christmas Hope«. Izkupiček večera so namenili delovanju združenja »ABIO Trieste«. Nastopila bosta zbor »Coro Polifonico di Ruda« in duo Quarantotto-Ninci na violini in orglah. Večer bo povezoval Francesco Gusmitta. Božični koncert v organizaciji združenja »ABIO Trieste« bo ponudil zanimiv program zborovske in instrumentalne glasbe. Večer bo uvedel Francesco Gusmitta, umetniški vodja skupine »La Bussola dell'Attore« in povezovalec večera, ki bo prebral še neobjavljeno poezijo »Harfist« Karla Woj-tyle. Recitatorja bo spremljala na harfi Paola Gregorič, gojenka Glasbene matice iz razreda prof. Tatiana Donis. Duo orgle-violina, ki ga sestavljata Vincenzo Ninci in Silvio Qua-rantotto, bo zaigral še neobjavljeno sonato Giuseppeja Tartinija. Zapis sonate hrani knijžnica »Biblioteca Anto-niana« iz Padove. V Trstu ga bo prvič predstavila prof. Margherita Canale. Večer bo zaključil zbor »Coro Polifonico di Ruda« pod vodstvom Fabiane Noro in ob glasbeni spremljavi Mattea Andrija na klavirju in Antonija Meri-cijana violoncellu. Predstavili bodo bogat izbor sakralnih, božičnih in klasičnih del. Izbrane skladbe, ki gredo od 19. st. do danes, od Schuberta do Whi-tacra, bodo popeljale poslušalce v praznično vzdušje. Kot že rečeno, bodo z zbranimi prispevki nakupili igrače za mlade bolnike otroške bolnice »Burlo Garofolo«. Igrače bodo izročili na tradicionalni bo-žičnici, ki jo prireja združenje. NABREZINA - KD IGO GRUDEN Praznično vzdušje Od srede, ko so odprli božični sejem, se vrstijo različni kulturni dogodki Tudi letos je v prazničnem decembru v Na-brežini zavladalo božično vzdušje. V prostorih društva Igo Gruden od 14. do 17. decembra poteka vsakoletni božični sejem, ki je odprt vsak dan od 16. do 20. ure. Na slavnostni otvoritvi je nastopil otroški zborček OŠ Virgil Šček, ki ga vodi Barbara Cor-batto. Sledil je krstni nastop baletne skupine SKD Igo Gruden, ki jo vodi Marjetka Kosovac. Kot vsako leto, sta tudi tokrat OŠ Virgil Šček in Združenje staršev v sodelovanju z društvom pripravili stojnico z otroškimi izdelki. Na letošnjem božičnem sejmu sodeluje kar 27 umetnikov in razstavljavcev, med katerimi jih je kar nekaj tudi s slovenskega Krasa. Vedno več pa je tudi domačinov. Na sejmu so obiskovalcem na voljo božični okraski, dekoriran porcelan, nakit, vezenine, izdelki iz keramike, suhega cvetja, volne, blaga, svile in še marsikaj drugega. V okviru sejma se tudi letos vrstijo številni kulturni dogodki. Na dan otvoritve, v sredo 14. je prof. Ani Tretjak predstavila likovne razstave treh krajevnih umetnikov, Eve Pozzecco, Štefana Turka in Tatjane Kralj. Sledila je predstavitev društvenega koledarja, ki je posvečen 60-letnici Kulturnega doma. V četrtek so predstavili knjigo Ti-pitapi v rusi kapi prof. Martine Legiša z ilustracijami Štefana Turka. Sledila je lutkovna predstava Pesmi iz culice v izvedbi lutkovne skupine Tipita-pi Slomškovega liceja. Nastopili so še gojenci glasbene šole Godbenega društva Nabrežina. Včeraj so zaplesale baletke ŠKUD iz Komna, nato so zapela dekleta Kraškega slavčka, Ivana Ban in Paolo Ce-glie pa sta se zavrtela v ritmu argentinskega tanga. Danes ob 17. uri bodo predstavili knjigo Helene Jo-vanovič Pravljice za bele zimske dni z ilustracijami Štefana Turka, nato pa bo sledilo pripovedovanje pravljice Anika v sodelovanju s knjižnico v Komnu in delavnica za vse otroke. Ob zaključku božičnega sejma bo za poseben glasbeni utrinek poskrbela Komorna skupina »gHOSt« iz razreda prof. Mikele Uršič.(AV) Danes ob 11.30 kava s slovenskimi avtorji S prihodom založnikov se je sinoči v kavarni San Marco začel sejem Bobi Bazlen, ki bo danes in jutri ponujal bogat izbor produkcije manjših založb, a tudi številna srečanja z avtorji. Danes ob 11.30 bodo na pobudo ljubljanske založbe Apokalipsa, Slovenskega kluba in Skupine-Gruppo 85 predstavili dvojezično antologijo Belo lebdenje med nama/Bianco levitare tra noi due. Na kavi z avtorji, kot so jo poimenovali organizatorji, bodo sodelovali Matjaž Kocbek, Iztok Osojnik, Aleksander Peršolja, Primož Repar in Maja Vidmar. Na Proseku jazz delavnica in nastop Ta teden poteka v Soščevi hiši na Proseku šesti Al-pe-adria jazz Workshop v organizacij Kulturnega društvo Prisma in v sodelovanju z Godbenim društvom Prosek. Glasbeno delavnico, zamišljeno kot približevanje k jazz glasbi, vodi mladi slovenski pozavnist Dennis Beganovich, kateremu pomagata kitarist Furio Vardabasso in basist Andrea Zullian. Jutri ob 17.00 v Kulturnem domu Prosek-Kontovel bodo udeleženci seminarja pripravili zaključni nastop. Ob tej priložnosti bo zaigrala tudi skupina Dennis Beganovich SWING3 (Dennis Beganovich - pozavna, Fulvio Vardabasso - kitara, Andrea Zullian - kontrabas). (m.r.) Posvet o »novih Italijanih« V ponedeljek bo v Narodnem domu (Ul. Filzi 14) ob 16. uri posvet na temo Novi Italijani. Druge generacije: od zanikanja pravic do novih zakonskih predlogov. Spregovorile bodo Elena Valentina Zonca z Oddelka za politične in družbene vede Univerze v Trstu, Ornella Urpis, docentka sociologije na Fakulteti za politične vede tržaške univerze in Dora Zappia iz Združenja za pravne študije o priseljevanju v Furlaniji Julijski krajini. Posvet prireja tržaški pokrajinski odbor združenja Italija sem tudi jaz pod pokroviteljstvom Oddelka za politične in družbene vede Univerze v Trstu. 1 0 Sobota, 17. decembra 2Q11 TRST ZAHODNI KRAS - Rajonski svet Dvorana Lachi-Benvignu Sejna dvorana poimenovala po tragično preminulih svetnikih Mateju Lachiju in Annarosi Benvignu Sejna dvorana rajonskega sveta za Zahodni Kras na Pro-seku je od četrtka poimenovana po Mateju Lachiju in Annarosi Benvignu, mladima rajonskima svetnikoma iz pretekle mandatne dobe, ki ju je kruta usoda v prometnih nesrečah odtrgala krogu dragih, sorodnikov, prijateljev in tudi rajonskih svetnikov. Ploščo z imeni obeh svetnikov sta odkrili mami Mateja in Annarose. Odkritju je prisostvovala res velika množi- PESEK - SKD Krasno polje O poimenovanju priča plošča kroma ca: ob starših in sorodnikih obeh mladih tudi številni Matejevi prijatelji iz Križa in Annarosini prijatelji iz Devina, pa rajonski svetniki iz preteklega mandata s takratnim rajonskim predsednikom Brunom Ruplom na čelu. V dvorani sta se Mateja in Annarose spomnila predsednik rajonskega sveta Roberto Cattaruzza in v slovenščini podpredsednik Jurij Zerjal. Oba sta izpostavila lika nesrečnih mladih, ki sta se s političnim udejstvovanjem zavzela za javno dobro. Pevsko voščilo Praznični čas je zbranim v nedeljo pričarala moška vokalna skupina 4Given ,1o LÍTU 7.000 U-- _ . r i H V Vi Kvartet je odpel program gospel in spritual glasbe kroma / Zbor Jacobus Gallus (jj gjajbena prireja koncert ob dvajsetletnici zbor vodi Marko Sancin sodelujejo Stojan Kuret, Janko Ban in Matjaž Šček sobota 17. decembra ob 20.30 Evangeličansko Luteranska cerkev v Trstu Vabljeni! m Krasno polje Gročana, Pesek in Draga je v nedeljo, 11. decembra, priredilo v župnijski cerkvi na Pesku koncert v pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov. Nastopili so člani moške vokalne skupine 4Given s Štajerske, ki že več let uspešno nastopajo s programom gospel in spri-tual glasbe v Sloveniji in tujini. Skupino sestavljajo štiri solisti, ki so publiko navdušili s pristno interpretacijo in tipično izraznostjo znanih pesmi iz črnske duhovne zakladnice. Poln in sočen zvok njihovega petja je zazvenel tudi v izvedbi nekaterih znanih božičnih pesmi iz mednarodne glasbene scene. Skupina obenem posega v aranžmaje pesmi, s čimer v njih vnašajo elemente vocal play glasbe, za katero je značilno vokalno oponašanje različnih inštrumentov, dodatnih zvokov in efektov. Nastop moškega kvarteta 4Given je ustvaril posebno glasbeno doživetje, ki je zadovoljilo vse prisotne. (Za) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 17. decembra 2011 LAZAR Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.27 Jutri, NEDELJA, 18. decembra 2011 TEO VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinjE C, zračni tlak 1008 mb ustaljen, vlaga 78-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,6 stopinje C. [13 Lekarne Sobota, 17. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ulica dell'Orologio (040 300605), Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ulica dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Trg XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. áu Kino AMBASCIATORI - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Sherlock Holmes: Gioco di ombre«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Artist«. CINECITY - 15.30, 17.40, 20.00, 22.05 »Il gatto con gli stivali 3D«; 15.20, 17.20 »Il gatto con gli stivali 2D«; 17.45, 20.00, 22.00 »Midnight in Paris«; 15.25 »Lo schiac-cianoci«; 14.40 »Happy feet«; 15.25, 17.40, 20.05, 22.10 »Finalmente la felicità«; 15.10, 17.35, 19.20, 20.00, 21.45, 22.20 »Vacan-ze di Natale a Cortina«; 15.30, 16.50, 18.30, 19.30, 21.30, 22.10 »Sherlock Holmes - Gioco di om-bre«. FELLINI - 15.20, 17.00 »Lo schiac-cianoci«; 18.40, 20.30, 22.15 »Scial-la!«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Il giorno in più«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »Le idi di mar-zo«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00 »Arthur Božiček 3D«; 20.30, 22.50 »Koža, v kateri živim«; 16.30 »Kužna nevarnost«; 18.30 »Policist«; 16.00, 18.20 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.00, 21.10, 23.20 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«; 20.40, 23.15 »Zmagovalec«. KOPER - PLANET TUŠ 21.00, 23.05 »Le kako ji to uspe?«; 16.00 »Vesele nogice 2«; 19.05, 21.30, 23.50 »Traktor, ljubezen in Rock'n'roll«; 10.50, 12.10, 12.50, 15.00, 16.40, 17.00 »Arthur Božiček 3D«; 11.50, 14.10, 16.20, 18.30 »Arthur Božiček«; 12.40, 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Silvestrovo v New Yorku«; 11.10, 14.00, 17.10, 20.00, 22.50 »Misija nemogoče 4«; 18.10, 18.50, 20.40, 21.20, 23.10, 23.55 »Pisma sv. Nikolaju«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vacanze di Natale a Cortina«; Dvorana 2: 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Il gatto con gli stivali 3D«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 19.00, 20.35, 22.15 »Il gatto con gli stivali 2D«; Dvorana 4: 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Finalmente la felicita«. SUPER - 16.00 »Happy feet 2«; 17.40, 19.45, 21.50 »Anonymous«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.15 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.10 »Vacanze di Natale a Cortina«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »Ill gatto con gli stivali 3D«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Midnight in Paris«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Le idi di marzo«. S Izleti OGLED JASLIC V LJUBLJANI: Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica prirejata izlet v Ljubljano v četrtek, 29. decembra. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert) ali 040-226117 (g. Žarko). KRUT vabi na voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villo Manin in ogled bližnjega mesteca Porto-gruaro, v soboto, 4. februarja. Informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Čestitke Danes praznuje rojstni dan MACRI'. Vse najboljše ji želi nona Vida. Draga MACRI'! Danes si polnoletna postala. Čestitamo ti in želimo, da bi te na poti življenja spremljali zdravje, sreča, pridnost in dobrota. Marta, Renato, Damijana, Katarina, Matija, Barbara in Kevin. Še enkrat nazdravimo, čestitke naši noni SONJI ponovimo. Misel je iz srca prišla, a napaka žal nas je obšla. Dobro voljo danes vnuki ti želimo. TETA! Ob srečanju z Abrahamom ti želimo vse najboljše, zdravja, ljubezni in miru. 4 M Navihanke tri MICHELLE za rojstni dan navijamo mi. Hip hip hura ti kličemo Josette, Marisol in Kimy iz srca. Naša »wonder woman« JANA PEČAR je poskrbela še za en podvig v tem letu. Včeraj je v Padovi - Danes bo obrnila 50. list svojega življenja naša dobra žena in mama Bernarda iz Boršta. Vse najboljše, posebno pa zdravja, sreče in veselja ji iz srca želita družini Maar in Milič dokončala tudi specializacijo iz družinsko-sistemske psihoterapije. Iskreno ji čestitamo ponosne prijateljice Jana, Sara, Poljanka in Sara. Z vnemo v študij MARA se je podala, zanjo nikakor to ni bila šala. Dve diplomi iz matematičnih ved si je priborila in mnogo čestitk si zaslužila. Vse naj, naj, naj v življenju ji želimo tudi mi: Branko, Majda, Erik in Natalie. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na obisk sedeža šole, v Ul. E. Weiss 15, ob Dnevu odprtih vrat danes, 17. decembra, od 9. do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 16.30 v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi razred osnovne šole. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 17. decembra 2011 1 1 vabi danes,17. decembra, v Trebče na odprtje BOŽIČNEGA SEJMA ob 17.30 bosta zapela v trebenski cerkvi Sv. Andreja Mladinski zbor Krasje pod vodstvom Petre Grassi in Dekliški zbor Krasje pod vodstvom Urške Fabijan # sejem v Hiški od Lj'nčkice BO ODPRT danes do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek in torek od 15. do 17. ure SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Nikolaj Vasiljevič Gogolj REVIZOR If:?f. režija: Mateja Koležnik v torek, 20. decembra ob 20.30 m SKD Ivan Grbec Škedenjska ulica 124 Zapojmo si^ pesem veselo glasovi ŽPS Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski bodo odmevali i, 17. decembra, ob 20. uri v društvenih prostorih abonma Super-kJas,c.ii, J»taja in izven (predstava nadomešča gostujočo produkcijo JAKOB RUDA) Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com □ Obvest ila KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na predpraznično družabno popoldne, ki bo danes, 17. decembra, s pričetkom ob 16.00 v prostorih Dopolavoro Ferroviario v Na-brežini. OMK - OPENSKI MLADINSKI KROŽEK prireja danes, 17. decembra, v dvorani Prosvetnega Doma na Opči-nah »Naš prvi bot«. Igral bo DJ Papž in se bo prvič predstavil publiki ansambel Nebojsega! Vsi toplo vabljeni! OPEN DAY: danes, 17. decembra, od 9. do 13. ure na td formandumu v Trstu. Informacije na tel. 040-566360, nata-sa.bisiacchi@adformandum.org. SKD TABOR NA OPČINAH - SLAŠČIČARSKI TEČAJ s priznanim mojstrom Naserjem Gashijem. Na tečaju, ki je namenjen tako slaščičarskim profesionalcem kot amaterjem, bo pokazal, kako nastajajo slastne torte, čokoladne in kremne sladice v čaši ter jabolčne rože. Tečaj bo v prostorih na Brdini danes, 17. decembra, od 8.30 do 14.30. Prijave zbirajo na tel. 040211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za kulturne dejavnosti, v sodelovanju s SKD Rapotec, vabi na pohod »Te skupne stezice«, ki ga prirejajo vasi Dolina, Prebeneg, Mačkolje, Socerb, Osp in Kastelec. Zbirališče v nedeljo, 18. decembra, ob 9.30 v Parku v Pre-benegu. Poskrbljeno bo za topel čaj med potjo in za prigrizek na cilju. ŠČ MELANIE KLEIN - v sodelovanju z dobrodelnimi društvi prireja v nedeljo, 18. decembra, na Pomorski postaji v Trstu brezplačno pobudo Rasti s pravljicami. Od 10. do 12. ure bodo božične ustvarjalne delavnice za otroke, od 16. do 19. ure pa bo vsake pol ure na sporedu igrana pravljica o severnem jelenu Rudyju. Otroke bo obiskal tudi Dedek mraz. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. decembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na predbožično srečanje. Govoril bo Božo Rustja. Začetek ob 20.30. AD FORMANDUM organizira tečaj po diplomi »Marketing za promocijo turističnih storitev«, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v I SKD "VESNA" vsodelovanjuz , Rajonskim svetom za Zahodni Kras s/j . vabi na a sladko božično voščilo t BIŠKOTADA 2011 jutri-v nedeljo, 18. decembra ob 18.uri v Kulturnem domu A. Sirk v Križu Nastopajo: - mladi glasbeni ustvarjalci -plesna skupina ŠD Mladina - kvartet Podokničarji F 5 Vaške skupnosti iz Prebenega, Socerba, 1: Kastelca, Mačkolj, ff "■' Ospa in Doline, v sodelovanju s SKD Rapotec, Vaško skupnostjo Socerb in SKD Valentin Vodnik vabi na POHOD "TE SKUPNE STEZICE" pod pokroviteljstvom občine Dolina in krajevne skupnosti Črni Kal ZBIRALIŠČE v nedeljo, 18. decembra ob 9.30 v Parku v Prebenegu Poskrbljeno bo za topel čaj med potjo in za prigrizek na cilju. deželi FJK, z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Brezplačni tečaj se bo izvajal na td formandumu v Trstu, kjer že sprejemajo vpise. Izbor kandidatov bo v torek, 20. decembra. Informacije: an-namaria.milic@adformandum.eu, tel. 040-566360. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v torek, 20. decembra, na sedež na Padričah, od 20.30 dalje na tradicionalno tovariško srečanje ob zaključku leta. UČENCI IN UČENKE COŠ FRANA VEN-TURINIJA bodo ponesli božična in novoletna voščila družinam za »tepežni-co in živitore« v Borštu, Zabrežcu in Boljuncu v torek, 20. decembra, v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah, v Gročani pa konec decembra po ustaljeni navadi. V primeru slabega vremena pobuda odpade. PIKAPOLONICA WINTER TIME Šc Melanie Klein vabi otroke od 3. do 7. leta na dvotedensko celodnevno čarobno preživetje. Od 27. decembra do 6. januarja, bomo z domišljijo obiskali severni tečaj, spoznali kaj delajo severni jeleni in škrati. Otroke čakajo velika presenečenja, glasbene in ustvarjalne delavnice, motorične igre, izleti itd. Informacije na www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. Vpisovanje do 21. decembra na sedežu, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. ŽEGNANJE KONJ, starodavni slovenski obred, prireja slovensko konjeniško društvo Skuadra Uoo v ponedeljek, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri cerkvi Sv. Janeza Krstnika. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra v Forni di Sopra. Informacije na tel. št.: 345-4093732 (Rado Šuber). KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v sredo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72. Prijave in informacije na sedežu krožka Kruta, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. TEČAJ ZA NOSEČNICE - ŠC M. Klein obvešča, da se bo predporodni tečaj v bazenu začel januarja in se bo odvijal ob četrtkih zjutraj. Vpisovanje: Ul. Cicerone 8, ponedeljek in petek 9.0013.00, sreda 16.00-18.00. Število mest je omejeno. Info na www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. AŠD SK BRDINA - nadaljuje se vpisovanje glede tečajev smučanja za sezono 2012. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). V nedeljo, 8. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. 335-5476663 (Vanja). BABY BAZEN - ŠC M. Klein obvešča, da se bo tečaj v bazenu za dojenčke in otroke do 4. leta začel v soboto, 14. januarja. Vpisovanja: Ul. Cicerone 8, ponedeljek in petek 9.00-13.00, sreda 16.00-18.00. Število mest je omejeno. Info na www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skde-vin.it ali na tel. 335-8180449 (Erika). AŠD MLADINA obvešča, da se bodo tečaji smučanja začeli v nedeljo, 15. januarja. Po potrebi organiziran avtobusni prevoz. Informacije na tel. št. 347-0473606. ZDRUŽENJE O.N.A.V. sporoča, da se je začelo vpisovanje v tečaj za pokuše-valce vina, ki bo od 24. januarja dalje vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na www.onav.it, kjer je opisan program tečaja, na tel. št. 3347786980 in 340-6294863. Vpisovanje bo ob ponedeljkih, od 18. do 19. ure na sedežu združenja v Lonjerju. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. 0 Prireditve KD FRAN VENTURINI vabi na boži-čnico danes, 17. decembra, ob 20. uri v prostorih centra Anton Ukmar-Mi-ro pri Domju. Nastopajo Mini Ventu-rini (dir. Neda Sancin), OPZ Fran Ven-turini (dir. Suzana Zerjal), Mepz F. Venturini (dir. Cinzia Sancin), Mpz F. Venturini (dir. Ivan Tavčar) in Harmonikarski ansambel (dir. Silvano Vidmar). NATIVITAS - V okviru koncertov, ki jih prireja U.S.C.I. FJK bo danes, 17. decembra, ob 20.30 v cerkvi S. Francesco dAssisi, Ul. Giulia 70, ansambel Gruppo incontro, pod vodstvom Rite Susovsky, imel koncert z naslovom »Božič v Evropi med sodobnostjo in tradicijo« v sodelovanju z instrumentalno skupino. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami ter ob podpori Pokrajine Trst vabi danes, 17. decembra, ob 20.30 v ŠKC - Zgonik, v organizaciji Kd Rdeča zvezda »Duke Ellington Sacral jazz concert«, dir. Fla-vio Davanzo. Nastopajo: MePZ Rdeča zvezda-Devin, Jazz orchestra Shipyard Town Monfalcone in MePZ Gorjansko. Med 19.00 in 22.30 božični sejem. SKD GRAD od Banov prireja Božični razstavni sejem, ki bo potekal v društvenih prostorih. Urniki: danes, 17. decembra, 10.00-13.00 in 16.00-20.00; nedelja, 18. decembra, 10.00-13.00 in 15.00-19.00. Poleg božičnih okraskov, naravnih izdelkov, čajnih mešanic in naravnih mil, bo razstavljala slike Katerina Kalc. Toplo vabljeni na skodelico čaja. SKD IGO GRUDEN - BOŽIČNI SEJEM v Kulturnem domu v Nabrežini danes, 17. decembra, od 16. do 20. ure. Ob 17.00 bo predstavitev knjige H. Jova-novič Pravljice za bele zimske dni z ilustracijami Š. Turka, sledi pravljica Anika z delavnico v sodelovanju s knjižnico iz Komna, ob 18.00 bo Komorna skupina »gOSTh« iz razreda prof. M. Uršič zaključila z božičnim glasbenim utrinkom. SKD IVAN GRBEC - Škedenjska ul. 124, Zapojmo si pesem veselo: glasovi ZPS Ivan Grbec bodo odmevali danes, 17. decembra, ob 20. uri v društvenih prostorih, pod vodstvom Marjetke Po-povski. SKD VIGRED vabi danes, 17. decembra, ob 17.30 na ogled igrice »Angelčka v težavah« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD J. Štoka. SKD VIGRED vabi na božični sejem ročnih del knjig in koledarjev ter na razstavo »Zimski čar« do nedelje, 18. decembra, v Štalco v Šempolaju. Urnik: danes, 17., 15.30-18.30, nedelja 9.3011.00 in 14.00-16.00. Na sejmu sodeluje tudi združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. SPD KRASJE vabi danes, 17. decembra, v Trebče na otvoritev božičnega sejma. Sejem bosta otvorila Dekliški zbor Krasje pod vodstvom Urške Fa-bijan in Mladinski zbor Krasje pod vodstvom Petre Grassi, ki bosta nastopila ob 17.30 v trebenski cerkvi sv. Andreja. Zatem bo sejem v Hiški od Lj'nčkice odprt danes do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter v ponedeljek in torek od 15. do 17. ure. Toplo vabljeni! ZBOR JACOBUS GALLUS prireja danes, 17. decembra, ob 20.30 v Lute-ranski cerkvi v Trstu Koncert ob dvajsetletnici. Vabljeni vsi bivši pevci, prijatelji in ljubitelji zborovske glasbe. BARŠKI OKTER v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »Božič v Terski dolini« v nedeljo, 18. decembra, ob 15.30 v cerkev sv. Jurija v Bardo. Nastopajo Barški oktet (dir. Davide Clodig), MoPZ Tabor-Opčine (dir. David Zerjal), OPZ Mali lujerji-Špeter (dir. Davide Clodig), Gojenci Glasbene matice v Bardu (dir. Davide Clodig). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 18. decembra, na koncert »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo: OPZ »Kraški cvet« pod vodstvom s. Karmen Koren ter zbor »Vesela pomlad« z Opčin in vokalna skupina »Tamariska« iz Izole, ki ju vodi Andreja Štucin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 16. uri. Misijonski krožek je pripravil dobrodelni božični sejem. OPZ IGO GRUDEN IZ NABREŽINE v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Na križišču poti v nedeljo, 18. decembra, ob 16. uri v Cerkev sv. Roka v Nabre-žino. Nastopajo OPZ Igo Gruden (dir. Mirko Ferlan), OPZ Fran Venturini-Domjo (dir. Suzana Zerjal) in MeMlPZ Neokortex-Gabrje (dir. Jana Drasic). SKD LONJER-KATINARA vabi na »Lo-njerski božič« v nedeljo, 18. decembra, ob 15.30. Nastopil bo Pihalni orkester Ricmanje in zbor Tončka Čok. SKD SLOVENEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas z naslovom »Božični sijaj« v nedeljo, 18. decembra, ob 17. uri v cerkvi sv. Antona Puščavnika v Borštu. Nastopajo: MePZ Slovenec-Slavec (dir. D. Grbec), MLVS AnaKrousis-Gro-pada (dir. M. Marchesich), MePZ Društvo portoroški zbor iz Pirana. SKD VESNA v sodelovanju z Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na prireditev »Sladko božično voščilo - Bi-škotada 2011« (pokušnja in nagrajevanje najboljših piškotov) v nedeljo, 18. decembra, ob 18.00 v KD Alberta Sirka v Križu. Nastopili bodo Mladi glasbeni ustvarjalci, hip hop plesna skupina ŠD Mladina in ansambel Po-doknjičarji. Udeleženci tekmovanja lahko oddajo pecivo od 16.30 dalje na dan prireditve. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA iz Križa vabijo na božičnico, ki bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 19. uri v Slomškovem domu. Vabljeni! UČENCI IN UČITELJICE OŠ Kajuha-Trubarja Vas vabimo na božično igrico »Dobri snežak«, ki bo v torek, 20. decembra, ob 17. uri v bazovski ki-nodvorani. GOJENCI GODBENIŠKE ŠOLE »VIKTOR PARMA« TREBČE vabijo na Bo- žičnico, ki bo v četrtek, 22. decembra, ob 18. uri. Vljudno vas pričakujemo! OTROCI IN VZGOJITELJICI OV J. KOŠUTA v Križu vabijo na ogled prestave »Božič brez meja«, ki bo v četrtek, 22. decembra, ob 11. uri v prostorih otroškega vrtca. SKD VIGRED vabi v četrtek, 22. decembra, ob 20. uri v Štalco v Šempo-laju na tradicionalni večer »Srečno« z nastopom raznih glasbenih in pevskih skupin. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na božičnico Glasbene kambrce v petek, 23. decembra, ob 17. uri. S Poslovni oglasi SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA je ODPRTA tudi v nedeljo zjutraj na Kržadi. 0 Mali oglasi ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo od 13.30 dalje. Tel. 335-6445419. IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. št. 349-5169954. PODARIM 6-vratno omaro in posteljo. Tel. št.: 040-225655. PRODAMO HIŠO v dolinski občini. Poklicati na tel. št. 392-3842937 od 12. do 17. ure. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V SEŽANI dajemo v najem dvosobno stanovanje v odličnem stanju, popolnoma opremljeno. Tel. 346-9520796. Bi Osmice DANJEL GLAVINA je odprl osmico v Borštu. Tel. 040-228421. FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613. Prispevki Ob obletnici smrti dragega moža Maria Batiča daruje žena Delka 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repen-tabru. Namesto cvetja na grob Marte Guštin daruje Rada Rupel 20,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Ob 6. obletnici smrti drage Vere Košuta se jo spominja hčerka Luciana ter daruje 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Gregorja Pertota ob 10. obletnici smrti daruje žena Rožica 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. Danes, 17. decembra, bi Bernard Slavec slavil 90. rojstni dan. V njegov spomin darujeta sestra Elvira in Drago Slavec 25,00 evrov za Pihalni orkestre Breg in 25,00 za VZPI-ANPI Sekcija Dolina Mačkolje Prebeneg. V spomin na drago ženo in mamo Cveto Cante por. Peric darujeta mož Miro in hči Nataša 50,00 evrov za šem-polajsko cerkev, 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Šempolaju, 50,00 evrov za SKD Vigred in 50,00 evrov za krožek Fotovideo Trst 80. V spomin na Almo Pregarc por. Ota daruje Marjo 50,00 evrov za COŠ Bo-ljunec-Boršt-Pesek. V spomin na Marto Guštin daruje Ro-žeta 30,00 evrov za ZPZ Prosek - Kon-tovel. Ob 10. obletnici smrti dragega Josipa Blažine daruje hči Adriana z družino 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. Ob 30-letnici smrti moža Silvestra daruje žena Zelka 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici. V spomin na teto Marico daruje Vojmir Tretjak z družino 50,00 evrov za otroški vrtec Just Košuta iz Križa. 12 Petek, 16. decembra 2011 KULTURA / RIM - Razstava v Vittorianu Popolna harmonija Pieta Mondriana Razstava, ki bo odprta do 29. januarja, ponuja celovit vpogled v umetnikovo ustvarjanje Popolna harmonija - L'armonia perfetta je naslov velike razstave nizozemskega slikarja Pieta Mondriana, ki bo do 29. januarja odprta v kompleksu Vittoriano v Rimu. Razstavni prostor, ki je gostil že vrsto pomembnih razstav (lansko leto med drugim veliko razstavo van Gogha) se torej ponovno odpira enemu izmed velikanov dvajsetega stoletja. Mondrian je znan po pravokot-nikih in kvadratih v treh primarnih barvah, modri, rumeni in rdeči in v treh ne-barvah, beli, sivi in črni, torej z igro barv ob strogih geometričnih oblikah, brez mešanja, brez njans, ampak zgolj z igro črt in pravokotnikov. Tudi plakat, ki vabi na razstavo, povzema eno teh njegovih slik. Vendar pa rimska razstava predstavlja vse kaj drugega, saj ponuja obiskovalcu celovit pogled ustvarjalnosti umetnika, ki je začel z izrazito figurativnim slikanjem, se v nekaterih odtenkih bežno dotaknil impresionizma, se nato posvetil kubizmu in končal s popolno abstrakcijo. Prav evolucija je velika vrednost te razstave, kajti Mon-driana marsikje (med drugim pred nekaj leti tudi v slavni dunajski Albertini) predstavljajo samo z deli njegoverga zadnjega obdobja, torej z abstraknimi geometričnimi liki, po katerih je seveda najbolj znan, saj so prav slednji njegova značilnost. Rimska razstava pa se začenja z obsežno retrospektivo Mondrianovih figurativnih slik, realizma zadnjih desetletij 19. stoletja: gre v glavnem za pej-saže, nizozemske krajine, od mlinov na veter do rek in močvirij in do dreves, gozdov, ki so ena izmed značilnosti prvega obdobja Mondrianove ustvarjalnosti. Vse te slike označujejo temne in dokaj mrtve barve, nobene živahnosti ni v njih in nobene slutnje, kakšna bo evolucija nizozemskega umetnika v naslednjih življenjskih obdobjih. In že smo v prvih letih 20. stoletja, ko Mondrian opušča realizem in prehaja k simbolizmu. Podobe niso več tako jasne, barve se bolj pretakajo, tudi nekaj več živahnosti je zaslediti. To niso več razglednice, kot v prvi skupini, ampak umetnik že kaže na svojo kasnejšo usmerjenost, čeprav gre še vedno Slika Hišica v soncu iz leta 1909 v glavnem za pejsaže, za znane zvonike in mline na veter, pa seveda za drevesa, torej ponovno za domačo krajino, so pa tudi nekateri portreti in znan avtoportret, z močnim, skoraj zastrašujočim obrazom. Tretje obdobje, luminizem, kot se na Nizozemskem imenuje obdobje, ki je bilo sorodno francoskemu impresionizmu, priča o veliki spremembi, ki jo je Mondrian dozorel ob koncu prvega desetletja prejšnjega stoletja. Tu vidimo še vedno drevesa in pejsaže, vendar z impresionistično tehniko in v živahnih barvah; nič več temnih senc, ampak radostno življenje, še vedno pri zvonikih, drevesih in pejsažih, torej tradicionalni tematiki, vendar v povsem drugačnih pastelnih barvah. Tu izstopata predvsem dve sliki, rdeč oblak na modrem nebu nad zeleno krajino, in Hišica v soncu iz leta 1909, kjer je poleg impresionistične tehnike in še vedno figurativne tematika mogoče zaznati strogo geometrijske figure, s katerimi se je Mon-drian proslavil v zadnjem obdobju. Sledi bogato obdobje kubizma, kjer so na rimski razstavi predstavljeni tudi nekateri Mondrianovi sodobniki. To je čas drugega desetletja prejšnjega stoletja, kjer se je umetnik še vedno ukvarjal z drevesi, vendar v kubističnem slogu, ki zagotovo dosega Picassovo ustvarjalnost, ter z znano Kompozicijo v ovalu (1914), kjer v ovalnem okviru prihajajo do izraza geometrijski liki, ne tako natančni kot kasneje, vendar gre za delo, ki predstavlja prehod od kubizma k abstraktni umetnosti. Slednji je namenjen zadnji del razstave, ki prikazuje Mondrianovo evolucijo skoraj treh desetletij ustvarjalnosti, vse do smrti leta 1944. Tu so seveda kvadrati in pravokotniki, pa črte, ki jih delijo, ponekod z avtorjevimi navodili, kako je treba sliko izobesiti, da bo obiskovalcu zagotovila pravo perspektivo. V začetku te oblike še niso tako geometrijsko perfektne, skratka, ni še popolne harmonije, ki pa jo Mon-drian najde kaj kmalu, že v 20. letih prejšnjega stoletja in zaradi katere je zaslovel po vsem svetu. Rimska razstava pa razodeva, da je ta sloves dejansko omejevalen, saj Mondrianov opus še zdaleč ni monotematski, ampak je proizvod evolucije umetnika v prostoru in v času, v katerih je živel. Razstava bo odprta do 29. januarja. Obiskovalcem je na razpolago dobro pripravljen avdio vodič, ki bistveno pomaga pri razumevanju Mondriana, njegovega časa in njegove umetnosti. B.Br. SSG - Abonma super klasični in mega Revizor v Gorici in Trstu Gostovalo bo Prešernovo gledališče Kranj, in sicer v ponedeljek v goriškem, v torek pa v tržaškem kulturnem domu V majhni srenji se pojavi tujec, za katerega prebivalci zaradi strahu in slabe vesti mislijo, da je revizor. Ob njegovem prihodu se začnejo nenadoma razkrivati vsa beda, poniglavost, hipokrizija, licemerje, ničevost in praznina Družbe, ki temelji na Strahu pred Oblastjo in njenimi Zakoni. Neprozornost odnosov v skorumpira-ni družbi je snov komedije Revizor Nikolaja Vasiljevi-ča Gogolja, ki bo v produkciji Prešernovega gledališča Kranj v kratkem gostovala v okviru abonmaja Slovenskega stalnega gledališča. Uprizoritev je nastala ob 200.obletnici Gogoljevega rojstva. Režiserka Mateja Ko-ležnik je posodobila dogajanje zgodbe, ki je po vsebinah še zmeraj aktualna in ironično prodorna, saj se dotakne šibkosti pokvarjenega družbenega sistema, kjer in-štitucije ne uveljavljajo pravil, moralni čut pa ne podpira lestvice vrednot. V Revizorju gre predvsem za tragikomičen prikaz povprečne družbe, ki je izoblikovala posebne strategije, kako se ubraniti oziroma izogniti pritisku Oblasti in njenim Zakonom. Režiserka se je odločila za realističen in sodoben pristop k besedilu, ki temelji tudi na svežem in živem jeziku. Gogolj je namreč napisal ostro in angažirano družbeno igro, ki v vsakem času odpira nove asociacije in vsaki družbi znova kaže svoje kritično in neizprosno ogledalo. In prav to je srhljivo smešno - da se v Gogoljevem ogledalu zlahka ugleda tudi današnja družba in prepozna današnja oblast. Gledališče je bilo za Gogolja ogledalo stvarnosti in katedra, s katere je mogoče spregovoriti o napakah sistema, družbe in življenja nasploh. In prav to ogledalo tudi tokrat postavlja pred nas, da bi se v njem »s smehom skozi solze prepoznali«. V predstavi igrajo člani kranjskega igralskega jedra Vesna Jevnikar, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Vesna Slapar, Peter Musevski, Matjaž Višnar Pavel Rakovec, Borut Veselko, Aljoša Ternovšek in številni gostje, med katerimi Primož Pirnat, Igor Štamulak, Branko Jordan v al-ternaciji z igralcem tržaškega gledališča Luko Cimpričem. Gostovanje spada v abonmajska programa Super-klasični in Mega ter v goriški abonmajski program. Vstopnice za goriško ponovitev, na sporedu v ponedeljek, 19. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici, bodo na voljo pri blagajni gledališča na dan predstave, za tržaško ponovitev, ki bo sledila v torek, ob 20.30, v Veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma pa pri blagajni eno uro in pol pred začetkom predstave (tel +39 040 362 542 /brezplačna številka 800214302). TOMIZZEV DUH Del si del da dello ja Milan Rakovac In, kaj bo zdaj, tle, med Jadranom, AlpamI in Panonijo? Hrvatje smo noter, Arbitraža se bo lahko začela (arbitrar, che cossa, se tutti sa-remo dentro?), volitve so mimo v Bi-jelom-Zagreb-gradu in v Beli-Lju-bljani auch, kriza nas je proletarizi-rala prav vse... Šperan da Duško et consortes niso prav korektni-korektni fin'in fondo; zašto? Zato ča van moran po-vidati bosanski vic, ne maša korek-tan: „Slovenci izabrali Zorana, Hrvati izabrali Zorana, Srbi ubili Zorana. A Sabahudin (Zoran) se još nije ni rodio". Zašto ovaj vic? Zato što se nadam da če se ovi nesretni narodi možda opet smiješiti. Jer, pamtim for-ever-and-ever najsuroviju mi-sao koju je u vrijeme "jogurt revolucije" pa onda "balvan revolucije" rekao bio jedan američki novinar: "Jugoslavija je izgubila smiješak" ... Prije dvadeset godina Vukovar je pao u jesen 1991. Poslije četrde-set dana i tri tisuče topovskih granata dnevno po nesretnom i junač-kom hrvatskom gradu, i po jadnim glavama pedesetak tisuča Hrvata, Madara, Srba, Rusina, Slovaka i mnogih drugih etnosa... Mladi slovenski pisac Goran Vojnovič (Ljubljana, 1980) upravo je objavio roman "Jugoslavija, moja dežela" (Beletrina); dakako, podosta autobiografski, kao i "Čefurji raus". Za me osobito važan, jer junak romana ima jedanaest godina i nalazi se 1991. u Puli, svom drugom mate-rinjem gradu: "In na koncu so se združili partizani in četniki in ustaši in mudža-hedini, verni in neverni, in krenili, da nam svima jebu majku. Čez noč so Jugoslovani izginili, kot da jih nikoli ni bilo. Na smrt jih je valjda vse prestrašil Sloba, pa so se razbežali po svetu ali prešli u kretene, mi pa smo poskušali tem pedrom rešiti državo. Komu naj jo rešimo, pička im materina i slovenska i hrvatska i srbska i palestinska. Trideset let sem se pripravljal da jo čuvam od unutrašnjeg i vanjskog neprijatelja, potem na enkrat nisem več imel za koga, i za koji kurac da jo branim. Nosi je u pičku materinu! Pa tudi vse nas ki smo v njo verje( ) li..." (monolog Emira Muziroviča, lika iz romana). Ne baš korektno-korektno, ha? Massimamente za neke ex-jugo pra-vovjerne glave, a ni t'ko, ljubi muoji Tržačani, Kraševci ino tutti iniseme? Monolog demoniziranog neprijatelja danas usred slovenske kulture? Do-vraga, pa bilo je krajnje vrijeme da se prestanemo (osobito vi i mi) samo busati u naša državotvorna prsa, a ne? Pa da čujemo što ima reči netko sa altera pars, barem u literaturi? Dovraga, nohamol, pa dobro se sječam da smo u toj istoj Jugi čitali njemačke ro-mansijere, Theodor Plivier, pukovnik Wehrmachta, na primjer, i njegova trilogija "Moskva", "Staljingrad", "Berlin"?! Ili Wolfgang Ott "Morski psi i male ribe"?! OK, emigrantske domače pisce nije se štampalo, i ako si ih či-tao mogao si završiti u zatvoru (a čitali smo ih, da nitko ne zna). Ma kaj ta Rakovac tle spet nekaj manipulira, boste rekli? Pravim, ma, dvajset let po vojni mogoče lahko nehamo sovražiti sovražnika? I forši pak potle uvih izbori, di smo se i Slovenci i Hravti, šperan, pozdravili PARA SIEMPRE z naših miti i stereotipi domoljublja od kojega se gušimo u suzama???!!! MOŽDA JE KRJANJI ČAS DA SE POČNEMO GUŠITI U SMIJEHU? Ma iera l'ora, o no (by Frassica), da se malo zajebavamo na svoj račun? Kako ča to dela Teofil Pančič: "Pravo da vam kažem, podo-zrevam da tim Hrvatima i Slovenci-ma nedostaje ova naša progresivna in-teligencija da im lepo objasni neke stvari, pa su onda, tako neprosveče-ni, propustili fenomenalnu priliku da pucaju sebi u nogu, i umesto toga iza-brali neke manje ili više kompetent-ne i razumne ekipe da vode državu kroz Scile & Haribde turbulentnog perioda koji sledi. Hrvatska ode u levo-liberalnom pravcu, što doduše i nije bilo nikakvo iznenadenje, ali u istom pravcu ode/ostade i Slovenija, što več jeste iznenadilo mnoge, jer su svi zi-heraški najavljivali pobedu Janeza Janše (slovenački izraz za Koštunica dr Vojislava)... Vidim da su ovi naši, usred dronjave i zapuštene Srbijice, ta-kvo šta več dijalektički prevazišli, pa sve gadljivo frkču na to... Slovenija i Hrvatska, na čelu sa dva Zorana, kan-da če učiniti najbolje u okviru mogu-čeg i dostupnog da se izvuku iz brljo-tina prethodnika (to važi, dakako, pre svega za Hrvatsku) i da plivaju u uslo-vima evropske krize. Mi smo svojeg Zorana preventivno ubili (da slučajno ne uradi dovoljno da se ova zemlja bespovratno promeni) i potom pre-bezbedno ožalili, čuvajuči se bilo ka-kve refleksije ili nedajbože pouke. Sad nam, dakle, preostaje ugodno tavore-nje u limbu, ritualno samosažaljenje, jeftini palanački moralizam, besko-načno čantranje bez katarze. I nemoj neko da je slučajno izašao na nekakve izbore i tako to, nema tamo pošteni insan šta da radi! A i opasno je... " Intanto, jur če biti laglje almeno na Dragonji, šperajmo. I molajmo se jur jedan bot z kadine ča nas ve-živa za prag hiže, homo na bičerin h susedu, kako ča smo hožievali jeni h drugin; zakantajmo i zaplešimo, tako čemo načiniti Europu. Na ogled sakralna dela Ivana Groharja V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so včeraj odprli razstavo Sakralna dela Ivana Groharja. Pripravili so jo ob 100-letnici umetnikove smrti in ob 110-letnici Groharjevega dela za trnovsko cerkev v Ljubljani. Avtorica razstave, ki bo odprta do 16. januarja, je direktorica muzeja Nataša Polajnar Frelih. Kot so zapisali v stiškem muzeju krščanstva, so razstavili Groharjeva sakralna dela, ki jih hranijo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane oz.so predstavili šest Groharjevih osnutkov za neizvedeno poslikavo prezbiterija trnovske cerkve v Ljubljani. Ivan Grohar se je leta 1867 rodil v Spodnji Sorici, v Ljubljani pa je umrl leta 1911. Ker je že kot otrok kazal nagnjenje do slikarstva, ga je domači župnik Anton Jam-nik leta 1888 peljal na razstavo v Škofjo Loko in mu omogočil, da je poleti delal pri cerkvenem slikarju Matiji Bradašku v Kranju. Grohar se je nato odpravil v Zagreb, kjer je v ateljeju Spiridiona Milanesija ustvarjal do vpoklica v vojsko. Leta 1892 je pri kranjskem deželnem odboru v Ljubljani vložil prošnjo za finančno podporo za študij na Deželni risarski šoli v Gradcu, dve leti kasneje pa še prošnjo za podporo pri študiju na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnost, na katero pa ga niso sprejeli. Po zaključku šolanja v Gradcu (1894) je leta 1896 odprl svoj atelje v Škofji Loki. Delal je tudi v Munchnu, kjer je obiskoval slikarsko šolo Antona Ažbeta. Doma je spoznal Riharda Jakopiča in leta 1900 sodeloval na prvi slovenski umetniški razstavi Slovenskega umetniškega društva. Kasneje je sodeloval s slovenskimi impresionisti in razstavljal na Dunaju, v Beogradu, Londonu, Kra-kovu, Varšavi, Trstu, Devinu, Berlinu in drugje. Grohar je pomembno vplival na kasnejše slovenske slikarje. V njegovo čast v Škofji Loki vsako leto prirejajo Groharjevo slikarsko kolonijo, njegovega Sejalca pa so leta 2007 upodobili na slovenskem evrskem kovancu za pet centov. (STA) / SVET Sobota, 17. decembra 2011 13 SIRIJA - Več sto tisoč Sircev včeraj demonstriralo, samo v mestu Homs jih je bilo 200 tisoč Protestniki zahtevajo ukrepe od Arabske lige Preloženo današnje zasedanje zunanjih ministrov organizacije, da bi Damask pridobil čas za dogovor DAMASK - Več sto tisoč Sircev je včeraj odšlo na ulice več mest in od Arabske lige zahtevalo, naj pohiti z odgovorom na krvavo zatrtje upora v državi. Posredovale so varnostne sile in ubile najmanj deset ljudi, od tega samo v Homsu sedem. O nezadovoljstvu ljudi poročajo še iz Damaska ter območij Dare, Deir Ezorja in Hame. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice se je protestov samo v obleganem mestu Homs udeležilo 200.000 ljudi, ki so izražali svoje nestrinjanje z odločitvijo Arabske lige za preložitev za danes načrtovanega srečanja zunanjih ministrov Arabske lige. Posredovale so varnostne sile in pri tem ubile sedem civilistov. Organizator protestov, Lokalni koordinacijski odbor, je protestnike pozval k pritisku na Arabsko ligo zaradi odločitve, da preloži izredno zasedanje zunanjih ministrov in tako Damasku omogoči več časa za dogovor o končanju nasilja, da bi se izognil sankcijam. Njihovo osnovno sporočilo pa je bilo: "Arabska liga nas ubija - dovolj rokov". Arabska liga je 27. novembra spre- jela paket sankcij proti Siriji, potem ko Damask do roka ni pristal na opazovalno misijo, ki bi spremljala uresničevanje arabskega načrta za zaščito sirskih civilistov. Vendar pa je sirski zunanji minister Valid Mualem v začetku meseca sporočil, da njegova država pristaja na prihod opazovalcev pod določenimi pogoji, vključno z odpravo sankcij. Da za danes načrtovanega srečanja ne bo, pa je postalo jasno, potem ko je namestnik generalnega sekretarja Arabske lige Ahmed Ben Heli v četrtek zvečer sporočil, da je srečanje za nedoločen čas preloženo. Pogovori z Damaskom pa se medtem nadaljujejo. V Dohi naj bi se sicer danes sešla posebna delovna skupina Arabske lige, srečanja pa naj bi se udeležili še predstavniki Egipta, Alžirije, Sudana in Omana. Krize v Siriji, ki je po podatkih Združenih narodov od sredine marca zahtevala več kot 5000 smrtnih žrtev, naj bi se med včerajšnjimi pogovori v Ankari sicer dotaknila tudi ameriški obrambni minister Leon Pa-netta in turški predsednik Abdullah Gul. (STA) Protestniki v mestu Homs ansa GOSPODARSTVO - Ob nekaterih zadržkih ZDA Svetovna trgovinska organizacija medse vendarle sprejela Rusijo ŽENEVA - Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je po dolgoletnih pogajanjih medse včeraj vendarle sprejela Rusijo. Tako je s soglasjem odločila ministrska konferenca WTO. Ruska duma ima sedaj do 15. junija prihodnje leto čas za ratifikacijo pristopnega protokola. Šele 30 dni po notifikaciji o ratifikaciji protokola bo Rusija dokončno vstopila v WTO. Glavni ruski pogajalec za vstop v članstvo Maksim Medvedkov je izrazil pričakovanje, da bo ruski parlament protokol ratificiral v začetku novega leta. Včerajšnje dogajanje na ministrski konferenci na sedežu WTO v Ženevi je zaznamovala odločitev ZDA, da v protokol vnesejo določilo, da Rusiji ne morejo podeliti statusa države z največjimi ugodnostmi, če za to ne dobijo zelene luči ameriškega kongresa. Status države z največjimi ugodnostmi pomeni, da mora neka država, če sprejme posebno ugodnejšo obravnavo za drugo članico, enako storiti za vse druge članice WTO. V skladu z ameriško zakonodajo ameriška zvezna administracija ne sme brez soglasja kongresa podeliti statusa države z največjimi ugodnostmi politično občutljivim državam. Doslej so ZDA to zakonsko določilo uporabile za Romunijo, Moldavijo, Gruzijo, Armenijo, Vietnam, Mongolijo in Kirgizistan. Ohranile so ga samo za Mol-davijo. Tovrstni zadržek so v dosedanji zgodovini upo- rabile zgolj tri države. El Salvador proti Kitajski, Turčija proti Vietnamu in ZDA proti omenjenim državam. Novost pa je, da se je Rusija v odzivu na ameriški korak odločila za enak povračilni ukrep proti ZDA. To je sploh prvi primer, da se je kakšna država pristopnica odločila za tak ukrep. Rusija je prošnjo za članstvo v WTO vložila leta 1993, vendar so se pogajanja z različnimi članicami organizacije zavlekla, še zlasti po konfliktu z Gruzijo leta 2008. Moskva in Tbilisi sta šele po več mesecih pogajanj ob posredovanju Švice novembra dosegli dvostranski dogovor in Gruzija je umaknila veto. Rusija je morala sicer za vstop v WTO skleniti 30 dvostranskih sporazumov o zagotavljanju dostopa na trg storitev in 57 sporazumov o zagotavljanju dostopa na trg blaga. Rusija se bo WTO pridružila kot zadnje večje svetovno gospodarstvo. Članstvo naj bi prineslo koristi vsem; ruski potrošniki upajo na stabilnost cen ali celo občuten upad življenjskih stroškov, gospodarstvo pa na večje zaupanje in boljši ugled med tujimi vlagatelji. Svetovna banka računa, da bo ruski vstop v WTO državi omogočil okoli 3,3-odstotno gospodarsko rast v prihodnjih letih. Samo EU, največji ruski trgovinski partner, naj bi izvoz v največjo državo na svetu zaradi pozitivnih učinkov članstva v WTO letno povečala za štiri milijarde evrov. (STA) RUSIJA - Teheran zanika V Moskvi zasegli radioaktivni material za Iran MOSKVA - Ruska carina je včeraj na moskovskem letališču pri nekem potniku, ki je želel potovati v Teheran, našla jedrski material. V njegovi prtljagi so našli radioaktivne izotope natrija-22, ki jih je mogoče pridobiti samo v jedrskem reaktorju. Iransko veleposlaništvo v Moskvi je navedbe označilo za laž. Po besedah neimenovanega predstavnika iranskega veleposlaništva v Moskvi je namen zahodnih poročil o zasegu sabotirati rusko-iranske odnose, prav tako pa gre za poskus ustvarjanja problemov in napetosti v odnosih. Potniku, ki se je želel vkrcati na letalo za iransko prestolnico, so pregledali prtljago, potem ko so detektorji v prostoru zaznali 20-krat višjo radioaktivnost od normalne. Ugotovili so, da ima v prtljagi 18 industrijsko izdelanih kovinskih predmetov, ki so bili shranjeni v jeklenih škatlah. Analize so pokazale, da gre za omenjene radioaktivne izotope, so sporočili iz carine. Dodali so, da so sprožili preiskavo in zadevo predali tožilstvu. Rusija ima relativno tesne vezi z Iranom, ki mu je med drugim zgradila prvo jedrsko elektrarno v Bušerju, za katero dobavlja tudi jedrsko gorivo. Del mednarodne skupnosti sumi, da želi Iran izdelati jedrsko orožje, kar Teheran vztrajno zanika in trdi, da je njegov jedrski program izključno civilne narave. IAEA je v zadnjem poročilu prvič doslej zapisala, da ima verodostojne dokaze, da je Iran od leta 2003 pa vsaj do lani, če ne še naprej, razvijal "jedrsko eksplozivno napravo". (STA) Iračani prevzeli nadzor nad zadnjo vojaško bazo ZDA NASIRIJA - ZDA so včeraj v bližini Nasirije na jugu Iraka Iračanom slovesno predale nadzor nad svojo zadnjo vojaško bazo v tej državi. Bazo Imam Ali, ki so ji Američani nadeli ime baza Adder, so uradno predali Husei-nu al Asadiju, ki je odgovoren za predajo nadzora nad vojaškimi bazami. Baza leži blizu mest Ur, ki velja za rojstni kraj svetopisemskega očaka Abrahama. Američani so bazo predali le dan po tem, ko so ameriški obrambni minister Leon Panetta in poveljniki ameriške vojske v Iraku v bližini bag-dadskega letališča z manjšo slovesnostjo obeležili konec vojaške misije ameriške vojske v Iraku. V Iraku je trenutno še 4000 ameriških vojakov. V času vojaške operacije so imele ZDA v Iraku skoraj 170.000 vojakov v 505 bazah. Do konca leta naj bi v Iraku ostalo samo še 157 ameriških vojakov, ki bodo sodelovali pri urjenju iraških sil, in skupina marincev, ki bo skrbela za varovanje diplomatskega predstavništva ZDA. Republikanci in demokrati našli kompromis o proračunu WASHINGTON - Republikanski in demokratski pogajalci so v četrtek v Washingtonu sporočili, da so dosegli kompromis za nadaljevanje financiranja dela vladnih agencij, kompromis pa naj bi se obetal tudi glede davčnih olajšav na plače in podpore za brezposelne. Kot že nekajkrat v prvem mandatu predsednika ZDA Baracka Obame, so se politiki v Washingtonu tudi tokrat znašli tik pred prepadom, ker se zaradi ideoloških sporov niso zmogli pravočasno dogovoriti niti o osnovnih zadevah, kot je redno financiranje dela vlade. To trenutno poteka po začasnem zakonu, saj se je proračunsko leto 2012 začelo s 1. oktobrom, proračunski zakoni pa še niso potrjeni. Japonska vlada sporočila, da je Fukušima pod nadzorom TOKIO - Japonski premier Jošihiko Noda je devet mesecev po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima, ki je bila posledica silovitega potresa in cunami-ja, včeraj sporočil, da so dosegli hladno zaustavitev nuklearke. Noda je na srečanju posebne skupine za jedrsko energijo dejal, da so "reaktorji v Fu-kušimi dosegli stanje hladne zaustavitve in da je jedrska elektrarna zdaj pod nadzorom". Stabilizacija reaktorjev pomeni končanje t.i. drugega koraka v odpravljanju posledic najhujše jedrske nesreče po Černobilu leta 1986. Uspešno končanje t.i. prvega koraka, ki je bil stabilna ohladitev reaktorjev in bazenov z rabljenim gorivom, je japonska vlada razglasila julija. RUSIJA - Informacija V Dagestanu ustrelili novinarja MOSKVA - V dagestanski prestolnici Mahačkala je neznanec ustrelil znanega novinarja Hadžimurada Ka-malova, ustanovitelja do lokalnih oblasti kritičnega tednika Černovik in direktorja založbe Svoboda Slova. Neznanec ga je večkrat ustreli s pištolo, ko je okoli polnoči zapuščal prostore založbe. "Žrtev je umrla na poti v bolnišnico zaradi več strelnih ran. Ni izključeno, da je bil Kamalov ubit zaradi svojega dela," je v sporočilu za javnost zapisal ruski odbor za preiskave. Kamalov je tednik Černovik začel izdajati leta 2003 in je bil znan kot velik kritik lokalnih oblasti, še posebej da-gestanskega notranjega ministrstva. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ), ki ima sedež v New Yorku, je umor Ka-malova že označil za "smrtonosen udarec svobodi medijev". "Umor je velika izguba za neodvisno novinarstvo na Severnem Kavkazu, ki je najbolj nevarno mesto za novinarje v Rusiji," je dejala ko-ordinatorka organizacije za Evropo in Osrednjo Azijo Nina Ognianova. (STA) EVROPSKA UNIJA - Europol V 22 državah aretirali več kot 100 pedofilov HAAG - Policija je v 22 evropskih državah aretirala 112 ljudi, ki so osumljeni, da so si prek svetovnega spleta izmenjevali video posnetke spolno zlorabljenih in posiljenih otrok, je včeraj sporočil Europol. "Doslej smo v 22 državah identificirali 269 osumljenih, 112 pa smo jih aretirali," je na novinarski konferenci na sedežu Europola v Haagu dejal direktor Eu-ropola Rob Wainwright. "Cilj operacije so bili tisti, ki so si izmenjevali najbolj ekstremne oblike vi-deoposnetkov, vključno s posnetki dojenčkov in malčkov, ki so jih spolno zlorabljali ali posiljevali. Ne dvomim, da se bo številka aretiranih še povečala," je še dejal Wainwright. Dodal je, da bodo večino materiala, ki so ga zasegli na domovih osumljenih, še forenzično proučili za nadaljnje preiskave. Operacijo je vodila danska policija zaradi svojih izkušenj z izmenjavo nezakonitih videoposnetkov. Danska policija je delo opravila septembra, aretacije pa so bile oktobra in novembra, odvi- sno od posamezne države, je povedal načelnik danske policije Jens Hendrik Hoejbjerg, ki je še dejal, da so samo na Danskem zasegli 59 računalnikov 2430 nosilcev za shranjevanje. Države, ki so poleg Danske še sodelovale v preiskavi so Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Italija, Irska, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška, Španija, Švedska in Švica. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström pa je v odzivu dejala, da operacija Europola kaže na "pomen sodelovanje med pristojnimi oblastmi na evropski in mednarodni ravni v boju proti kriminalu, ki ne pozna meja". Policija v številnih državah je marca letos aretirala večje število domnevnih članov spletne pedofilske združbe in tako rešila 230 otrok. Europol je to operacijo označil za "največji tovrstni primer". Združba je v določenem obdobju na spletu imela več kot 70.000 članov iz vsega sveta. (STA) NIZOZEMSKA - Delo neodvisne komisije Poročilo o zlorabah otrok v Katoliški cerkvi HAAG - Na Nizozemskem so včeraj objavili dolgo pričakovano poročilo o spolnih zlorabah otrok v Katoliški cerkvi, ki razkriva, da je bilo na tisoče otrok žrtev spolnih zlorab. Poročilo hkrati opozarja, da se predstavniki Cerkve niso ustrezno odzvali ali pomagali žrtvam. Poročilo, ki ga je sestavila neodvisna komisija, tudi navaja, da predstavniki Cerkve niso ustrezno ravnali, ker so "želeli preprečiti afero". V šestčlanski komisiji so med drugim bili nekdanji sodnik, univerzitetni profesor in psiholog. Poročilo temelji na raziskavi med več kot 34.000 ljudmi, komisija pa je ocenila da je bil eden od desetih nizozemskih otrok žrtev ene od oblik zlorab, številka pa se podvoji na 20 odstotkov, če upoštevajo otroke, ki so del svoje mladosti preživeli v katoliških ustanovah. Komisija je prejela 1800 pritožb o zlorabah v katoliških šolah, seminarjih in sirotišnicah. Nizozemska škofovska konferenca je v odzivu na poročilo izrazila obžalovanje in žrtvam izrekla "iskreno opravičilo". "Ta epizoda nas navdaja s sramom in obžalovanjem. Razkritja o spolnih zlorabah mladoletnikov ter praksa, ki jo omenja poročilo, pa so šokantna," so zapisali v sporočilu za javnost. Komisijo so ustanovili lani pod vodstvom nekdanjega ministra za izobraževanje Wima Deetmana z namenom, da razišče obtožbe o zlorabah od leta 1945. Povod so bile podobne afere po vsem svetu oziroma obtožbe o ponavljajočih se primerih zlorab v enem od nizozemskih samostanov, ki so se nato razširile še na druge katoliške ustanove po vsej Nizozemski. Katoliška cerkev na Nizozemskem je minuli mesec pristala, da bo vzpostavila sistem kompenzacij, ki bo žrtvam, ki so jih zlorabili duhovniki ali drugi cerkveni delavci, omogočil, da bodo dobile izplačano odškodnino. Glede na naravo zlorabe naj bi žrtve prejele od 5000 do 100.000 evrov odškodnine. Po podatkih nizozemskega statističnega urada se je leta 2008 29 odstotkov od 16 milijonov Nizozemcev opredelilo za katolike. (STA) 1 4 Sobota, 17. decembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Zaradi gospodarske krize narašča socialna stiska V »emporiju solidarnosti« čakajo na porast obiskov V osmih mesecih med posestniki 383 kartic razdelili 196.314 evrov hrane V goriškem »emporiju solidarnosti« pričakujejo porast števila obiskovalcev. »Italija je v recesiji. Na državni ravni so izračunali, da bo izgubilo službo 900.000 oseb, zato pričakujemo, da bo tudi v Gorici vse več družin in posameznikov potrebovalo pomoč,« poudarja direktor goriškega Karitas Paolo Zuttion, ki je včeraj na sedežu Fundacije goriške hranilnice predstavil podatke o prvem obdobju delovanja emporija solidarnosti, ki so ga v Ulici Faiti odprli marca letošnjega leta. »Veseli nas, da je doslej emporij deloval zelo uspešno, seveda pa smo po drugi strani zelo zaskrbljeni, saj porast števila obiskovalcev kaže na to, da je vse več goriških družin v veliki stiski,« je v uvodnem delu včerajšnjega srečanja poudaril Franco Obizzi, predsednik Fundacije Goriške hranilnice, ki delovanje emporija solidarnosti podira skupaj z goriško občino in pokrajino. Ob prisotnosti župana Ettoreja Romo-lija in pokrajinske odbornice Biance Dalla Pietra, ki sta ob zaključku srečanja skupaj z Obizzijem in Zuttionom podpisala protokol o nadaljevanju sodelovanja, je bilo pojasnjeno, da se je za obisk emporija treba opremiti s kartico, na kateri je kredit, ki je odvisen od socialne stiske sleherne družine. Kartice delijo človekoljubne organizacije, ki sodelujejo pri projektu, in sicer skupnost Arcobaleno, središče za pomoč življenju, Rdeči križ in konferenca sv. Vin-cencija. »V osmih mesecih smo izdali 383 kartic, ki krijejo potrebe 1.150 oseb. Med posestniki kartic je polovica italijanskih državljanov in polovica tujcev, pri čemer se v zadnjih časih veča število italijanskih prosilcev,« pravi Zuttioni in razlaga, da je na S hrano iz emporija nudijo pomoč 1.150 osebam, med njimi se veča število italijanskih državljanov vsaki kartici od 40 do 110 mesečnih točk, doslej pa so oddali za 26.855 točk blaga, ki je skupno vredno 196.314 evrov. »Hrano, ki bi jo drugače zavrgli, nam dajejo brezplačno na razpolago združenje Banco alimentare, družba COOP Nordest in še nekatere trgovine. Nekaj blaga smo tudi kupili, vredno pa je bilo 9.342 evrov,« pravi Zuttion. V osmih mesecih so tako imetnikom kartic razdelili 29.778 kosov mlečnih izdelkov, 11.312 polkilogramskih paketov testenin, 1.296 kilogramov riža, 7.207 paketov piškotov, 5.915 kosov kruha, 5.834 pločevink tunine, 474 paketov otroških plenic in številne druge izdelke. Po Zuttiono-vih besedah za delovanje emporija skrbi deset prostovoljcev, dve osebi sta zaposleni s part-time pogodbo. »Z emporijem vračamo dostojanstvo osebam, ki bi se drugače sramovale priznati, da potrebujejo pomoč. Teh je namreč še vedno veliko, nekateri nočejo pokazati, da so v težavah, zato se pri nas ne oglasijo. Po drugi strani imamo tudi take, ki sprašujejo po pomoči, čeprav bi je ne smeli biti deleži. V prejšnjih letih se je dogajalo, da so nekateri zbirali pakete s pomočjo po raznih župnijah in človekoljubnih organizacijah. To se danes ne more več dogajati, saj pri vodenju emporija sodelujejo razne organizacije iz mesta, ki skupaj izdajajo kartice,« pojasnjuje Zuttion in priznava, da so ravno pred nekaj dnevi odkrili 61 oseb, ki so prosile za pomoč Rdeči križ, nato pa so se odpravljale še v emporij solidarnosti. »Tega ne bi smeli početi,« poudarja Zuttion in napoveduje, da bodo v prihodnjem letu preverili celotno delovanje emporija, predvsem pa hočejo priti v stik z osebami, ki se sramujejo povprašati za pomoč. »Dopovedati jim želimo, da se vsakdo lahko znajde v težavah, zato pa naj jih ne bo nikakor sram, če potrebujejo pomoč, da se izvlečejo iz krize,« zaključuje Paolo Zuttion. (dr) Paolo Zuttion (zgoraj); emporij solidarnosti (desno) bumbaca GORICA - Sojenje Razsodba do marca Zaradi nesreče na letališču Na sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje zoper štirinajst oseb. Na zatožni klopi sedijo zaradi nesreče, ki se je 20. aprila 2004 pripetila na letališču v Ronkah, bremeni pa jih sum nenamerne povzročitve nezgode v ob-težilnih okoliščinah. Včeraj so se zvrstili odvetniki, ki so zahtevali oprostilno razsodbo. Že oktobra letos je državni tožilec zahteval ustavitev sodnega postopka zaradi zastaranja. Sodnik se bo izrekel predvidoma do marca prihodnjega leta. Ni pa izključeno, da se bo po koncu sojenja družba Alitalia odločila za začetek civilnega sodnega postopka zoper iste osebe, v kolikor je bilo njeno letalo po nesreči za odpad. Letalo je trčilo v tovornjak na progi letališča. Trk je povzročil zlom desnega krila letala tipa Alitalia MD82, ki je priletelo iz Fiumicina, in izpust velikih količin goriva; enajst potnikov je utrpelo lažje poškodbe. Med osumljenci so bivši predsednik letališča in sedanji deželni svetnik Giorgio Brando-lin, pilota Massimo Giavagnoli in Rocco Matese, nadzornika letalske dejavnosti Enrico Stocola in Remo De Caneva, direktor letališkega okrožja Mario Bianchi ter funkcionar ustanove ENAV v Ronkah, Angelo Sussi. NOVA GORICA - GORICA - Prehajanje državne meje brez osebnega dokumenta Globa preslana ali pa je ni Obvezna oprema v avtomobilu je v Sloveniji predpisana, sankcije pa ni v zakonu - Ko dobi tujec globo v Sloveniji, jo mora plačati na kraju samem Prehajanje državne meje med Slovenijo in Italijo brez mejne kontrole je del vsakdanjika. Čeprav (upajmo) vsi vedo, da je za prestop meje tudi med državami članicami Evropske unije potrebna veljavna osebna izkaznica ali potni list, jih veliko prehaja na eno in drugo stran brez ustreznih dokumentov. Takšne prekrškarje v Sloveniji lahko doleti slana globa, tudi če mejo prestopijo le za nekaj deset metrov. Prav na to temo so se v zadnjem času razpisali časopisi. En primer smo pred dnevi zabeležili tudi v Primorskem dnevniku. Mlad Tržačan je na slovenski strani nekaj metrov od mejnega prehoda hotel natočiti bencin, ko ga je identificirala patrulja slovenske policije. Ker pri sebi ni imel veljavnega dokumenta za prestop meje, temveč le vozniško dovoljenje, ga je policist oglobil za 500 evrov, ker je plačal na kraju samem, pa se je kazen prepolovila. V članku je bilo še navedeno, da v Italiji veljajo enaki predpisi, da pa policisti niso tako strogi oziroma, da o podobnih globah na italijanski strani meje še ni bilo slišati. Pri preverjanju na policijski postaji in na goriški kvesturi se je izkazalo, da to ni čisto res. V vseh državah članicah Evropske unije velja, da morajo Policistka med kontrolo na cesti km. državljani ob prestopu iz ene v drugo državo imeti pri sebi ustrezen veljavni dokument. Tudi med Slovenijo in Italijo je tako. Se pa glede glob zakoni v obeh državah razlikujejo in tu je tudi verjetno srž številnih nesporazumov in pavšalnih ocen primerjave ravnanja ene in druge policije. V Italiji za državljane Evropske unije, torej tudi Slovence, ki vstopijo v državo brez dokumenta, ni predvidena globa, lahko pa osebo v postopku identifikacije zadržijo do 24 ur. Oseba se mora na zahtevo ustno identificirati. Če to odkloni ali na zahtevo dokumentov ne izroči, je predviden zapor. V Sloveniji je drugače. Globa za omenjen prekršek je zakonsko določena in znaša med 500 in 1200 evrov. »Policija vedno izreče samo 500. Če se plača na mestu, se znesek prepolovi. Ostali razpon določa sodnik za prekrške, če bi šlo za ob-dolžilni predlog,« pojasnjuje Bruno Ipa-vec, vodja oddelka za državno mejo in tujce na novogoriški policijski upravi, ki glede strogosti dodaja: »Gre za individualno oceno policista. Če gre za pozabljivost ali malomarnost, ne kaznujemo dosledno. V več kot polovici primerov izrečemo le opozorilo. Če pa posameznika večkrat zalotimo pri enaki kršitvi ali da gre pri tem še za kako drugo kaznivo dejanje, potem globo izrečemo,« pravi Ipavec, ki opozarja, da se predvsem tuji turisti, ki poleti potujejo prek Slovenije na Hrvaško ne zavedajo, da zapuščajo območje Evropske unije in da bodo brez enega od omenjenih dveh dokumentov imeli velike težave pri vrnitvi. Veliko dilem se pojavlja tudi glede obvezne opreme v avtomobilu. Za pojasnila smo se obrnili na Draga Ozebka, policijskega inšpektorja na no-vogoriški policijski upravi. »Obvezna oprema v avtomobilih v Sloveniji je prva pomoč, varnostni trikotnik, rezervne žarnice in rezervna pnevmatika. Odse- vni jopič je obvezen le pri hoji po odstavnem pasu hitre ceste in avtoceste tako za voznika kot za potnika, ni pa del obvezne opreme,« je pojasnil, medtem ko je med 15. novembrom in 15. marcem obvezna zimska oprema: komplet zimskih gum z globino profila 4 milimetre ali letne gume z enakim profilom, v prtljažniku pa ustrezne snežne verige ali njihov nadomestek. Za vozila čez 3500 kilogramov največje dovoljene mase, kamione torej, pa tudi lopata. Zanimalo nas je, kolikšne so globe zaradi manjkajoče obvezne opreme, tukaj pa smo naleteli na presenečenje: iz zakona o motornih vozilih je v členu, ki opredeljuje tehnično brezhibnost vozil in so zraven navedene globe za določene pomanjkljivosti, je po pomoti izpadla obvezna oprema in predvidena globa zanjo. Torej trenutno teh glob sploh ne izrekajo. Obvezna oprema je predpisana, sankcije pa ni v zakonu. Ko pa dobi tujec globo v Sloveniji, jo mora plačati na kraju samem. Kdor nima denarja pri sebi, mu policist lahko odvzame dokumente ali druge predmete. Vrnejo mu jih, ko je globa plačana. Katja Munih GORICA - Na pobudo konzorcija Štirijezični »Welcome kit« za univerzitetne študente Zemljevid mesta namerno vključuje tudi Novo Gorico Štirijezični komplet za dobrodošlico foto d. r. Ker je Gorica večjezično in večkul-turno mesto, so se pri konzorciju za razvoj goriškega univerzitetnega pola odločili, da bo odslej vsak novi univerzitetni študent prejel komplet za dobrodošlico v italijanščini, angleščini, slovenščini in furlanščini. »Vsakemu univerzitetniku, ki bo prišel študirat k nam, bomo izročili štiri-jezični zemljevid Gorice in Nove Gorice, torbo z štirijezičnim napisom "Študiram v Gorici', beležko s štirijezično platnico in pero. "Welcome kit" smo uresničili s prispevkom iz zakona za zaščito manjšinskih jezikovnih skupnosti 482 iz leta 1999, z njim želimo mlade opozoriti, da je Gori- ca posebno privlačno mesto tudi zaradi svoje mednarodnosti, ki jo je mogoče začutiti že s samim sprehodom po mestu, kjer se prepletajo različni jeziki in kulture,« pravi predsednik korzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Rodolfo Ziberna, ki je včeraj na sedežu Fundacije Goriške hranilnice izročil štipendije - vsaka je vredna 1.500 evrov - dvajsetim zaslužnim študentom goriških smeri Videmske in Tržaške univerze. Zi-berna je opozoril, da štirijezični zemljevid vključuje tudi Novo Gorico, pri čemer je poudaril, da konzorcij zelo dobro sodeluje z novogoriško univerzo, ki vodi svoje tečaje tudi v Gorici. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 16. decembra 2011 1 7 GORICA - Objavili razpisa v okviru projekta »Go Elios Family« Pokrajina spodbuja k izkoriščanju sonca Na voljo prispevki za gradnjo fotovoltaičnih naprav oz. namestitev sončnih kolektorjev GORICA - V samostanskem kompleksu sv. Klare Muzej stavi na prestiž Odprli ga bodo po dvanajstletnem obnavljanju - Na ogled 63 slik iz bogate zbirke banke Intesa Sanpaolo Goriška pokrajina je objavila dva razpisa za pridobitev prispevkov za gradnjo fotovoltaičnih naprav za pridobivanje električne energije oziroma za namestitev sončnih kolektorjev za sanitarno toplo vodo in ogrevanje. »V okviru projekta Go Elios Family bomo zagotovili 500 evrov prispevka družinam, ki se bodo odločile za gradnjo fotovoltaične naprave, s katero bo proizvedenih od 3 do 4,5 kilovatov energije,« pravi pokrajinska podpredsednica Mara Černic in pojasnjuje, da so razpis pripravili že tretje leto zapored. »V prejšnjem smo družinam zagotavljali 300 evrov prispevka, zdaj jih bomo 500, saj so se nekoliko spremenila pravila razpisa Conto energia za pridobivanje državnih prispevkov,« pravi Černičeva. Po njenih besedah goriška pokrajina za izvedbo projekta sodeluje z bančnim zavodom Nord Est banca, ki kljub spremenjenim pravilom razpisa Conto energia zagotavlja kritje celotne investicije; le-ta znaša od 15 do 20 tisoč evrov. »S prvima dvema razpisoma je pokrajina podprla postavitev 167 fotovoltaičnih naprav, tako da smo nedvomno prispevali tudi h gospodarski rasti,« pravi podpredsednica pokrajinske uprave in pojasnjuje, da so pripravili analizo razširjenosti foto-voltaičnih naprav. »Ugotovili smo, da se v severovzhodnem delu Italije postavljajo predvsem fotovoltaične naprave za potrebe družin, v srednji Italiji in na jugu pa so bolj razširjene večje naprave za prodajo energije,« pravi Černičeva in pojasnjuje, da je v goriški pokrajini okrog dva tisoč fotovoltaičnih naprav; najbolj razširjene so v Gorici, Tržiču in Štarancanu, sploh pa je goriška pokrajina prva v deželi v razmerju med številom naprav in površino. Na pokrajini so pripravili tudi razpis za pridobitev prispevka za namestitev sončnih kolektorjev za sanitarno toplo vodo in ogrevanje. »Povišali smo prispevek, ki ga zagotavljamo. Po novem znaša polovico stroška za namestitev kolektorjev oz. največ 1.500 evrov. Družine, ki se odločijo za vložitev prošnje za naš prispevek, pa ne morejo koristiti davčne olajšave 55 odstotkov, ki bi je bile deležne v primeru, da bi strošek za namestitev sončnih kolektorjev vključili v davčno prijavo,« pojasnjuje Černičeva in ugotavlja, da je po vsej verjetnosti ravno izbira med prispevkoma glavni razlog, zaradi katerega za namestitev sončnih kolektorjev doslej ni bilo toliko zanimanja in povpraševanja kot za gradnjo fotovoltai-čnih naprav. (dr) Mara Černic Prostori novega muzeja (zgoraj), »Changement de saison« Zorana Mušiča (levo) in razstava o goriškem baroku leta 2000 (spodaj) foto sclauzero Muzej sv. Klare, ki ga danes odpirajo javnosti po dvanajstletnem obnavljanju, stavi na prestiž. Na ogled bodo namreč ponudili 63 slik mojstrov italijanskega Novecenta, ki prihajajo iz izredno bogate zbirke - ta šteje okrog 2.700 likovnih del - banke Intesa Sanpaolo in bodo prvič prikazane v javnosti, zagotavljajo pobudniki. Za razstavo stojita goriška občinska uprava, ki je lastnica in upra-viteljica muzeja, in Villa Manin, ki prireja odmevne razstave na dvorcu pri Codroipu in je goriškemu muzeju zaupala bančno zbirko, ki bi jo drugače sama prikazala; stik med goriško občino in banko je omogočil izredni komisar Ville Manin, Enzo Cainero. Ko bo februarja 2012 zbirka zapustila Gorico, jo bo banka ponudila na ogled v svojih novih razstavnih prostorih, ki jih na 8.000 kv. metrih odpira v bližini teatra La Scala v Milanu. Goriško razstavo so posvetili odnosu med likovno umetnostjo in teritorijem - naslov se glasi »Od pejsaža do teritorija. Umetnost interpretira kraje« -, med avtorji slik, ki bodo razvrščene v treh vsebinskih sklopih in na treh nadstropjih muzeja, pa izstopajo Baj, Basaldella, Birolli, Corpora, Carra, Casorati, Coppes, Guidi, Guttuso, La Pietra, Mafai, Man-ganelli, Patella, Santomaso, Schifano, Pironi, Soffici, Vaccari in Vitone. Posebno omembo seveda zaslužita Lojze Spazzapan z delom »In-filtrazioni luminose« (1957) in Zoran Mušič s platnom »Changement de saison« (1973). Svečano odprtje novega muzeja in razstave bo danes ob 18. uri. Ob vstopu pa se bo morda kdo spomnil, da je že bil v teh prostorih, in sicer januarja 2000, ko so v njih odprli en del obsežne razstave o goriškem baroku. Po koncu razstave so muzej tedaj za nadaljnjih deset let zaprli. Glede na naložbo v njegovo obnovo je upati, da se mu tokrat piše drugačna usoda. GORICA - Okoljska vzgoja na občini Otroke učijo sortiranja, po šolah novi zabojniki »Recikliranje odpadkov je pomembno, saj nam omogoča, da zmanjšamo uporabo svežih surovin in da ne onesnažujemo okolja s sežigalnicami in odlagališči.« S temi besedami je občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi uvedel v včerajšnjo predstavitev novih zabojnikov za sortiranje smeti, ki jih bodo porazdelili po šolah. Predstavitve v dvorani občinskega sveta so se udeležili šolarji, med katerimi so bili tudi učenci 2.A nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, kjer so sicer na lastno pest že uvedli dobre prakse s področja ravnanja z odpadki. Del Sor-di je pojasnil, da bodo šole dobile dve vrsti zabojnikov: eni bodo namenjeni zbiranju papirja, drugi pa plastike in pločevine. Poudaril je še, da se je količina odpadkov, namenjenih recikliranju, povečala. »Leta 2007 smo v goriški občini reciklirali 47,12 odstotka odpadkov, leta 2011 pa kar 55,81 odstotka,« je navedel in spregovoril še o drugih okoljskih projektih občinske uprave. Povedal je, kako je treba preprečevati širjenje tigrastih komarjev, kako je treba varno uporabljati mobitel in kam se je treba obrniti za posvojitev psička. Koristno bi bilo izvajati še več tovrstnih projektov, toda za vse ni denarja, je bilo poudarjeno, pri čemer je odbornika doletelo učenčevo vprašanje, zakaj ne namenijo temu denarja, ki bo šel za grajsko vzpenjačo. Odbornik Del Sordi s šolarji v dvorani občinskega sveta foto p.a. GORICA - Šolstvo Zasebni zavod uvaja znanstveno športni licej Na višješolskem zavodu Paolino dAquileia v Semeniški ulici v Gorici bodo uvedli znanstveno športni licej. Novo študijsko smer za dijake in dijakinje, ki se vpišejo na višjo srednjo šolo, so v četrtek predstavili novinarjem, danes ob 19. uri pa ga bodo na sedežu zavoda predstavili še športnim društvom, njihovim mladim članom in staršem. V Sloveniji so tako imenovane športne gimnazije stvarnost že nekaj desetletij - prva je bila ustanovljena v Škofji Loki, goriški znanstveno športni licej pa bo edinstven v Furlaniji-Julijski krajini. Če izvzamemo podoben novogoriški zavod, je v Italiji najbližji v kraju Dolo, v deželi Veneto, katerega predstavnik se je tudi udeležil goriške predstavitve. Ostalih uglednih gostov je bilo mnogo. Župan Et-tore Romoli, spremljal ga je odbornik Guido Germano Pettarin, je v voščilnem posegu spomnil, da ima Gorica bogato kulturno in šolsko izročilo. Nova študijska smer to še kako potrjuje. Pozdravila je tudi predstavnica goriške pokrajinske uprave, odbornica Bianca Della Pietra. Dino De Antoni, goriški nadškof, je voščil uspešen razvoj nove pobude. Sam je tudi član zadruge, ki že petindvajset let vodi in skrbi za licej Paolino dAquileia. Cerkveni krogi so se v iskanju novih zamisli odločili, brez vsakršnih nejasnih namenov, za obogatitev ponudbe, ki pa zahteva velik napor. Zadnjo misel je še bolj razčlenil Giorgio Giordani, ravnatelj evropskega jezikovnega liceja - to je bila doslej študijska ponudba tega zavoda, nova pa se ji pridružuje. Dve sta vodili italijanskega liceja v Semeniški ulici: kakovost vzgojnega in izobraževalne pristopa ter nekon-kurenčnost do javnega izobraževanja. Slednje se s tem v zvezi pogosto pritožuje. Tudi ne gre za načrtovano formiranje bodočih prepričanih katoličanov, temveč za oblikovanje resničnih ljudi, ki iščejo resnico! V ta načrt sodi povezanost med telesom in duševnostjo. S takšnim postavljanjem stvari je seveda zopet izstopala delitev med umom in telesom ... Vsekakor objektivni pa sta dejstvi: a) osrednje vodstvo poučuje brezplačno, b) zavod ima letos 100.000 evrov primanjkljaja. Podravnatelj Stefano Goia je v nadaljevanju predstavitve nakazal napore zadnjega obdobja, ko so morali preverjati in izbirati rešitve na zakonodajnem, organizacijskem, komunikacijskem in finančnem področju. Zavod je navezal stike s športnim uradom na šolskem skrbništvu (prisoten odgovorni Umberto Bal-larini), z združenjem Unione Ginnastica Goriziana (prisoten z voščilnico predsednik Mario Corubolo), z raznimi športnimi društvi (košarka, baseball, tenis, zimske panoge za invalide, karate, atletika, plavanje) ter s sorodnima zavodoma v Dolu (Padova) in Novi Gorici (odgovorni Aljoša Grosar), kjer so športno smer uvedli pred petimi leti. Paolo Montena, vodja športnega šolskega programa, ki sicer vsekakor zaobjema vse ostale osnovne predmete znanstvenega zavoda, zaradi česar imajo dijaki in dijakinje odprto pot do univerzitetnega študija, je v daljšem posegu razčlenil študijsko strukturo, predmetnik in specifično zamisel medsebojne pomoči med dijaki, ko bodo morebitno nekateri sošolci zavzeti s pripravami in tekmovanji daleč od Gorice in bodo zato odsotni od pouka po več dni ali tednov. Gibalno športna vzgoja bo imela na razpolago šest tedenskih učnih ur. Tri ure bodo namenjene delu v telovadnici in na igriščih, tri pa teoriji motoričnih znanosti: didaktika, psihologija, anatomija, fiziologija, a tudi organizacija, vodenje in sojenje. Vse to bo omogočalo izbiro nadaljnjih študijskih smeri za različne delovne specialnosti: tre-nerstvo, fizioterapija in pomoč prizadetim, vodenje kompleksnih sistemov in management. (ar) Giorgio Giordani 16 Sobota, 17. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / RONKE - Tatovi na delu v župniji sv. Lovrenca Med nočjo iz župnišča odnesli velik železni sef Na dvorišče so ga odpeljali z vozičkom za pijače iz bara krožka ACLI, župnik je medtem spal Pod krinko noči so tatovi iz župnišča sv. Lovrenca v Ronkah ukradli sto kilogramov težki sef, ne da bi jih kdorkoli opazil ali slišal, niti župnik, ki je spal na prvem nadstropju poslopja. Tatovi so se odpravili »na delo« v noči s srede na četrtek. Najprej so vlomili v leseni kiosk bara Rio, ki se nahaja za poslopjem združenja ACLI, in iz njega odpeljali voziček, ki ga upravitelji lokala uporabljajo za prevoz pijač. Tatovi so se nato premaknili k župnišču, ki se nahaja na nasprotni strani dvorišča, kjer je tudi sedež Karitas; s silo so odprli eno izmed oken in vstopili v notranje prostore. Iz župnikovega urada so nato ukradli sef, ki je visok kakih osemdeset centimetrov, širok in dolg pa okrog petdeset centimetrov. Sef, ki tehta preko sto kilogramov, so dvignili in položili na voziček, kar daje slutiti, da je pri kraji sodelovalo več tatov. Iz notranjosti poslopja so odprli izhodna vrata in iz župnišča odpeljali sef na dvorišče, kjer so poškodovali in s silo odprli električna vhodna vrata. Nato so sef naložili na avtomobil ali tovorno vozilo in zbežali neznano kam. Župnik Renzo Boscarol ponoči ni ničesar slišal, kar pomeni, da so bili tatovi pravi profesionalci, ki so vse svoje delo opravili v najstrožji tišini. V sefu je bilo nekaj dragocene cerkvene opreme in dokumentov, ni pa bilo denarja. Duhovnik je le nekaj ur pred obiskom tatov vzel iz sefa vse bankovce, da bi jih preštel, saj je naslednje jutro moral poravnati nekaj plačil. Ker je s štetjem končal zvečer, je denar spravil v predal ob postelji, kar je omogočilo, da je bil plen tatov veliko manjši. Župnik Boscarol je ugotovil, da so ga tatovi obiskali komaj naslednje jutro, ko so se pri njem zglasili karabinjerji. Klicali so jih upravitelji bara Rio, ki so prijavili škodo zaradi vloma v notranjost lesenega kioska. Tatovi so v preteklosti že obiskali ronško župnijo sv. Lovrenca. Dne 4. avgusta 2006 so s prižnice ukradli štiri baročne lesene angele in pet glav lesenih angelov iz začetka devetnajstega stoletja, ki so vredni približno 100 tisoč evrov. Tatovi so se takrat v popoldanskih urah skrili pod stopnice, ki vodijo na zvonik, in počakali, da se je cerkev izpraznila. Ponoči so odstranili angele s prižnice, nato pa zbežali pod krinko teme. Naslednje jutro je župnik opazil, da so bile v prižnici lestve; začetno je mislil, da jih je čistilka uporabila za čiščenje kipcev, nato pa je videl, da angelov ni bilo več. Ka-rabinjerji so ugotovili, da so tatovi pustili odtise svojih stopinj pri stranskih vratih, vendar jih nato niso nikoli izsledili. Po petih letih pa so sile javnega reda našle štiri baročne lesene angele; na prodaj so bili v trgovini s starinami v kraju Paola pri Cosenzi. Angeli so še vedno zaplenjeni, ker je v teku preiskava, tako da so jih v ronški cerkvi nadomestili z njihovimi fotografijami v naravni velikosti. Vhod na dvorišče ronškega župnišča sv. Lovrenca bonaventura GORICA Popoldne po mestu celovški »parkeljni« S tržnicami, travniško progo za de-skanje in smučanje, glasbo in pouličnimi umetniki Gorica odšteva dneve, ki nas ločujejo od praznovanja božiča. Danes od 15.30 dalje se bodo po goriških središčnih ulicah sprehajali tudi »parkeljni«; iz Celovca jih bo prišlo kakih petnajst, svoj pohod pa bodo začeli na Travniku, kjer že nekaj dni ob progi stojijo lesene utice, v katerih prodajajo hrano in pijačo. S Travnika se bodo »parkeljni« odpravili na obhod mestnih ulic, zlasti se bodo zadržali v peš conah v Raštelu in v Ulici Mazzini, kjer bodo danes ponujali čaj in kuhano vino. Trgovci bodo obiskovalcem trgovin ponujali popuste, ob nakupu blaga pa tudi bone, ki jih bo mogoče koristiti v prihodnjih tednih. TRŽIČ - V središčni Ulici Sant'Ambrogio Okradla trgovca Policija prijavila mlada priseljenca - Iz trgovine sodržavljana sta zbežala s 1.200 evri gotovine Bremeni ju sum kaznivih dejanj agresije in tatvine, mogoče pa se bosta mlada Bangladeševca morala zagovarjati zaradi ropa. Mladeniča, ki naj bi se imenovala Kabir in Maha-bur, sta v četrtek okrog 17. ure vstopila v trgovino Internet Point v Ulici SantAmbrogio v Tržiču, ki jo vodi njun 30-letni sodržavljan Al Rashid Mamun. »Eden izmed mladeničev je nameraval odposlati nekaj denarja v Bangladeš, obenem je hotel stopiti za prodajni pult. Njegovi zahtevi seveda nisem hotel ugoditi, vendar je Kabir odprl vrata, ki vodijo za pult, nato pa je z roko zamahnil po moji čepici, ki je padla na tla,« pravi lastnik trgovine Mamun in pojasnjuje, da je skušal preprečiti Kabirju dostop k prodajnemu pultu, vendar naj bi ga nato Mahabur udaril s pestjo po rami. Mladenič naj bi nato trgovcu grozil z železno palico v roki, med tem pa naj bi Kabir odprl blagajno in iz nje ukradel bankovce v skupni vrednosti med 1.000 in 1.200 evrov. »Mladeničema sem skušal preprečiti beg, vendar sta vseeno uspela zbežati iz trgovine, na tleh katere sta pustila železno palico,« pravi trgovec, ki je takoj po begu mladeničev klical na pomoč policijo. Ker je oba mladeniča poznal, ju je policistom opisal do potankosti; povedal je, kako sta se imenovala, kaka sta zgledala in kako sta bila oblečena. Njuno iskanje je bilo zato izredno kratkotrajno. Policisti so ju izsledili kmalu zatem v eni izmed sosednjih ulic, trgovec pa se je moral zateči po zdravniško pomoč v tržiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da se bo moral zdraviti dva dni. Policija dogodek še preiskuje, saj je v sivino zavit še marsikateri detajl; zaenkrat ni še jasno, ali je ukradeni denar isti, ki sta ga mladeniča nameravala odposlati v Bangladeš, ali pa gre za dnevni zaslužek trgovine. Mladeniča sta poleg tega trgovca poznala, v preteklosti pa sta že nekajkrat obiskala njegovo trgovino, da sta iz nje odposlala denar v rojstni Bangladeš, kjer živijo njuni sorodniki. Okradeni trgovec bonaventura GORICA - Prerez traku v McDriveu Kar tretjina gostov prihaja iz Slovenije Včerajšnji obredni prerez traku bumbaca McDonald'sov McDrive na Tržaški ulici so brez ceremonij odprli pred slabima dvema tednoma. Med tem časom se je že prijel, saj neprestano vanj kapljajo ljudje. Obredni prerez traku pa so opravili včeraj dopoldne. Ta čast je doletela župana Ettoreja Romolija, ki je ob sebi imel kar štiri odbornike. Župan je povedal, da »McDonald's prinaša Gorici prestiž, mesto je z njim še bolj mesto, saj je pisan na kožo sedanjemu času, z njim pa želi biti Gorica še bolj privlačna«. Posebej je še poudaril, da so zaposlili mlade iz Goriške, kar je v času krize velika stvar. Glede privlačnosti lokala je zgovoren podatek, s katerim je postregel direktor goriškega McDonald'sa, Mimmo Catanzaretti iz Milana: 35 odstotkov gostov prihaja iz Slovenije, še najraje se poslužujejo McDri-vea in hrano odnesejo s sabo. Trenutno so zaposlili 36 oseb, od tega dvanajst s pogodbo za nedoločen čas, trije uslužbenci pa obvladajo tudi slovenščino. O številu zaposlenih se bodo nato odločali na osnovi poslovanja, s časom bodo lahko zaposlili novo osebje, je povedal direktor; kdor je zainteresiran, lahko prošnjo izroči kar v lokalu. V prvem obdobju bo zaposlenim stalo ob strani kakih deset izkušenih oseb. V Gorico jih je poslala družba McDonald's Italia, ki je neposredno odprla lokal. Praksa pa je, da po 4-6 mesecih lokal odda s franšizno pogodbo podjetniku, morda tudi krajevnemu. KRMIN - Skupščina SEL o Montijevi vladi in pripravah na volitve v Gorici V sejni dvorani krminskega županstva se bo danes ob 9.30 sestala skupščina stranke Levica, ekologija in svoboda (SEL), na kateri bodo dobrodošli tako strankini člani kot somišljeniki. Med srečanjem bodo razpravljali o ukrepih vlade predsednika Maria Montija, ki je po mnenju stranke SEL hudo prizadela upokojence, delavce in mlade, le obrobno pa bogatejše sloje. Stranka SEL je predlagala več ukrepov, od obdavčenja velikih premoženj do zamrznitve stroškov za vojsko in boja proti davčni utaji, ki bi zagotovili pravičnejšo porazdelitev bremena za sanacijo državne blagajne, vendar jih predsednik ni vzel v poštev. Med zasedanjem bodo spregovorili tudi o dosedanjih strankinih dosežkih v goriški pokrajini. Predstavniki levičarske stranke so prepričani, da se je Levica, ekologija in svoboda dobro odrezala na letošnjih pokrajinskih volitvah, zdaj pa je treba utrditi njeno prisotnost na teritoriju. Prisluhniti je treba ljudem in jih vključiti v proces sprejemanja odločitev, sploh pa se je treba na najboljši način pripraviti na občinske volitve v Gorici, kjer je treba okrepiti levo-sredinsko zavezništvo, ki se je tako dobro odrezalo na pokrajinskih volitvah. Današnje srečanje se bo začelo z uvodnim posegom pokrajinske koordinatorke SEL Loredane Panariti; za njo bodo spregovorili deželni koordinator Giuliano Lau-ri, deželni svetnik Stefano Pustetto in še predstavnik državnega tajništva SEL. Natečaj »Glas ženske« Goriška pokrajina je tudi letos objavila razpis dvojezičnega literarnega natečaja »Glas ženske - Voci di donna«. Tokrat se bodo udeleženke razpisale na temo »Neizrečene besede, odvečne besede«. Kot običajno je natečaj razdeljen na dva dela; udeležijo se ga lahko višješolke z obeh straneh državne meje oz. ženske nad tridesetim letom starosti; dodatne informacije so na voljo na spletni strani goriške pokrajine www.provincia.gorizia.it. Skupščina Zelenih V ljudskem domu na Trgu Unita v Gradišču bo danes z začetkom ob 15.30 zasedala pokrajinska skupščina federacije Zelenih; med drugim bodo izvolili delegate za udeležbo na državnem kongresu Zelenih 21. in 22. januarja 2012. Odnesel bogat plen V četrtek popoldan je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Šempetru pri Gorici. Na silo je vstopil skozi vrata v pritličju in s seboj odnesel za približno 3.000 evrov zlatnine in približno 1.400 evrov gotovine. (km) Shod ljubiteljev vlakov Člani združenja ljubiteljev vlakov ATR iz Gorice se bodo danes ob 19.30 zbrali na prazničnem srečanju na turistični kmetiji Štanfel v Podsabotinu. Tam se jim bodo pridružili prijatelji iz slovenskega društva za Bohinjsko-goriško progo. Izmenjava voščil med sosedi postaja že tradicionalna. Dvesto jaslic v Gradežu V Gradežu se danes ob 10. uri začenja pobuda »Presepi a Grado«; po mestu in okoliških krajih bodo ponudili na ogled preko dvesto avtorskih jaslic. Dobrodelni koncert Sekcija krvodajalcev Remo Uria Mul-loni iz Gorice, združenji ADO it FJK in ADMO prirejajo nocoj ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici dobrodelni koncert. Nastopili bodo pihalni orkester iz Moša, sopranistka Daniela Donaggio in zbor Arcobaleno. Človekoljubni večer V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo drevi ob 20.30 človekoljubni večer, ki ga prireja Leo Club iz Gorice, sicer podmladek Lions Cluba. Nastopili bodo Old street band in gojenke plesne šole Tersicore. Zbrani denar bodo namenili društvu Cuore Amico. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 16. decembra 2011 1 7 GORICA - V Kulturnem centru Lojze Bratuž Božični koncert Na odru Bodeča neža pa še solistki, harfistka in orkester Arsatelier Kulturni center Lojze Bratuž pripravlja prav poseben božični dar. V torek, 20. decembra, ob 20.30 bo v veliki dvorani centra celovečerni koncert dekliške vokalne skupine Bodeča neža, ki je sinonim za kvaliteto. Dekleta so se pod taktirko zborovodje Mateje Čer-nic že izkazala na državnih in mednarodnih tekmovanjih, s katerih so se v rodno Goriško vsakič vračala tudi z najvišjimi priznanji. Zaradi svojega raznolikega repertoarja in scenskega nastopa so obenem prirasla k srcu krajevnega občinstva. V prvem delu božičnega koncerta bo Bodeča neža izvedla Brittnovo »A Ceremony of Carols«, splet enajstih glasbenih stavkov, ki »Kristusovo rojstvo obravnavajo skozi srednjeveško besedilo sicer modernega angleškega pesnika Geralda Bulletta. Skladatelj jih je leta 1942 napisal med potovanjem iz ZDA v Veliko Britanijo in jih je sprva koncipiral kot samostojne skladbe, šele kasneje jih je zložil v enovito, melodično in plastično celoto z uvodno in zaključno skladbo ("Pro- cesssional" in "Recessional"),« je v koncertni list zapisal David Bandelj. V drugem delu bodo na vrsti skladbe domačih skladateljev. »Božični cikel Patricka Quaggiata za ženski zbor in godalni orkester zajema sedem znanih božičnih napevov. Mladi skladatelj jih je z lastno inventivnostjo zložil v splet božičnih skladb, ki ustvarjajo pravo praznično vzdušje,« navaja Bandelj. Cikel je nastal na pobudo Vokalne skupine Vinika, ki ga je tudi krstno izvedla, v torek pa bo prvič predstavljen v Gorici. Posebno pričakovanje vlada še za praiz-vedbo dveh božičnih pesmi, ki jih je za torkovo priložnost priredil tržaški skladatelj Aleksander Vodopi-vec in bosta zaključili koncert; to sta »Marija je rožice brala«, ljudska iz Gabrovice na Krasu, in »Nikar ne dremajte«, ljudska v priredbi Maksimilijana Feguša. Ob Bodeči neži bodo nastopili še solistki Martina Kocina in Nataša Jakopič, harfistka Jasna Corrado Merlak in orkester Arsatelier; predprodaja vstopnic poteka v centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445, info@kclbratuz.org). Dekleta Bodeče neže s svojo zborovodjo Matejo Černic CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. ~M Gledališče U Kino ¿I Čestitke Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je spet ta dan, ko naša sestra praznuje rojstni dan. Draga IRMA, v šopek svojih let si dodala še en cvet. A leta pridejo in gre-jo, nič ni trajnega v življenju, zato svoj čas izpolni v zdravju in veselju. To je voščilo iz srca tvojih bratov in sestra. fl Razstave SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na gledališko predstavo »Jakob Ruda« Ivana Cankarja v ponedeljek, 19. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na spletni strani www.teaterssg.com. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 19. decembra, ob 20.45 »Servo di scena«, nastopa Franco Branciaroli; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v torek, 20. decembra, ob 21. uri narodni balet iz Georgije; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 -22.10 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 »Il Gatto con gli stivali«; 21.00 »Midnight in Paris«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Va-canze di Natale a Cortina«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Va-canze di Natale a Cortina«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 - 20.20 -22.10 »Il Gatto con gli stivali«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Midnight in Paris«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Le idi di marzo«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »Maga Martina«. H Mali oglasi ODDAMO V NAJEM med Štandrežem in Rojcami stanovanje s kuhinjo, dnevno sobo, dvema spalnicama, kopalnico, balkonom, prostorom za avto, samostojnim ogrevanjem in klimo; vseljivo od junija 2012; tel. 3274735938. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V GALERIJI LA FORTEZZA v Ul. Ciot-ti 25 v Gradišču bo danes, 17. decembra, ob 18. uri odprtje razstave zbranih del od leta 1950 do leta 1980 Giuseppeja Zigaine; na ogled bo do 16. januarja od torka do sobote med 10. in 12. uro in med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in KD Sabotin iz Štmavra vabi v nedeljo, 18. decembra, ob 15. uri v kapelo prikazanja v baziliki na Sveti Gori na odprtje 10. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo. Sodelovali bodo učenci solopetja Glasbene šole Nova Gorica in Petra Zavrtanik, program bo vodila Vesna Bašin. Razstava bo odprta od 19. do 23. decembra in od 3. do 5. januarja od 14. do 17. ure, od 24. decembra do 2. januarja in od 6. do 8. januarja vsak dan od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure. POKRAJINSKI MUZEJI obveščajo, da bo v nedeljo, 18. decembra, ob 16. uri brezplačen vodeni ogled pinakoteke v palači Attems Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici (tel. 0481-547541). Odprta bo od 10. do 17. ure. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 15. januarja 2012, ob sobotah in nedeljah ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi. ~M Koncerti ZBOR CORAL DI LUCINIS organizira ob 35-letnici delovanja v sodelovanju s pevskim zborom Citta di Gradisca in orkestrom Sicvt in Caelo iz Trsta koncert v nedeljo, 18. decembra, ob 18. uri v cerkvi v Ločniku in v petek, 23. decembra, ob 20.45 v stolnici v Gradišču. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 30. decembra, ob 20.45 koncert z naslovom »Balkan festival orchestra« maestra Roberta Gutterja; nastopata violinist Stefan Tarara in sopranistka Silvia Martinelli; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. GO GOSPEL: koncert Earla Bynuma in Core »Sister« Armstrong z zborom As we are bo v Kulturnem domu v Gorici v torek, 27. decembra, ob 20.30. Prirejajo ga Kulturni dom Nova Gorica, Kulturni dom Gorica in Kulturni center Lojze Bratuž Gorica; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 19. decembra, informativni sestanek za starše ob vpisu v 1. razred osnovne šole; ob 16. uri v osnovni šoli na Vrhu in ob 17. uri v osnovni šoli v Sovodnjah. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija 2012. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmentacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 12. februarja 2012; informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-81826, go@adformandum.eu). S Izleti SPDG vabi na udeležbo na 33. spominski pohod »Po poti Cankarjevega bataljona« s Pasje ravni v Dražgoše, v noči med 7. in 8. januarjem 2012. Prijave do četrtka 22. decembra; informacije in prijave po tel. 320-1423712 (Andrej) ali na andrej@spdg.eu. Ü3 Obvestila BREZPLAČEN AVTOBUSNI PREVOZ DO TRŽIŠKEGA KINEMAXA bo med 8. decembrom in 8. januarjem na voljo vsako soboto in ob praznikih na krožni ronški progi (»Circolare Ronc-hi destra«) in na progi rajona Panza-no. Potniki bodo avtobus prepoznali po rdeči tabli z napisom Kinemax, po vkrcanju pa bodo morali šoferja vprašati za posebno brezplačno vozovnico, s katero se bodo lahko peljali do tržiškega multikina. NA TV SLOVENIJA 1 bodo v sredo, 21. decembra, ob 20. uri predvajali film »Aleksandrinke« v režiji Metoda Pevca. AKTIVIRANJE NOVIH KARTIC STORITEV je možno pri okencih splošne medicine zdravstvenega podjetja, ki je v ta namen odprlo še dve dodatni okenci v centrih CUP v Gorici in Tržiču od ponedeljka do petka med 14.30 in 18.30. AŠZ OLYMPIA vabi na telovadno bo-žičnico v četrtek, 22. decembra, ob 17. uri v telovadnici na Drev. 20. septembra 85 v Gorici. G POKRAJINSKEGA URADA ZA LJUDSKO ŠTETJE statističnega zavoda ISTAT, ki deluje na goriški pre-fekturi, sporočajo, da so popisovalci začeli obiskovati zamudnike, ki niso še izročili popisnih pol. Družine pa lahko še naprej poskrbijo za izročitev izpolnjenih pol preko svetovnega spleta, v zbirnih centrih pri posameznih občinah in pri poštnih uradih, in sicer do zaključka vseh aktivnosti, povezanih s popisom, oziroma do izteka naravnih rokov: do 31. decembra letos za prebivalce občin z manj kot 20.000 prebivalci, do 31. januarja 2012 za živeče v občinah z 20.000 do 150.000 prebivalci. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) obvešča, da bo zaprta od torka, 27. decembra, do četrtka, 5. januarja. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 346-1538732 (Aljaž). V OKVIRU PROJEKTA »JEZIK-LIN-GUA« deluje spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik, ki je posebej namenjena pojavom italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja. Na spletni strani www.jezik-lingua.eu je treba zbrati slovensko različico, zatem na meniju »Usluge« zbrati uslugo »Spletna jezikovna svetovalnica«, ki bo dostopna po registraciji. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu organizirajo božično kosilo in silvestrovanje; informacije in rezervacije po tel. 0481-784111, 3334056800, inforogos@gmail.com, www.riservanaturalegradina.com. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja za člane in prijatelje družabno večerjo v četrtek, 22. decembra, ob 20.15 v restavraciji Ai Tre Soldi Goriziani na Korzu Italia 38 v Gorici; rezervacija čimprej po tel. 0481-281658. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednorodno revijo »Primorska poje« 31. december 2011. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja elektronski, na spletni strani www.zpzp.si; aktivna je povezava do spletne prijavnice. ZSKD organizira delavnice o družinskih postavitvah v nedeljo, 15. januarja, od 15. ure do 18.30 v KB Centru, na Korzu Verdi, 51 v Gorici (v 3. nadstropju v Tumovi dvorani). Organizatorji so zbrali nedeljo, da bi omogočili vsem tistim, ki delajo od ponedeljka do sobote, da spoznajo metodo Berta Hel-lingerja. Na razpolago so tudi darilni boni za obisk delavnice družinskih postavitev; informacije in prijave na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531 495 (327-0340677). SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na praznik včlanjevanja danes, 17. decembra, ob 15. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Poleg članskih izkaznic za leto 2012 bo odbor sekcije ob 70-letnici OF podelil priznanja zaslužnim odbornikom in bivšim odbornikom sekcije. AŠKD KREMENJAK vabi na »Silvestrovanje 2011« v soboto, 31. decembra, na društvenem sedežu v Jamljah. Na voljo bodo klobase, zelje, krompir, pohano meso, slaščica in peneče vino, za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli z zgoščenkami narodno zabavnih pesmi. Cena za člane znaša 17 evrov, za nečlane pa 22 evrov in vključuje večerjo s pijačo; pisovanje vsak večer po 18. uri v društvenem baru ali po tel. 338-6495722 (Martina). OK VAL prireja božični nastop svojih najmlajših članov, ki vadijo v Štan-drežu v torek, 20. decembra, ob 17. uri v štandreški telovadnici. Nastopili bodo otroci predšolske telovadbe, mikro in mini volleya. BOŽIČNA AKADEMIJA AŠZ DOM bo v četrtek, 22. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Prireditve BETLEHEMSKO LUČ MIRU bodo Sol-kanci izročili sosedom iz Pevme, Štmavra in Oslavja danes, 17. decembra, ob 17. uri v Štmavru na kmečki domačiji Grad Štmaver 1 (pri Barnabi). Srečanje s Solkanci bo na bivšem kmečkem mejnem prehodu. Kulturni program bodo izoblikovali OPZ Štmaver, skavti s poslanico miru, CPZ iz Solkana, MPZ Štmaver in citre Gabrijele Vidmar. PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA bo v nedeljo, 18. decembra, ob 15. uri v cerkvi v Štandrežu. Sodelujejo župnija Sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec in vrtec iz Štandreža, osnovna šola Ivan Rob, PD Štandrež, KD Oton Župančič, športna in druga društva. Sledila bo družabnost na trgu pred cerkvijo, nabirali bodo prostovoljne prispevke za UNICEF. BOŽIČNICA osnovne šole z Vrha in vrtca iz Rupe bo v sredo, 21. decembra, ob 18.30 v Kulturnem centru Danica na Vrhu. ZADRUGA KRAS DOL-POLJANE priredi v sredo, 28. decembra, ob 20. uri v zadružnih prostorih na Palkišču družabni večer ob koncu leta na temo: »Skrivnostne poti Doljanov do Mad-gaskarja«. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 11.00, Piero Franco Geromet na pokopališču, sledila bo upepelitev; 12.00, Francesco Petran-ca iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V MARIANU: 10.50, Lidia Don-da vd. Demartin s pokopališča v cerkev in na pokopališče v Coroni. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 1 8 Sobota, 17. decembra 2011_MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Dokončno neresni? Vojko Flegar Pivovarna Laško s hčerinskimi družbami skoraj 200 milijonov evrov, NLB s pridruženo Banko Celje približno 97, NKBM dobrih 70, Abanka skoraj 23 ..., skupaj nekaj manj kot 400 milijonov evrov bi dobile banke v pretežno državni lasti in z njimi lastniško prepletena podjetja, če bo konzorcij prodajalcev nekaj več kot polovičnega deleža Mercatorja sprejel ponudbo hrvaškega Agrokorja zanj. Za vse »vpletene« je to velik denar: laška skupina (s Pivovarno Union in Radensko) bi se z izkupičkom znebila približno polovice svojih dolgov, državne banke bi pokrpale nekaj večjih lukenj v svojih bilancah, Agrokor pa bi poleg vsega potreboval še precej sreče (ugodnih širših gospodarskih okoliščin), da se Mercator ne bi spremenil v mlinski kamen okoli njegovega vratu. Osmič je največja slovenska trgovska veriga na oklicih in še nikoli doslej ni bila tako blizu temu, da dobi tujega lastnika. Konzorcij prodajalcev je ta četrtek namreč sporočil, da so z Agrokorjem uskladili večino določb pogodbe, po potrditvi na ustreznih organih bank in drugih prodajalcev pa naj bi bil posel dokončno sklenjen prihodnjo sredo. Naj bi bil, kajti proti prodaji Mercatorja prav temu kupcu (ki bi po pridobitvi več kot polovičnega deleža seveda moral dati še prevzemno ponudbo drugim delničarjem) se je med približno pol leta trajajočim postopkom dvignila mogočna fronta. V njej je del politike, ekonomistov in medijev, soglasno pa prodaji nasprotujejo sindikati. Ti so za torek pred poslopjem vlade napovedali javni protest proti temu, da največja državna banka NLB prodaja Mercator »kot vrečo krompirja«, sindikata zaposlenih v trgovini in živilski industriji pa sta v primeru prodaje zagrozila celo z bojkotom banke oziroma pozivom, naj njuni člani svoje račune iz NLB prenesejo v druge banke. Katere, sindikalni funkcionarji niso povedali, je pa dejstvo, da so v zgodbo, zaradi katere je Mercator sploh na prodaj, od leta 2005 tako ali drugače vpletene skoraj vse slovenske banke, ne le državne in ne le v slovenski lasti. Še več, večina bank je do lastništva Mercatorja prišla z zasegom delniških svežnjev, ki so jih dobile kot zavarovanje za najeta posojila, s katerimi so prejšnji lastniki financirali spodletele prevzeme ali me-nedžerske odkupe. Razvneta čustva imajo razumsko jedro. S približno 24 tisoč zaposlenimi in dobro poltretjo milijardo evrov prihodkov Mercator ni le največji trgovec, ampak tudi pomembna »distribucijska mreža« slovenske živilsko-predelovalne industrije (doma in na zahodnem Balkanu). Da bo to ostal tudi po morebitnem prevzemu, navzlic zagotovilom Agrokorja ni gotovo, kajti ta ima poleg trgovske verige Konzum pod svojo streho močna hrvaška ži-vilsko-predelovalna podjetja. Poleg tega doslej predstavljena finančna konstrukcija prevzema ne zbuja pretiranega zaupanja, prej nasprotno: nekatera znamenja pričajo, da bi Agro-kor prevzem lahko financiral tudi tako, da bi izčrpaval Mercator. Zaradi omenjenega se prodaji upira tudi uprava Mercatorja. Na prvi pogled malce paradoksalno, kajti pred meseci je prav uprava lastnike pozvala, naj oblikujejo konzorcij in z mednarodnim razpisom Mercatorju zago- tovijo stabilno lastništvo. Kdo oziroma kakšen naj bi bil ta strateški partner, je bilo za upravo z Žigo Debeljakom na čelu razmeroma jasno: »nekdo«, ki bo vlagal v Mercatorjev razvoj, ohranil blagovno znamko in delovna mesta, utrdil in razširil Mercator na hrvaškem, srbskem, bosansko-hercegovskem in morda še katerem trgu ter obdržal slovenske izdelke na policah. Večino teh zavez so v pogajanjih z Agrokorjem uveljavljali tudi prodajalci in Agrokor jih je na (pogodbenem) papirju pripravljen sprejeti; med drugim tako zagotavlja, da bo nakup financiral z največ tremi desetinami dolga, da ne bo izčrpaval Mercatorja niti s poroštvi, kaj šele krediti, da ne bo odpuščal zaposlenih, da bo vsaj pet let ohranil sedež v Ljubljani in blagovno znamko ter da tri leta ne bo spreminjal pogodb z dobavitelji. Mercatorjeve uprave to ni prepričalo. Pomembna točka nezaupanja je zanjo dejstvo, da sprva napovedana »soprevzemnika«, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in sklad Svetovne banke IFC, neposredno v poslu ne bosta sodelovala; ob Agrokorju je tako kot finančno močan partner ostal le zasebni sklad JP Morgan One Equity Partners. A če Agrokor morda res ni »idealni« partner za Mercator, je težko spregledati dejstvo, da je edini. Kot je bil že ob sedmem in šestem poskusu prodaje. In zato se je težko znebiti tudi občutka, da bi morebitni umik prodajalcev za precej časa spremenil v mrtvo naložbo ne le Mercator, temveč bi z zemljevida potencialnih tujih vlagateljev zbrisal tudi celotno Slovenijo. Kot neresno državo. PREJELI SMO Pomisleki, pripombe in dvomi o predlogu Gabrovca in Kocijančiča V teh dneh je v naši javnosti ponovno zaživela razprava o predstavništvu slovenske manjšine v Italiji na podlagi predloga, ki sta ga iznesla deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič. Predlog v celoti osvaja peticijo društva Edinost, ki je bila predložena deželnemu svetu. Zdi se nam sicer, da je to le ena izmed številnih prioritet, saj smo priča epohalnim spremembam, ki bodo pustile globoko sled tudi v naši skupnosti, žal pa gre na nek način vse mimo nas. Finančna kriza, ki postavlja pod vprašaj dosedanje družbene modele, rezultati nedavnih volitev v Sloveniji, nova tehnična vlada v Italiji, nevarna »delegitimacija« politike in strank, pa tudi vprašanje o vzdržnosti organizacijskega modela in posledičnega financiranja slovenske manjšine v Italiji, posledice zmanjšanja števila deželnih svetnikov in parlamentarcev ter novih volilnih zakonov za Slovence v Italiji . To je le nekaj tem, o katerih bi bilo pametno razpravljati. Vprašanje predstavništva je kot reka ponikalnica: v zadnjih dvajsetih letih je občasno prišlo na površje, vnelo razpravo in se nato potuhnilo. Vsak izmed dosedanjih predlogov je imel pozitivne in negativne aspekte, o nobenem pa se ni doslej našlo v manjšini soglasja. Smatramo, da velja isto tudi za zadnjo pobudo. Kot Slovenci v Demokratski stranki (in v prejšnjih sestavah stranke) smo temu vprašanju posvetili potrebno pozornost; iznesli smo naše poglede in se tudi opredelili za nekatere sisteme, ki bi v enaki meri upoštevali izvoljene predstavnike in civilno družbo, saj smo prepričani, da glede reševanja nekaterih vprašanj potrebuje manjšina neko skupno omizje. Ravno tako menimo, da moramo ta vprašanja reševati tu- di v sklopu širše tukajšnje skupnosti, katere sestavni del hočemo biti, upoštevajoč različne dinamike družbenega dogajanja. Prav zaradi tega menimo, da je zadnji predlog dokaj ohlapen, saj vidimo v njem celo vrsto nedorečenosti in vrzeli. Opozorili bi le na nekatere: 1)Težko si predstavljamo volitve v nek organizem, če mu prej ne določiš pristojnosti. To pomeni tudi opredeliti odnos do ostalih subjektov in njihove avtonomije. V manjšini imamo celo vrsto osebkov, ki so legitimno izvoljeni in imajo pristojnosti za posamezne sektorje. Med te spadajo izvoljeni predstavniki, ki odgovarjajo svojim volivcem (ne izključno slovenskim) in strankam, krovni organizaciji, ki odgovarjata svojim članicam, pa tudi specifični organizmi kot so paritetni odbor, deželna komisija za slovensko šolo, posvetovalna deželna komisija itd. Menimo skratka, da vsega tega ne moremo izničiti, tudi ker razpolagajo vsi ti z legitimacijo, strokovnim znanjem in pristojnostmi za odločanje o posameznih zadevah. Zdi se nam skregano z zdravo pametjo, da si nek organizem »a posteriori« sam določi pristojnosti s pravilnikom, kot je predvideno v 6. členu peticije. 2)Tudi z načinom sestave volilnega telesa se ne strinjamo, ker si težko predstavljamo, da se bodo Slovenci v videmski pokrajini - in ne samo -množično prijavili v posebne volilne sezname v posamezni občini. Vprašanje seznama odpira nedorečeno temo pripadnosti, identitete itd., o kateri imamo v manjšini zelo različna gledanja. Ob tem bi opozorili tudi na nesorazmerno teritorialno porazdelitev izvoljenih npr. med Gorico in Trstom, kjer bi morali po logiki de- mokratičnega zastopanja upoštevati razmerje med volivci in izvoljenimi. 3)Neprimeren je nadalje predlog o pokroviteljstvu Dežele nad celotnim postopkom, saj je v nasprotju z dosedanjimi zahtevami po subjektivnosti manjšine. O financiranju iz zakona 482 pa je nesmiselno govoriti, saj je ta sklad že zdavnaj izničen. 4) Nesprejemljiv pa je predlog glede izvolitve slovenskega deželnega svetovalca, ker je v nasprotju z italijansko ustavo, z volilno zakonodajo itd.. Seveda pa je popolnoma tuj pojmovanju strankarskega in političnega udejstvovanja, ki smo ga Slovenci v Demokratski stranki vselej zagovarjali. Zaradi vsega navedenega Slovenci v Demokratski stranki menimo, da potrebuje manjšina marsikaj: mogoče neko obliko »think tank«, kjer bi razpravljali o kompleksnejših vprašanjih, a tudi nek strokovni strateški odbor, ki bi izdelal smernice za bodoči razvoj v nekaterih sektorjih, kot so izobraževanje, gospodarstvo itd.. Gotovo pa bi potrebovali skupno izvoljeno telo civilne družbe, ki bi še bolj smotrno in učinkovito vodilo našo razvejano organiziranost, določalo prioritete in posledično prerazporedilo finančne resurse na podlagi dogovorjenih kriterijev kakovosti in učinkovitosti. To kar dejansko pričakujeta dežela FJK in R. Slovenija, naši dve krovni SSO in SKGZ pa doslej tega iz raznih razlogov nista uspeli uresničiti. Mi smo, z našimi člani in številnimi izvoljenimi predstavniki, na razpolago za tako širše soočenje, pri katerem naj bo soudeležen čim širši krog ljudi. Slovenska deželna koordinacija Demokratske stranke SKLAD MITJA CUK SVETUJE Otrokovo komuniciranje Kako se otrok sploh uči komunicirati. Da bi staršem otrok, ki začnejo govoriti kasneje od vrstnikov, ne povzročali nepotrebnega stresa, se strokovnjaki navadno izogibajo razvrščanju govornih sposobnosti otrok po starosti. Že od 20. tedna nosečnosti pa je uho še nerojenega otroka dovzetno za komunikacijo z okoljem. Podobno lahko izkusimo, kadar se potapljamo v morju ali v bazenu: posamičnih glasov ali besed ne razumeš, slišiš pa zunanje zvoke, njihovo melodijo, višino glasov in frekvenco zlogov. Izvedenci menijo, da je govorica v začetku podobna glasbi; iz mešanice najrazličnejših zvokov nastane neka melodija. Ta melodija naj bi bila po mnenju nekaterih psihologov tudi ključ do razvoja govora, zato priporočajo zelo zgodnjo glasbeno spodbudo, ki otroku pomaga pri razvoju govora, že takrat, ko sam še ne postavlja besed v red, ki bi nekaj pomenil. Ob porodu otrok zakriči, za nekatere starše je to šokantno, je pa nedvoumen znak za otrokovo živahnost in je pozitivno tudi za razvoj govornih sposobnosti. Ta prvin-ski krik nastane iz telesne potrebe, da se odprejo pljuča in da življenjske funkcije začnejo delovati. Otrokovo dihanje se mora prilagoditi zraku, hkrati pa je to tudi začetek govora. Otrok kasneje svoje krike spreminja in jih igraje modulira, sicer z velikim trudom, vendar jih sestavlja in preizkuša. To je nekakšna učna glasba, čeprav bi sredi noči prebujeni starši težko pripisali otrokovim krikom to značilnost, zlasti če se to ponavlja več noči zaporedoma. Otrok se z glasovi igra tudi za to, da poudari svojo prisotnost. Predvsem pa je to prvi poskus stopiti v stik z osebami, ki jim zaupa. Edina zgodnja verbalna spo-razumevalna sestavina med starši in otrokom so posamični zvoki, ki se ponavljajo, kot »adada« in podobno, vendar še ne moremo reči, da gre pri tem za govor. V zgodnjem obdobju je zelo pomembna never-balna komunikacija, ki je nekakšno odčitavanje vsega, kar se otroku postavi nasproti. To, kar bodo izkusili, morajo otroci dojeti, zato odkrivajo svet najprej skozi roke. Ta zgodnja razvojna faza je za otroka izredno pomembna. Spoznati mora mimiko drugega obraza in telesa, izkusiti ljubkovanje in bližino. Vse to je v tistem trenutku veliko pomembnejše kot pa dajati neko vsebino izraženim glasovom. Prav v tistem začetnem obdobju se zgradi emocionalna osnova za celotno življenje. Nekateri raziskovalci so celo izrazili mnenje, da so tisti otroci, ki so zelo zgodaj začeli govoriti, zamudili priložnost dovolj dobro izkoristiti to nujno začetno fazo, ki jim omogoča podo-življanje in razumevanje telesne mimike. To naj bi imelo negativne posledice tudi na kasnejše človekove komunikacijske sposobnosti . Dejansko je pri razvoju otrokovega govora in komunikativnih sposobnosti zelo pomemben dejavnik prav čas, saj je komunikacija zelo zapleten proces in potrebuje primerno časovno obdobje. Navadno se že v predverbalni fazi razvije, zlasti med otrokom in materjo, neke vrste kod za sporazumevanje, ključ, po katerem mama spozna pomen različnih otrokovih glasov in obnašanj. Na prvo besedo pa je treba počakati do takrat, ko se nanjo telo dovolj pripravi. Otrok lahko začne izgovarjati samoglasnike, ko je zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki in mu pravimo tudi grgravec, v svoji dokončni poziciji. Takrat bi lahko bila končno izgovorjena prva beseda, na katero tako težko čakata mama in očka. Iz igranja z zvoki nastajajo polagoma zlogi in s ponavljanjem zlogov prva beseda. Ta še ne nosi pomena, je preprosto samo izgovorjena, mogoče zaradi tega, ker jo je otrok velikokrat slišal in jo sedaj reproducira po svoje. Iz nje bo nastala beseda mama ali tata ali nekaj tretjega. Najprej bo izgovarjanje plaho in obotavljajoče, kasneje pa v polni moči, ko bo končno grgravček bolj obvladljiv in usmerjen v glasove. Do tega trenutka bi otrok resnično lahko govoril vse jezike sveta, saj so mu še odprte še vse možnosti človeškega sporazumevanja. Od prve besede pa se bo usmeril v slovenščino ali v slovensko narečje ali v karkoli drugega bo slišal govoriti doma. Otrok mora tedaj še doseči koordinacijo poslušanja in govorjenja glasov, za tem je pripravljen na korak v labirint govora. Sleherni otrok se v to vključi s svojim lastnim ritmom. Na napredek v govoru vplivajo individualne značilnosti in predpogoji. Pri isti starosti se morebiti eden še tepe z zlogi, drugi pa že tekoče ponavlja relativno zapletene »odrasle« besede. Že sami zlogi so opremljeni s pomenom, v sebi nosijo naboj. Najprej je ta pomenski naboj skromen, kasneje pa se isti zlog okrepi in označuje različne podobe, ki jih otrok jemlje v poštev. Tako je vse, kar je visoko in iz kamna, lahko hiša, čeprav gre morebiti le za manjšo utico. Vse, kar leta, je ptiček. V tej fazi poskuša otrok opisati ves svoj svet z le nekaj besedami. Šele v naslednji govorni razvojni fazi, ko se širi besedni zaklad, se pomeni utrdijo in jih začne otrok boljše razlikovati. Takrat naj bi se pokazal učinek učenja govorne melodije v zelo zgodnji otrokovi razvojni fazi, ki smo ga omenili. Beseda izraža različne pomene tudi preko svoje raznolike uglašenosti, ki izdaja neko razpoloženje. Vse sloni na višini tona, s katerim je izrečena. Tako ni čudno, če npr. otrok zaželenega ne dobi, da se višina krikov in klicev stopnjuje. Besedišče se odslej zelo hitro širi. Otrok veliko več besed razume kot pa jih zna uporabiti. Opazuje mimiko očka in mamice, ker jim ta pove, kakšen učinek je naredila izgovorjena beseda. Otroci pa so, kakor znano, zelo dobri opazovalci. Z večanjem besednega zaklada se poveča tudi zapletenost govora. Stavki postajajo daljši. Otrok je pri govoru zelo ustvarjalen in poimenuje na novo stvari, za katere še ne pozna imena. Ura lahko postane tik tak, meso ci ci, pijača bum bum in podobno. Besede pa usmerjajo otroka v odkrivanje sveta. Nekaterih slovničnih pravil se navzame, druga pa postavlja samostojno in to kar ponavlja. Razvojni psihologi to imenujejo odkrivanje svojega jaza, do trenutka, ko izbruhne zahteva »Jaz, jaz..« na dan. Pri otrocih, ki imajo brate in sestre, se to zgodi prej, ker začutijo prej potrebo postaviti mejo med seboj in drugim. Jaz pride na dan navadno v času, ko se srečata domača vzgoja in družbena pravila, ki so navadno otroku najprej težko sprejemljiva, ker ne dojame, zakaj ga v početju omejujejo. Tako odkrije otrok svoj »Jaz..« kot najboljše orožje za svoje uveljavljanje in se kaj kmalu nauči posebnih strategij, da ga uveljavi, saj spozna, da imajo te svoj učinek. Tako opazimo, da majhni otroci pokažejo na odprt način, kaj potrebujejo, medtem ko so starejši manj odprti, lahko bi rekli previdnejši, čakajo, da bodo njihove potrebe spoznali starši. Včasih pa je staršem težko razumeti, kaj pravzaprav otroci hočejo. Razvoj govora poveča tudi otrokovo sposobnost vživljanja v svet drugih, kar je dragoceno in pomembno za razvoj sposobnosti komunikacije in življenja v družbi. (jec) / RUBRIKE Sobota, 17. decembra 2011 19 ta teden edinost pred 100 leti Edinost je spet objavila pismo nekega ogorčenega bralca. »Gospod urednik! Dovolite mi to vprašanje! Toliko truda je stalo, predno se je došlo do tega, da se je vlada odločila za revizijo magistratovih kaz-njivih mahinacij. Sedaj pa, ko je revizija že davno končana, nam vlada pridržuje rezultat iste. Zakaj? Naši ljudje so vznemirjeni, ker se boje, da so se odkrile take lumparije in v taki meri, da si jih vlada ne upa obelodaniti. Slovenska javnost se razburja na tem, in zahteva odločno v imenu pravice in civilizacije, naj se obelodani vse potvore in nesramnosti, ki so jih zakrivili izvrševatelji ljudskega štetja. Vlada nam je ta odgovor dolžna! Po svojem zastopniku nam je pred mesecem v javni seji deželnega zbora povedala, da so magistratovi uradniki falsificira-li, potvarjali, goljufali. Vlada, ki je dolžna čuvati nad delovanjem magistratovim, nam je sedaj dolžna povedati, da-li je poskrbela ali ne za to, da so se nam te prizadete krivice vsaj deloma poravnale. Naša zavednost, naša življenska sila in naše neomajno prepričanje, da, boreč se za svojo narodno stvar, se borimo za sveto stvar, ki mora zmagati, so večji in močnejši nego vse mahinacije in falsifika-cije katere si bodi oblasti, toda mi se zavedamo tudi svojih pravic in kakor izliv teh pravic zveni naša zahteva: ven z rezultati o reviziji ljudskega štetja!« V društvu »Cercle franco-illyrien« je potekalo zanimivo predavanje francoskega univerzitetnega profesorja Antoinea Charlesa, »ki je pripovedoval s pravim temperamentom Francoza svoje dog-odljaje po raznih avstrijskih mestih ter očrtal sodbo, kakoršnjo si napravi Francoz potujoč med Slovani, Nemci in Madjari. Posebno kar se tiče sprejetja in pa vtisov, katere so napravila nanj mesta Zagreb, Ljubljana in Praga, se je izražal z največjo pohvalo in povdarjal, da pravega prijatelja more najti Francoz le med Slovani.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Tudi na straneh Primorskega dnevnika je močno odmevala novica o podelitvi Nobelove nagrade jugoslovanskemu pisatelju Ivu Andricu. »Pripovednik in delo ne služita ničemur, če ne služita človeku in človečnosti,« je med drugim dejal pisatelj med svojim slavnostnim govorom v Stockholmu. Podelitvi je prisostvovala tudi švedska kraljeva družina. Nekaj dni po podelitvi Nobelove nagrade se je Andric udeležil tudi lepotnega tekmovanja in kronal najlepšo Švedinjo. Sicer pa se Slovenci v Trstu še dalje borijo proti kršitvam ustave in londonskega memoranduma; na tržaškem sodišču je prišlo do paradoksalne situacije, saj ga »zemljeknjižni sodnik« v pritličju sodne palače izvaja, sodniki v tretjem nadstropju pa ne. »Vprašanje izvajanja posebnega statuta londonskega memoranduma je včeraj spet stopilo v ospredje na obravnavi pred drugo sekcijo kazenskega sodišča, ki ji predseduje dr. Boschini in kjer se je začela sodna obravnava zaradi tožbe, ki jo je vložil proti našemu dnevniku odv. Gefter-Wondrich, poslanec fašistične MSI, zaradi članka, ki je bil objavljen 16. junija lani. Naš urednik Stanislav Renko je včeraj pred sodiščem spet ponovil svojo zahtevo, ki jo je že postavil preiskovalnemu sodniku, da se mu na osnovi člena 5 posebnega statuta spomenice o soglasju, omogoči, da pred sodiščem uporablja slovenski jezik ter da s tem v zvezi sodišče imenuje ustreznega tolmača in slovenski prevod obtožnice, v nasprotnem primeru, naj sodišče izroči sodne spise ustavnemu sodišču, ki naj bi odločalo o ustavnosti ali neustavnosti člena 137 zakona o kazenskem postopku.« Odgovornega urednika zagovarja odv. Angel Kukanja, sodišče pa je obe zahtevi zavrglo. FILMI PO TV Sreda, 21. decembra, Iris, ob 21.05 Serpico Režija: Sidney Lumet Igrajo: Al Pacino Al Pacino je tokrat Frank Serpico, zagnan, idealističen, pošten, predan, iznajdljiv in svojevrsten policist, ki obvlada tajne misije. Enkratni undercover, kjer se vsakič našemi v nekaj drugega in obrača kriminalce. In ker je uspešen, gre na živce vsem kolegom, ki ga imajo za čudaka. Za dolgolasega in bradatega hipija, ki bi sodil bolj med kriminalce. Jasno, vsi njegovi kolegi sprejemajo podkupnine, perejo denar in neutrudno brišejo razliko med policisti in lopovi. To je svet, kjer policist ne more biti policist, če ni hkrati lopov. Kruta realnost, ki jo režiser Sidney Lumet slika tako, kot je treba in gledalca navduši z neverjetno spontanostjo in prepričljivim prikazom dogajanja. Serpico se tako znajde med policisti, ki to niso, marveč kriminalci, ki se delajo, da so policisti. Serpi-cova zgodba se je zgodila tudi v resnici, Lumet pa jo na velika platna prenesel zares mojstrsko in se izognil številnim klišejem policijskih filmov. Odličen je tudi Pacino, ki je v tem filmu ustvaril enega najbolj nepozabnih likov v svoji pestri karieri. Sreda, 21. decembra, Rete 4, ob 21.10 Love actually Režija: Richard Curtis Igrajo: Hugh Grant in BillNighy Božič je pred vrati. Ostareli rocker Billy Mack načrtuje svoj veliki povratek in tako posname božično pesem, za katero upa, da ga bo spet ka-tapultirala na vrh britanskih glasbenih lestvic. Težava je le v tem, da je njegov najresnejši konkurent popularna fantovska skupina, Billy pa v slogu svoje stare šokantnosti in brezkompromisnosti vedno znova preseneča novinarje in publiko, ter tako dela številne sive lase svojemu dolgoletnemu menedžerju. Med tem ima novi britanski premier povsem drugačne skrbi, saj se šele navaja na veliko količino odgovornosti, ki mu je bila dodeljena, hkrati pa se je zagledal v svojo asistentko, a je pri nakazovanju svojih simpatij izredno neroden. Kaplja čez rob pa je obisk ameriškega predsednika, ki britanskega kolega spravi v po- litično povsem podrejen položaj, hkrati pa odkrito osvaja tudi njegovo asistentko. mm^m Četrtek, 22. decembra, Rai B, ob 21.CS Le cronache di Narnia Režija: Andrew Adamson Igrajo: Tilda Swinton Zaradi nevarnosti bombardiranja Londona med drugo svetovno vojno morajo štirje otroci odpotovati na podeželje k čudaškemu profesorju. Zaradi strogih pravil, ki veljajo v hiši, se jih kmalu poloti dolgčas, vse do trenutka, ko mala Lucy odkrije skrivnostno omaro, ki predstavlja vrata v povsem nov svet. Toda tudi tam ni vse tako, kot bi moralo biti, saj je zlobna čarovnica deželo obsodila v večno zimo, zato otroci zberejo pogum in priskočijo na pomoč plemenitemu levjemu kralju. Petek, 23. decembra, Rai 2, ob 21.05 A Christmas Carol Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Jim Carrey, Steve Valentine, Daryl Sabara, in Sage Ryan, Ebenezer Scrooge začne božične praznike na svoj običajni skopuško zajedljiv način, s kričanjem na vdanega uradnika in dobrovoljnega nečaka. Vsi na ulici so deležni njegove mrke in božiču nenaklonjene volje. Vsem nedvoumno pove, da nima nikakršnega namena praznovati in se veseliti praznikov; domov odide sam, kot vedno. Doma pa ga pričaka neljubo presenečenje. Predstavi se mu duh pokojnega partnerja Josepha Marleyja, ki v posmrtnem življenju trpi in plačuje za vse svoje življenjske grehe. Upa, da bo lahko pravočasno odprl Scroogeu oči in mu pomagal ubežati enaki usodi, še preden bo prepozno. Pove mu, da ga bodo obiskali trije duhovi: duhovi božične preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Popeljejo ga na dih jemajoče potovanje, ki mu odpre oči. Čeprav se Scrooge temu upira, mora vendarle odpreti srce vsem spoznanjem in popraviti svoja leta trajajoča zlobna dejanja. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV DEVETI MESEC V LETU TALNA OBLOGA IZ LESA V OBLIKI PLOŠČIC GOROVJE V MAROKU (JEBEL ...) NASLOV MUSLIMANSKIH VLADARJEV (LANI MORSKA RIBA, PLAVICA, SKUŠA PROTISTRUP ŽIVLJENJSKA TEKOČINA AM. IGRALEC (JACK) ANTON INGOLIČ PRIPADNIK POLITIČNE ORGANIZACIJE MOŠKO IME BRAZILSKO VELEMESTO (KRAJŠE) ELEKTRIČNA MORSKA RIBA KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN NAJVEČJI MORSKI SESALEC AMERIŠKA IGRALKA GARDNER VROČA MAŠČOBA, KI SE POLIJE PO JEDEH DIJAK, KI ... NA RAJŽO GRE ITAL. NAFTNI KONCERN MESTO V APULIJI HRVAŠKA LUKA MESEC NAJVIŠJI AKAD. NASLOV ZVEZAJUGO-ZAHOD. AZIJE EUGENE IONESCO MRAČNOST FRANCOSKI DRAMATIK (EUGENE) ILKA VAŠTE AMERIŠKI IGRALEC PACINO OSKAR DANON USTAŠKI VELJAK PAVELIČ GARIBALDIJE-VA DRUŽICA / NEKD. ARG. TENISAČ (GUILLERMO) ROGER VAILLANT IVAN TAVČAR V OBRISIH VIDNA POSTAVA SLOVENSKI PISATELJ IN PREVAJALEC (ANDREJ) DIONIZOV SPREMLJEVALEC UTRDBA V TEKSAŠKEM MESTU SAN ANTONIU NAJVIŠJI VZOR, IDEAL SL. IGRALKA KRAVANJA UNITED STATES OTOK OB SUMATRI ODTENEK, RAZLIČICA PREISKOVALNI SODNIK ABRAHAMOV NEČAK SAMO-GLASNIŠKI STIK liNHH^.! JADRANOV KOŠARKAR BATICH EVR. POKAL VVATERPOLU MADRIDSKI ŠPORT. KLUB NEDA UKRADEN SL. TISKOVNA AGENCIJA TOVARNA AVTOMOBILOV V SARAJEVU FERMENT MESTECE PRI BENETKAH MESTO V PIEMONTU 1 2 S 4 m s 6 7 B ■ ■ 9 10 11 12 ■ ■ 13 14 15 16 17 VODORAVNO: 1. kratek moški plašč, suknjič, navadno črne barve; 5. knjiga Janeza Janše; 7. nekdanji slovenski kolesar (Valter); 8. stari Slovani; 9. slovenski pisatelj Svetina, avtor Ukane; 11. slovenski hokejist (Nace); 12. naš pesnik Mermolja; 13. slovenska atletinja, skakalka v višino (Britta); 16. ptica iz družine roparic; 17. italijanska dežela z Latino in Rietijem. NAVPIČNO: 1. del stanovanja; 2. predujem, plačilo na račun; 3. prebivalec naše vasi v tržaški občini; 4. naša vas z znamenitim obeliskom in tranvajem; 6. začetnici srbskega pisatelja in nobelovca Andriča; 10. stolpec na dnu; 11. glavno mesto Afganistana; 14. slovenski glasbenik in pevec Smolar; 15. osvežilni napitek z zelišči. (lako) SLOVARČEK - ABERDA = gorovje v Maroku • ARKO = slovenski pisatelj • NIAS = otok ob Sumatri • SEATO = nekdanja politična in vojaška zveza Jugozahodne Azije • SPEN = ameriški DJ 1 4 Sobota, 17. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Žreb parov osmine finala lige prvakov in šestnajstine finala evropske lige Italijansko-angleški obračun V Videm bodo prišli Grki Denis Godeas ne izključuje novega podviga Napolija in Udineseja Težko, a ne nemogoče. Včerajšnji žreb parov osmine finala lige prvakov in šestnajstine finala evropske lige je bil italijanskim ekipam naklonjen. Edino v taboru Napolija niso ravno zadovoljni, saj so po »skupini smrti«, ki so jo le preživeli, naleteli na angleški Chelsea. LIGA PRVAKOV - Italija je v primerjavi z zadnjimi sezonami pokazala določen napredek. Gre za edino državo, ki bo imela med šestnajstimi najboljšimi klubi tri predstavnike. Sicer je lahko le Inter računal na sorazmerno ugoden žreb, ker je osvojil prvo mesto v skupini, medtem ko sta Milan in Napoli pričakovala zahtevnejše nasprotnike. In obe ekipi sta naleteli na preživeli angleški ekipi. Napoli bo kot rečeno igral proti Chelseaju trenerja Vilasa Boasa in vrhunskega strelca Didiera Drogbaja, medtem ko bo Milan poskušal izločiti Arsenal Arse-na Wengerja, ki ima v Robbieju Van Persieju svojega zvezdnika. Žreb je bil najbolj prizanesljiv do Interja. Ranie-rijevi varovanci bodo namreč igrali proti francoskemu Olimpiqueu iz Mar-seilla, ki ga trenira nekdanji igralec in nato trener Juventusa Didier Deschamps. Pare in možnosti za napredovanje v četrtfinale je za nas komentiral dolgoletni napadalec Triestine Denis Go-deas, ki je letošnjo sezono začel nadvse uspešno, saj je v 15 krogih dosegel že 10 zadetkov in je trenutno najboljši strelec prvenstva: »Treba je poudariti zelo pozitivno novico, da so se tri italijanske ekipe uvrstile v osmino finala lige prvakov, tem pa je treba dodati še dve moštvi v evropski ligi. Zdaj se začenja najtežji del, a ne glede na to gre za znak o napredku italijanskega nogometa. Opažam, da se tudi v A-li-gi bolje igra. Napoli se je odlično izkazal v kvalifikacijski skupini, če pa primerjamo posameznike, je tisti, ki naj bi imel največ težav v osmini finala. Govorimo pa o najboljših 16 ekipah Evrope, tako da je težko pričakovati, da bi v katerem koli primeru imel lahko delo. Nasprotnik je zelo zahteven, a jaz ne bi obupal. Ne bi me presenetilo, če bi Napoliju znova uspel podvig, saj je malokdo stavil že na uvrstitev v osmino finala. Milan sta v zadnjih dveh sezonah izločili ravno angleški ekipi. Arsenal pa ne vzbuja pretiranega straha. V tem trenutku menim, da sta edini dve ekipi, katerim bi se bilo bolje izogniti, vsaj do polfinala ali finala, Barcelona in Real. Milan cilja na visoko uvrstitev, zato se Arenala ne sme nikakor bati. Angleži bi lahko povzročili določene težve, a objektivno gledano je Milan boljši. Glavni nasprotnik Interja je po mojem mnenju Inter sam. Če bodo igrali tako kot v prvem delu, potem bo Ranierijevim varovancem trda predla. Če pa bodo imeli na razpolago vse najboljše in bo forma vsaj zadovoljiva, potem so črnomodri še v stanju premagati skoraj vsakega nasprotnika. Po mojem jim bo prekinitev zelo prijala. Medtem bodo nekateri igralci okrevali. Olympique je na papirju skromnejši od Interja.« EVROPSKA LIGA - Kot že rečeno so takoj po osmih parih lige prvakov izžrebali tudi 16 parov lige Evropa. Ta pokal je bil od svoje ustanovitve za italijanske ekipe težko prebavljiv, ekipe z Apeninskega polotoka pa se večkrat niso ravno trudile, da bi nadaljevale z nastopi v njem. Tokrat sta se med 32 najboljših uvrstila Lazio in Udine-se. Lazio je naletel na nasprotnika, s katerim se je Udinese pomeril v fazi po skupinah, Atletico Madrid. Druga ekipa iz španske prestolnice je Udinese na domačem Vicente Calderonu odpravila z zgovornim 4:0. Bomo videli, če bo Lazio uspešnejši. Veselijo pa se lahko v taboru Furlanov, saj bo njihov nasprotnik grški Paok iz Soluna. Udine-seju je čestital tudi Godeas: »Udinese vsako leto potrjuje in nadgrajuje to, kar je že ustvaril leto prej. Mislim, da se po 20 letih nastopanja v A-ligi ne more več govoriti o presenečenju. Ekipe so vedno kakovostne, organizacija ekipe in društva je za zgled skoraj vsem ostalim italijanskim klubom. Ko dobro delaš, so uspehi naravna posledica tega.« SVETOVNO KLUBSKO PRVENSTVO - Letos v polfinalu ni prišlo do presenečenj. Južnoameriški prvak Santos je s 3:1 (strelec prvega gola je bil Neymar) premagal japonskega prvaka Kashiwo Reysol, medtem ko je bila Barcelona še učinkovitejša in v četrtek z gladkim 4:0 (dva gola Adriana) odpravila Azijskega prvaka Al-Sadda, ki je bil popolnoma brez moči proti trenutno najmočnejši ekipi stare celine. Bomo videli, če bodo Guardiolovi varovanci jutri v Yokohami nadgradili to definicijo in postali najboljša ekipa na svetu. Barcelona bo na tej tekmi, a najverjetneje vse do konca sezone, morala igrati brez Davida Ville, ki si je na polfinalni tekmi huje poškodoval nogo. Tudi evropsko prvenstvo je zanj pod vprašajem. Denis Godeas nima velikih dvomov: »Barcelona je nekaj posebnega. Gre za izvrstno ekipo, ki nima pravih nasprotnikov. Če imajo na razpolago vse igralce so skoraj nepremagljivi. Mislil sem, da jih lahko Real premaga, a videli smo, da so Katalonci še vedno stopničko višje. Morda posamezno tekmo lahko tudi izgubijo, a tak dogodek ne bi spremenil splošnega mnenja: so najmočnejši. Poznam le nekatere posameznike Santosa, a dvomim, da Brazilci lahko presenetijo.« (I.F.) Liga prvakov Pari osmine finala (14./15. in 21 ./22. februarja, povratne tekme 6./7. in 13./14. marca) Lyon - Apoel Nikozija Napoli - Chelsea Milan - Arsenal Basel - Bayern München Bayer Leverkusen - Barcelona CSKA Moskva - Real Madrid Zenit St. Peterburg - Benfica Marseille - Inter Evropska liga Pari šestnajstine finala (16. in 23. februarja): Porto - Manchester City; Ajax - Manchester United; Lokomotiva Moskva - Athletic Bilbao; Salzburg - Metalist Harkov; Stoke City -Valencia; Rubin Kazan - Olympiacos Pirej; Alkmaar - Anderlecht; Lazio - Atletico Madrid; Steaua - Twente; Viktoria Plzen - Schalke; Wisla Krakov - Standard Liege; Braga - Besiktas; Udinese - Paok Solun; Trabzonspor - PSV Eindhoven; Hannover - Brugge; Legia -Sporting Lizbona NOGOMET - V A-ligi Udinese proti Rejevemu Laziu Ugodno za Juventus in Milan VEČERNI DVOMI - Jutri v večernih urah bodo nogometni navdušenci pred težko izbiro, saj bosta istočasno na sporedu dvoboja med Napolijem in Romo ter med Laziom in Udinesejem. Prva tekma bo pomembna, saj se bo moral poraženec dokončno odpovedati vsaki možnosti, da bi se ponovno vključil v boj za naslov. Napoli zaostaja deset točk za vodilno dvojico, Romin zaostanek pa je še za dve točki večji. Mazzarrijevi varovanci morajo nujno izkoristiti prednost domačega igrišča, vendar je Roma proti Juventusu dokazala, da je še kako živa in počasi prihaja na dan delo trenerja, ki je imel kar precejšnje težave pri vključitvi v novo okolje, saj ni še nikoli prej treniral članskih ekip. Luis Enrique pa mora miriti kar vroče okolje, ki se je razplamtelo po Totti-jevih izjavah, da bi Romo lahko zapustil, če bo še tarča napadov kot po proti Juventusu zastreljani 11-metrovki. Vsekakor ga namerava Luis Enrique znova vključiti v začetno enajsterico, ki bo tudi tokrat zelo pomlajena. Obratno bo Mazzarri potrdil najboljšo možno standardno postavo, saj ni odsotnih. Za vrh lestvice pa je v tem trenutku bolj pomemben dvoboj na rimskem Olimpicu. Lazio želi izkoristiti edinstveno priložnost, da prehiti Udinese in se na lestvici zavihti vsaj na tretje mesto. Prava tekma v tekmi pa bo dvoboj med Klosejem in Di Natalejem. Nemški napadalec je zelo nevaren z glavo, medtem ko računa Di Natale na hitrost in protinapade, ki jih zna Udinese odlično izkoristiti. UGODNO ZA MILAN IN JUVENTUS - Na papirju je 16. krog zelo ugoden za glavna dva kandidata za naslov, Juventus in Milan. Prvi bodo igrali pred domačim občinstvom in Novara naj ne bi povzročala prevelikih težav še nepremaganim Contejevim varovancem. Juventus je po porazu Manchester Cityja edini prvoligaški klub v najkako- vostnejših evropskih prvenstvih, ki je še nepremagan. Juventus bo sicer brez kaznovanih Bonuccija in Vidala ter poškodovanega Vučinica. V enajsterici bodo posledično dobili mesto De Ceglie, Giaccherini in Del Piero. Milan pa gosti na San Siru Sieno, ki je v zadnjih krogih nekoliko upočasnila tempo in se znašla v nevarnih vodah. Čeprav je med domačimi kar šest poškodovanih bo Allegri lahko sestavil zelo konkurenčno ekipo: v konici napada bo imela Ibrahimovica in Robinha, ki naj bi imel prednost pred Patom. BO INTER VZTRAJAL? - Inter se vztrajno približuje zgornjemu delu razpredelnice. Ranieri želi tudi v Ceseni nadaljevati z uspešnimi nastopi. Ob ugodnem razpletu na ostalih igriščih bi se lahko Inter znašel na petem mestu, kar bi pred nekaj tedni sodilo v znanstveno fantastiko. OD TORKA ZNOVA NA IGRIŠČU - V A-ligi pa ne bodo dolgo mirovali. V torek in sredo bo na sporedu prvi krog, ki so ga avgusta preložili zaradi stavke nogometašev. In v sredo bo v Vidmu prava poslastica, saj bo med domačim Udinesejem in Juventusom skoraj gotovo v igri prvo mesto na lestvici. NAŠA NAPOVED 15. KROGA A-LIGE - Drevi ob 18.00 Chie-vo - Cagliari 1:1 (35%, 35%, 30%), (ob 20.45) Fiorentina - Atalanta 2:1 (45%, 30%, 25%), Milan - Siena 4:1 (55%, 30%, 15%); v nedeljo (ob 15. uri) Catania - Palermo 1:0 (40%, 35%, 25%), Cesena -Inter 1:2 (25%, 35%, 40%), Genoa - Bologna 2:1 (40%, 35%, 25%), Juventus - Novara 3:0 (60%, 25%, 15%), Parma - Lecce 2:0 (50%, 30%, 20%), (ob 20.45) Lazio - Udinese 1:1 (40%, 30%, 30%), Na-poli - Roma 1:2 (40%, 30%, 30%). (I.F.) KOŠARKA AcegasAps že drevi v gosteh AcegasAps bo že drevi igral prvo izmed treh tekem, ki ga bodo dokončno povzdignile na sam Olimp DNA lige ali pa ga (vsaj začasno) potisnile med polbogove, torej ekipe, ki bodo uvrstitev v končnico lovile vse do konca rednega dela prvenstva. Z vsaj eno zmago bi tržaška ekipa še ostala med najboljšimi, v drugačnem primeru bo na lestvici verjetno zdrknila na tretje mesto. Drevi se bo Dalmassonova ekipa pomerila z eno izmed ekip, ki je ta-čas v najboljši formi. V zadnjih dveh kolih je dvakrat zapored zmagal na tujem, najprej v Lodiju proti Casalpu-sterlengu, nato še v Turinu, torej proti zelo solidnima ekipama zelo močne severozahodne skupine. Trener Bus-caglia razpolaga s popolno ekipo. Recept za zmago je enostaven: običajna čvrsta obramba (AcegasAps dobi v ligi povprečno najmanj košev, Trento pa ima drugi najboljši napad) in dober doprinos vseh igralcev na nasprotnikovi strani igrišča. NOGOMET Triestina plačala dolg tržaškim klubom TRST - Včeraj je zapadel termin za plačilo dolgov Triestine nekaterim tržaškim nogometnim klubom, ki so v zadnjih sezonah sodelovali s Triestino. Vodstvo kluba je držalo obljubo in je med drugim -kot sta nam potrdila predsednik Primorja Roberto Zuppin in načelnik nogometne sekcije Brega Giu-liano Prašelj - poravnalo dolgove tudi s proseškim in dolinskim društvom. VAL GARDENA - Zmagovalec superveleslaloma za svetovni pokal alpskih smučarjev v Val Gardeni je Švicar Beat Feuz, ki je za 30 stotink sekunde prehitel Američana Bodeja Millerja na drugem mestu in za 44 stotink Norvežana Kjetila Jansruda na tretjem mestu. Najboljši Slovenec je bil Rok Perko na 16. mestu. FURLANSKA KOLAJNA - Slovenska nordijska kombinatorca Mitja Oranič in Gašper Berlot sta v ekipni sprinterski tekmi za svetovni pokal v Seefeldu osvojila 12. mesto. Po skokih in teku na 2 x 7,5 kilometra sta za zmagovalcema, Francozoma Sebastienom Lacroixom in Jaso-nom Lamyjem Chappuisom, zaostala 2:31,4 minute. Druga sta bila »azzurra« Lukas Rungalddier in Fur-lan Alessandro Pittin (+2,2), tretja pa Norvežana Mikko Kokslien in Magnus Krog (+4,1). Rokometaši na Čarboli Rokometaši tržaške ekipe Pal-lamano Trieste, ki so drugi na lestvice elitne A-lige, bodo v današnjem zadnjem krogu prvega dela prvenstva v tržaški športni palači na Čarboli ob 18.30 gostili Junior Fasa-no, ki ima 18 točk na lestvici. Prvenstvo se bo nato nadaljevalo šele 21. januarja. IZBOR Tina Maze najlepša Slovenka 2011 LJUBLJANA - Najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze je po izboru obiskovalcev portala Planet Siol.net postala najlepša Slovenka 2011. Mazejeva je zmagala za dobrih trideset glasov in s tem ugnala drugouvrščeno Niko Kljun. Tretja je bila Lili Žagar, na četrto in peto mesto sta se uvrstili Maja Keuc in Katarina Čas. Simpatične Črnjanke lepota nikoli ni ovirala, se je ob razglasitvi rezultatov za Planet Siol.net izrazila Mazejeva: »Menim, da je vedno plus pri tem, kar počnemo.« Lepota ji predstavlja predvsem dodatno motivacijo. »Biti uspešen in lep je čudovita, a hkrati odgovorna kombinacija. Lepoto so mi podarili starši, osebnost se gradi celo življenje. Nisem oseba, ki bi se zadovoljila le z lepoto in neumnimi dejanji. Naučila sem se, da te le trdo delo pripelje do uspeha,« je še povedala Mazejeva. / ŠPORT Nedelja, 11. decembra 2011 21 KOŠARKA - V deželni C-ligi na 1. maju v Trstu Odločilne trojke Bor Radenska - Breg 75:79 (19:20, 35:48, 57:65) Bor: Bole 4 (-, 2:2, 0:1), Madonia 11 (2:6, 3:7, 1:5), Crevatin 6 (-, 0:1, 2:7), Burni 11 (0:1, 1:2, 3:6), Fumarola 7 (2:2, 1:3, 1:2); Štokelj 3 (-, -, 1:1), Meden 11 (-, 1:7, 3:8), Zannini (-, -, 0:1), Sosič 22 (6:6, 8:11, 0:1), Fumarola 7 (2:2, 1:3, 1:2), Gallocchio, Pertot in Devčič n.v. Trener: Popovič. SON: 22. Breg: Schillani 18 (4:4, 1:3, 4:5), Vi-sciano 5 (1:2, 2:3, -), K. Ferfoglia 4 (2:2, 1:3, 0:4), Giacomi 17 (2:2, 3:4, 3:8), Klanca 10 (4:5, 0:4, 2:5); Grimaldi 7 (0:5, 2:5, 1:2), Robba 4 (-, 2:5, -), S. Ferfoglia 10 (1:1, 3:5, 1:3), Semec 4 (2:2, 1:4, -), Nad-lišek n.v. Trener: Krašovec. SON: 17. Nabito polna dvorana, do zvoka sirene izenačena tekma, do pravilne mere živčna in precej slabo sojenje. Tako bi lahko na kratko komentirali včerajšnji slovenski derbi deželne C-lige med Borom in Bregom (na sliki KROMA Elvis Klarica z žogo in Daniel Creva-tin v ozadju), ekip, ki sta upravičeno na vrhu lestvice. Zakaj so zmagali brežani? Borovci so v prvem polčasu igrali slabo v obrambi (48 prejetih točk je preveč). Trener Boban Popovič je - kot je tudi sam po tekmi priznal - izbral napačno obrambno taktiko. Schillani in Saša Ferfoglia sta tako povsem nemoteno uspešno streljala serijo trojk (4:4 prvi, 1:3 drugi), kar se je na koncu tek- me izkazalo za odločilno. Res je tudi, da so borovci izgubili v napadu precej žog. Breg je s »kilogrami« Visciana in skoki Klarice kraljeval pod košema, četudi se jima je uspešno upiral žilavi Madonia, ki je predvsem v napadu prispeval nekaj skokov. Gledalci so videli tudi nekaj lepih potez: na eni strani s Klarico, Gia-comijem, Sašo Ferfoglio in Schillanijem, na drugi pa z Madonio, Sosičem (v drugem polčasu) in Fumarolo. Drugi polčas je bil veliko bolj dinamičen in borben. Gostitelji so uredili obrambno vrsto in omejili število Bregovih metov izza šestih metrov. Z uspešnimi napadi in natančnimi meti so Popovičevi fantje izničili prednost gostov in štiri minute pred koncem povedli za dve točki (71:69). V zadnji minuti je bil izid 75:76. Madonia je neuspešno izvedel oba prosta meta in nato je Gri-maldi zadel odločilno trojko. Ob zvoku sirene so se veselili brežani. Kot pa je izjavil trener Tomo Krašovec po tekmi: »Tokrat je bilo pomembno, da so uživali predvsem gledalci«. In res so. (jng) D-liga: Mossa - Kontovel 50:49 (Lisjak 16, Hrovatin 9). Promocijska liga: Athletismo - Dom 53:31 (Bernetič 12, Collenzini 6). ODBOJKA - Moška C-liga: Volley Club - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 2:3 (25:20, 22:25, 25:23, 18:25, 13:15). NOGOMET - Zadnji krog prvega dela prvenstva v deželnih amaterskih prvenstvih Popravni izpiti in potrditve Kras v gosteh proti vodilnemu na lestvici - Vesna in Juventina doma - Sovodenjci najeli Luco Paravana Za jutrišnji zadnji krog prvega dela prvenstva vlada marsikje veliko pričakovanje. Največje v taboru Krasa v elitni ligi. Rdeče-beli bodo gostovali pri vodilni Fontanafreddi, ki ima 28 točk na lestvici, šest več od Krasa. Zanimivo je, da je furlanska ekipa v štirinajstih krogih izgubila štirikrat (zadnjič pred dvema tednoma doma proti Lignanu z 2:1), podobno kot Kras. Zmagali pa so devetkrat (Kras šestkrat). V Krasovem taboru so pred jutrišnjo pomembno tekmo zelo previdni. Napadalec Pizzini, ki je letos dosegel največ golov (8), bo okreval šele pred prazniki. V sredo se je med treningom poškodoval še drugi Krasov »lumbard«, Damiano Mic-heli, ki je dobil močan udarec. Njegov nastop je pod vprašajem. V promocijski ligi bo Vesna v Križu gostila zadnjeuvrščeni Union Mar-tignacco, ki je še brez točke na lestvici. »Kljub temu naloga ne bo lahka. Absolutno ne smemo podcenjevati nasprotnika. Zmago si moramo zaslužiti na igrišču,« je opozoril tehnični vodja Vesne Paolo Soavi, ki je še povedal, da trener Massai ne bo imel na razpolago Chebra, Pipana in Bagona. Tako kot pri Vesni tudi pri Juven-tini pričakujejo, da bo jutri osvojili vse tri točke. V goste v Štandrež prihaja Trieste Calcio (19 točk na lestvici). »Pomembno je, da obdržimo stik z vrhom lestvice,« pravi športni vodja Gino Vinti. Pri Juventini bodo znova razpolago Gulič in Giannotta, poškodovana pa sta Sellan in Favero. Slednji bo okreval šele do marca. Na najlepši način želijo končati leto 2011 nogometaši Sovodenj in Primorca v 1. amaterski ligi. Sovodenjci bodo gostovali pri Azzurri, ki s 14 točkami zaseda mesta v spodnji polovici 13 Obvestila SK DEVIN vabi na predstavitev tečajev smučanja in deskanja v novi sezoni. Večer bo v ponedeljek 19. decembra 2011 ob 19. uri v Kamnarsko hišo v Nabrežini. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR vabi na božično akademijo, ki bo v nedeljo, 18. decembra ob 15.30 na Stadionu 1.maj, v veliki dvorani B.Pavletiča AŠD MLADINA obvešča, da se bodo tečaji smučanja začeli v nedeljo, 15. januarja 2012. Po potrebi organiziran avtobusni prevoz. Informacije na tel. št. 347-0473606. Nogometaše Krasa čaka pomembna preizkušnja v Fontanafreddi kroma lestvice. Jutri ne bo poškodovanih Tomšiča, Pacorja in diskvalificiranega Trampusa. Trener Coceani do sinoči še ni vedel, ali bo imel na razpolago Erosa Kogoja. Nekaj težav je med tednom imel tudi Bernardis. V četrtek je vodstvo belo-modrih najelo nekdanjega nogometaša Juventine in Krasa Luco Pa-ravana (letnik 1991), ki je letošnjo sezono začel pri Gradisci v D-ligi. Primorec bo v Trebčah igral proti Sistiani (15 točk). Nogometaši treben-skega društva, ki so tretji na lestvici (-3 točke od vodilnega Isonza), so v dobri formi (3 zmage v zadnjih treh krogih in 10 krogov brez poraza), tako da računajo na tri nove točke. V 2. amaterski ligi bo Zarja v Bazovici gostila Centro Sedio, ki je predzadnja na lestvici (6 točk). »Ze neodločen izid bi bil za nas bolj podoben porazu. Proti takim ekipam je treba osvojiti vse tri točke. Igrati pa moramo zelo zbrano,« je napovedal športni vodja Zarje Robert Kalc. Pri rdečih bodo odsotni poškodovani Cerrito, Goran Križmančič in Aron Mihelčič. Primorje bo na domačem Ervattiju gostilo tržiško Romano, ki je v odlični formi, saj je v nedeljo s 3:1 premagala Muglio. V dobri formi so tudi rdeče-rumeni, katerih trener Vitulič pa bo imel precej težav s poškodbami. Breg bo gostoval v Beljanu. Domača ekipa ima štiri točke več na lestvici. Brežane čaka torej težka naloga, četudi imajo Bassa-nesejevi varovanci edinstveno priložnost, da se nasprotniku približajo na lestvici na samo točko razlike. V 3. AL bo Mladost v Doberdobu gostila Villo, ki za rdeče-plavimi zaostaja za tri točke. »Skušali bomo zma- gati, ker drugače se bomo še dodatno oddaljili od vrha lestvice,« je dejal športni vodja Ezio Bressan. Trener do-berdobske ekipe Valentinuzzi ne bo imal na razpolago Bressana, Bense in Radetiča, vrača pa se Bagon. V Doberdob se je vrnil lanski nogometaš Mladosti Sabato Ruggiero, ki je nekaj mi- Domači šport Danes Sobota, 17. decembra 2011 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Trentu: Metallsider -Sloga Tabor Televita MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Štandrežu: Val Imsa -Fincantieri; 20.00 v Gorici, Špacapan: Olympia -Basiliano ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Zalet C - S. Andrea MOŠKA D-LIGA - 19.00 v Cordenonsu: Cordenons - Olympia U17 ŽENSKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Zalet D -Azzano X 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Veronese: Poggi - Zalet plave UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Stara Istrska ulica: S. Sergio - Breg; 19.00 v Trstu, Ul. Petracco: Euroschoolvolley - Zalet UNDER 14 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Altura KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik - San Vendemiano UNDER 15 DRŽAVNI - 17.00 v Dolini: Breg -Sistema Pordenone UNDER 15 DEŽELNI - 18.00 v Trstu, na Greti: Barcolana - Jadran B UNDER 13 - 15.00 v Trstu, Monte Cengio: Grisovelli - Sokol NOGOMET ZAČETNIKI - 15.15 v Križu: Kras - San Giovanni B BALINANJE MOŠKA C-LIGA - 15.00 v Čedadu: Forum Julii -Gaja Jutri nut odigral že v nedeljo na tržaškem gostovanju proti Cgs-eju. V 3. AL bosta že danes igrala Aurisina in Poggio. Deželna amaterska prvenstva se bodo po jutrišnjem krogu nadaljevala 15. januarja. Juventina in Sovodnje med prazniki za Novoletni pokal Juventina in Sovodnje bosta med božično-novoletnim premorom igrali Novoletni pokal, ki so si ga izmislili odborniki obeh ekip. »Prazniki so čas počitka, ekipe pa ne smejo veliko mirovati,« je dejal predsednik Sovodenj Zdrav-ko Custrin. »Dobro je, da igralci ne izgubijo igralnega ritma. Obenem bo to lepa priložnost za družitev,« je dodal športni vodja Juventine Gino Vinti. Ekipi se bosta na prvi tekmi pomerili v Štan-drežu, 29. decembra ob 19.30. Povratna tekma bo 7. januarja v Sovodnjah ob 14.30. Novoletni pokal bodo igrali po pravilih evropskih pokalov. (jng) Nedelja, 18. decembra 2011 KOŠARKA UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran A - Azzurra A NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Fontanafreddi: Fontanafredda - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Trieste Calcio; 14.30 v Križu: Vesna -Union Martignacco 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Gorici, Stražice: Azzurra - Sovodnje; 14.30 v Trebčah: Primorec -Sistiana 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Beljanu: Begliano - Breg; 14.30 v Bazovici: Zarja - Centro Sedia; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Romana 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Villa NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - CGS ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA - 10.30 v Gradišču: Torriana -Olympia Terpin 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Zalet rumene UNDER 16 MOŠKI - 16,.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Sloga Tabor UNDER 16 ŽENSKE - 110.. 0 v Sovodnjah: Soča -Fincantieri azzurra UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel B - OMA Pojutrišnjem Ponedeljek, 19. decembra 2011 KOŠARKA UNDER 19 ELITNI - 20.30 v Trstu, Ul. Carli: Barcolana - Jadran UNDER 17 DEŽELNI - 18.15 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Romans Športniki kriške Mladine se bodo vozili udobneje Eden izmed ciljev, ki si ga je zastavil novi predsednik ŠD Mladina Erik Tence, je uresničen. Kriško društvo je s pomočjo sponzorjev in bančnih posojil nakupilo dva, čisto nova kombija znamke opel. Čeprav so ju javnosti predstavili v četrtek, so se tekmovalci Mladine v udobnih kombijih že peljali. Smučarji so se pred tednom dni odpeljali na treninge na Kaprun, rol-karji pa na nagrajevanje zveze FIHP. »Z njima smo nadomestili stare, dotrajane kombije. Vsekakor pa sta novi pridobitvi sad tega in prejšnjih odborov,« je dodal zadovoljni predsednik Tence. Dosedanji sponzorji (Mladina išče še druge) so: ZBK, Nova ljubljanska banka, KB 1909, Adriaker, Donelli e Del Latte, Tecnoutensili, Barich, Alternativa sport in Mark Medicals. sveže novice puščajo sled. najprej na prstih. Franc Starec, tiskar Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 15. decembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Do svobodnega giba - revija plesnih skupin 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Da Da Da 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: Tg1 Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Aktualno: Settegiorni 11.00 KAtualno: ApriRai Rai Due ^ Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasba: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.30 Film: E. T. - L'extraterrestre (fantam., ZDA, '82, r. S. Spielberg) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12 14.10 Variete: Amici 15.30 Aktualno: Ve-rissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: The Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.35 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio in E. Iacchetti) 11.10 Aktualno: Telethon (v. F. Frizzi) 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 14.50 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagi-ne 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti -Speciale Telethon (v. F. Frizzi) 22.45 Dnevnik - Kratke vesti 22.50 Aktualno: Telethon (v. F. Frizzi, M. Giusti, L. Barbarossa) 1.00 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Cinematografo 21.10 Film: L'amore non va in vacanza (kom., ZDA, '06, r. N. Meyers, i. C. Diaz, K. Winslet) 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.20 Film: The man who saved Christmas (dram., Kan./ZDA, '02, r. S. Gunnarsson, i. J. Alexander, K. Rowan) O Italia 1 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Aktualno: A ruota libera 7.00 Variete: Cartoon Magic, vmes Art Attack 9.00 Nan.: Summer in Transylvania 9.25 Igra: School Rocks 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.45 Vremenska napoved 10.50 Aktualno: ApriRai 11.00 Aktualno: Quello che 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Aktualno: Telethon (v. F. Frizzi) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: The Good Wife 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.25 Dnevnik, sledijo rubrike 7.00 9.55, 12.20 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 10.50 Film: Dragon Ball (ris., Jap., '87) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Film: DArtagnan - The Musketeer (pust., ZDA, '01, r. P. Hyams) 16.30 Film: Robin Hood - La leggenda (pust., V.B., '91, r. J. Irvin) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanka: Scooby Doo 19.30 Film: Snow buddies - Su-percuccioli sulla neve (kom., ZDA, '08, r. R. Vince, i. J. Bryden, K. Chapek) 21.10 Show: Buddy, il mio migiore amico (v. R. Brescia) 23.50 Šport: Studio Sport XXL 0.55 Film: L'alba dei morti viventi (horor, ZDA, '04, r. Z. Snyder, i. S. Polley) ^ Tele 4 7.25 Film: Scandalo a Filadelfia (kom., ZDA, '40) 9.15 Aktualno: PaeseReale 10.15 Glasba: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.40 Dnevnik - L.I.S. 17.00 Nan.: Un caso per due 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.00 Šport: 90° Minuto Serie B 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: E se domani 23.35 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.55 Dok.: Amore criminale 0.55 Dnevnik in rubrike u Rete 4 7.20 Nan.: Magnum P.I. 8.25 Aktualno: Vi-vere meglio 9.55 Nan.: Codice Rosso 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Nan.: Poirot 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: I miti del cinema 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Nan.: Il capo dei capi 23.25 Film: Strategia di una vendetta (horor, ZDA, '90, r. F. Darabont, i. T. Mat-heson, J.J. Leigh) 1.20 Nočni dnevnik 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Film: Angelo 12.00 Dok.: Patrimonio dell'Unes-co 13.00 Dok.: Luoghi magici della terra 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Dai nostri archivi 14.50 Šport: Ski Magazine 15.30 Dok.: Italia da scoprire 16.00 Variete: 80 Nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Videomotori 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.00 Dok.: Borghi nel FVG 20.30 Dnevnik in Deželni dnevnik 21.00 Glasba: E oggi tutti all'Opera! 21.05 Opera: Tancredi 0.00 Nočni dnevnik 0.30 Aktualno: Stoa' La 7 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.30 Film: Senca škandala (pon.) 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.25 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 1.30 Oza-re 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, Utrip, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Nad.: Moji, tvoji, najini 20.30 Film: Pisani pajčolan (ZDA) 22.40 Dok. serija: Kulturni vrhovi 23.10 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.45 Ozemlje na prepihu 23.55 Film: Boj za kri 0.35 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in Utrip (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.50 Infokanal (t Slovenija 2 7.45 Skozi čas 8.00 Pogledi Slovenije (pon.) 9.25 Posebna ponudba (pon.) 10.00 Nordijsko smučanje, SP: smučarski teki, studio Rogla 10.10 Alpsko smučanje, SP: veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos iz Courchevela 11.00 Nordijsko smučanje, SP: tek na 15 km (m), klasično, prenos iz Rogle 12.20 Alpsko smučanje, SP: smuk (m), vključitev v prenos iz Val Gardene 13.20 Nordijsko smučanje, SP: tek na 10 km (ž), klasično, vključitev v prenos iz Rogle 13,50 Alpsko smučanje, SP: veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos iz Courchevela 14.15 Nordijsko smučanje, SP: skoki, vključitev v prenos iz Engelberga 15.30 Judo, Grand prix: posnetek iz Quingdoaja 16.30 Častni krog, pregled sezone formule 1 17.00 Planet Šport (pon.) 17.25 Dok. film: Ruth 246,8 18.40 Zdrav-ko Čolic - glasbeni ogenj, ki gori že 40 let 20.30 Gala koncert: Gustavo Dudamel, Juan Diego Florez in LA filharmoniki 22.00 Na lepše (pon.) 22.25 Koncert: Sobotna glasbena noč: Pankrti, Nč se ne premakne, koncert (2008) 23.45 Videozid (pon.) 0.30 Brane Rončel izza odra (pon.) 2.15 Zabavni infokanal Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 9.40, 21.30 Žarišče 8.2010.25, 13.50 Beseda volilcev 8.50 Studio City (pon.) 9.40 21.30 Žarišče 10.10 Evropski premislek 12.35 Prava ideja (pon.) 14.00 Poročila Tvs115.40 Tedenski pregled 16.20 20.30 Na Tretjem 17.30 18.00 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Satirično oko Koper 12.00 Dnevni program 12.10 SP v AS: Smuk (M) 13.15 Rogla: SP v smučarskih tekih 14.30 Čezmejna TV - deželne vesti 15.00 Glasb. odd.: Boben 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Arhivski posnetki 17.20 23.20 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska odd. 20.00 Tednik 20.30 Glasb. odd.: Ma che festa e 22.15 Back Stage Live 22.35 »Q« - trendovska odd. 23.20 Vsedanes aktualnost 0.05 Čezmejna TV pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Dok.: La7 Doc 11.35 Variete: L'aria che tira 12.25 Aktualno: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Un bugiardo in paradiso (kom., It., '98, r. E. Oldini, i. P. Vil-laggio, G. Cirilli) 16.05 Košarka: DP, Benetton Treviso - Banco di Sardegna Sassa-ri, prenos 18.15 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.30 Film: Il colore della liberta (dram., '07, r. B. August, i. D. Haysbert, J. Fiennes) 0.45 Dnevnik 0.55 Aktualno: m.o.d.a. (t Slovenija 1 6.00 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.20 Nočko II 7.35 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 8.20 Otr. serija: Ribič Pepe 8.35 Iz popotne torbe 8.55 Ris. nan.: Smrkci 9.15 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.00 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.35 Polnočni klub (pon.) 6.00 Tv prodaja 6.30 Dani in Dadi (ris. serija) 6.35 Jaka na Luni (sinhr. ris. serija) 6.50 Brata Koalček (sinhr. ris. serija) 7.00 7.45 Nal in Lili (sinhr. ris. serija) 7.05 To-bi in njegov lev (sinhr. ris. serija) 7.10 Ho-bonavti (sinhr. ris. serija) 7.25 Lupdidu (sinhr. ris. serija) 7.30 Angelina Balerina (sinhr. ris. serija) 7.45 Nal in Lili (sinhr. ris. serija) 7.50 Martinov svet (sinhr. ris. serija) 8.05 Florjan, gasilski avto (sinhr. ris. serija) 8.20 Metka (sinhr. ris. serija) 8.35 Diego in prijatelji (ris. serija) 8.50 Profesor Baltazar (ris. serija) 9.00 9.30 Monster High - Neobičajna šola (sinh. ris. serija) 9.05 Sabrinino skrivno življenje (sinh. ris. serija) 9.35 Beyblade (sinh. ris. serija) 10.00 Bakugan (sinh. ris. serija) 10.25 Čarobni vrtiljak (sinhr. ris. serija) 10.40 Živalski fenomeni (mlad. serija) 11.00 Nan.: Beverly Hills 90210 11.55 Nan.: Dobra mačka (ZDA) 12.25 Film: Tri za ljubezen 14.00 Resnič. serija: Zmenki milijonarjev 14.55 Resnič. serija: Kuharski mojster 15.55 Dok. serija: Kamera teče 16.25 Film: Vihar vseh viharjev 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Bes pod kontrolo 21.50 Film: Igraj svojo igro (ZDA) 0.05 Film: 50 rešenih življenj (ZDA/Kan.) 2.20 24UR (pon.) 3.20 Nočna panorama A Kanal A 7.50 Tv prodaja 8.05 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 12.20 Nan.: Zoey 101 9.25 Film: Deset zapovedi 11.00 Mojstri iluzije 11.50 Družina za umret (hum. nan.) 12.50 Film: Ameriška pita 6 (ZDA) 14.25 Nan.: Merlinove pustolovščine 15.20 Film: Dojčici Olsen - Zabaven Divji zahod (ZDA) 17.00 Nan.: Top Gear 18.00 Svet: Povečava 18.30 Volan - odd. o avtomobilizmu 19.05 Zabavna serija: Navihanci iz Beni-dorma 19.30 Pazi, kamera! 20.00 Film: Božič Denisa pokore (ZDA) 21.40 Film: Deuce Bigalow - Evropski ži-golo (ZDA) 23.15 Nan.: Terminator: Kronike Sare Connor 0.05 Šola seksa (dok. serija) 1.00 Nan.: Navihanci iz Benidorma 1.30 Love Tv 3.30 Nočna ptica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Istrska srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Luigi Pirandello - Golo življenje - radijska igra, režija Boris Kobal; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček: recept za potico; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.2019.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: »Za gorami ...«, prenos; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Heroji za vse čase - poklici; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Ar-sov sobotni večer; 19.00 Giacomo Puccini: Madame Butterfly, prenos iz Metropo-litanske opere; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 17. decembra 2011 VREME / i*"0 rN zmerno ¿2^3 oblačno ¿2b oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antiaklona N. GORICA 2/8 GRADEC 2/6 CELOVEC O 0/4 O TRŽIČ 0/4 _ O KRANJ o 0/2 S. GRADEC CELJE 2/6 O MARIBOR O 2/6 PTUJ O M. SOBOTA O 3/7 N. MESTO 0/5 O ___ O 1-5 LJUBLJANA 1/7 POSTOJNA O-1/5 KOČEVJE V Č O' ČRNOMELJ ZAGREB 2/6 O REKA 3/8 (^NAPOVED ZA DANES Ohladilo se bo, zjutraj bo lahko v hribovitem svetu a tudi krajevno po nižinah zmrzovalo. Čez dan bo prevladovala zmerna oblačnost, v glavnem zaradi občasno tudi gostejše visoke oblačnosti. Zjutraj bodo padavine od severozahoda že večinoma ponehale, najkasneje na jugovzhodu. Čez dan bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem na Primorskem bodo še posamezne, kratkotrajne plohe. J Hladna fronta se zadržuje nad severno Italijo. Danes bodo nad našo deželo dotekali severni tokovi, ki bodo mrzli in bolj suhi. Jutri bo nad srednjo Italijo nastalo ciklonsko območje. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.27 Nad Evropo je obsežno območje nizkega zračnega tlaka. Nova hladna fronta se pomika čez zahodno Evropo proti Alpam. Od zahoda doteka nad naše kraje prehodno bolj suh in v višinah postopno spet toplejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 13,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.19 najvišje 34 cm, ob 11.11 najnižje -14 cm, ob 16.40 najvišje 3 cm, ob 22.19 najnižje -25 cm. Jutri: ob 5.05 najvišje 40 cm, ob 12.11 najnižje -28 cm, ob 18.12 najvišje 8 cm, ob 23.20 najnižje -22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............2 2000 m...........-8 1000 m............1 2500 m .........-12 1500 m...........-4 2864 m .........-15 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1. o GRADEC -4/4 TOLMEČ O -9/0 TRBIŽ O -10/-1 o -12/-3 KRANJSKA G. CELOVEC O -5/2 O TRŽIČ -5/3 A VIDEM O cS -3/9 O PORDENON -2/8 ČEDAD O -2/8 O KRANJ o-6/2 S. GRADEC CELJE -3/4 O MARIBOR O-4/4 M. SOBOTA O-4/5 PTUJ O O N. GORICA O LJUBLJANA -3/5 POSTOJNA O -4/4 KOČEVJE N. MESTO -3/5 O ____ ZAGREB -4/6 O _ o ČRNOMELJ REKA -2/8 Ú. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo v glavnem zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Pojavljala se bo visoka koprenasta oblačnost, ki bo popoldne tudi precej gosta in bo lahko začasno prekrila sonce. Ob morju bo lahko nasploh več oblačnosti, pihal bo šibek vzhodnik, zvečer pa burja, ki se bo krepila. NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo sprva precej jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Popoldne se bo od jugozahoda oblačnost zopet povečala, na Primorskem bodo posamezne plohe. V ponedeljek bo pretežno oblačno in večinoma suho. Jutra bodo hladna. WMUCARSKIH T °¿AL Y po najnižjih r h