I „ ^Qtrrtmia spOMNlTE SE Lovenskih 8EGUNCEV 8 kakim »aromi AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 28, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVI1J Vabilo na plesno zabavo v korist skladu za pohabljenega vojaka h ! Petek večer bo v avditoriju Slovenskega narodnega ,, St. Clair Ave. velika plesna zabava. Ves preosta-.aifcj dan v sklad za dom našega pohabljenega junaka i ^»icka v • . al tej zabavi bo igralo kar sedem najboljših godb. godbeniki so se radevolje odzvali in bodo igrali brezpla-jSanio da bo večji preostanek za to plemenito akcijo, godbe bodo igrale: Johnny Peconova, Pete Sokache-Walkerjeva, Lee Novakova, Louis Trebarjeva, Jim-°zelova in pa Kauchnikova. bo novi grobovi gelezničaiji bodo dali Zf; vse za avditorij, kjer se bo vrtelo mlado in staro ttjetnejših melodijah valčkov in polk. avert v prizidku se bo dobilo pa kaj za želodec, kolikor ^ ,e Pač dobiti v teh časih. Vstopnina za osebo bo $1. ,> Je prijazno vabljen, vsak bo veselo sprejet in dobro '■abaval v veseli družbi, i.. ko še nimate vstopnice, jo boste lahko kupili pri bla- Josephine Zupančič \ Sinoči ob 7:30 je umrla v St. Ann bolnišnici Josephine F. Zupančič, rojena Blatnik. Umrla je potem, ko je dala življenje sinčku. Bila je stara 31 let in rojena v South Bend, Indiana, i _ Poleg deteta zapušča soproga Josipa, ki je iz Rose Zupančiče- JUGOSLOVANI ve družine na Edna Ave., očeta Josipa Blatnika, ki se nahaja v Kankakee, Ind. in eno sestro. PQ GRČIJI Pogreb ima v oskrbi Grdinovi pogrebni zavod, čas pogreba še ni določen. j Helen Miklavčič i V torek zvečer ob 6:45 danes odgovor Trumanu SO NAPADALI to družba se Wh, da bo 0|i Plina m in1" i l!? je $12,000,000 i11 razmah do nJe zime O. — J. French Ro-I^dsednik East Ohio : v Clevelandu je povedal, . UZbiP v--:-------r, 'H pripravila $12,000,-^tje razširi in s tem "ovolj naravnega pli-■ Prihodnjo zimo. Noče HfoM bi Se P°novila situ* s'e zime, ko je tukaj Skovalo E bo Sv°je pripomočke, da S !i|a a bo tako razširila ali t >t _ . ^ „ „ _ ______? nJi^ala dnevno 474,000,-;Se čevljev več plina, 1)r*čakuje, da bo znaša- k plin le kakih 435,-0*ih čevljev na dan. |Q ta plinarna dnevno . 355,000,000 kubičnih Bi; »a. ■ bo tio | I P Pikrih bo prihajal j t»t| 8 EJ^ufiili glavnim v | |b raju pri Ohio reki. B 1 "Pe Plinska družba, ki g Mi B *>tr<>Šila kakih $12,000,-Ve cevi in drugo izbolj- Burke (pa ne župan) je zmagal z enim glasom Cleveland, O. — Thomas A. Burke, ki ima slično ime kot župan in je dobil menda prav radi tega toliko glasov, je zmagal svojega nasprotnika za ohij-ski senat z 1 glasom večine. Nasprotnik bo zahteval ponovno štetje. Burke je bil poklican pred vo-livni odbor, ker je dal napačne podatke, ko se je registriral. V Clevelandu je 3 leta in ob tem času dobiva brezposelno podporo. Dasi ga skoro nihče ne pozna, pa je dobil v primarnih volitvah 20,995 glasov, njegov nasprotnik pa 20,994. Očividno se je zanašal samo na svoje ime, ki je prav tako kot našega cleve-landskega župana. Prav je računal, da ljudje ne pomislijo dosti kaj volijo, in napravijo križ pred imenom, ki se jim najbolj dopade. -o- Senator Connaly pravi, naj bi vsi zavezniki delali mirovne pogodbe i i ž i i Washington. — Senator Tom Connally je včeraj povedal senatu, da imajo po njegovem mnenju pravico delati mirovne pogodbe vsi narodi, ki so se borili na strani zaveznikov, ne pa ministri" samo štirih držav. Connally je bil v Parizu na konferenci z državnim tajnikom Byrnesom kot svetovalec. On je bil, ki je ob neki priliki vprašal ruskega komisarja Molotova, če ■k _ , - , zna v ikakem jeziku reči "da." KZJlZ tJt jJ Molotov se je smejal na vse gr- lo, rekel pa ni ne take ne .take. \ "e stranke poroča, da _ 1 komunisti izstrelili] „ , , bombnikov. Vest! Connally je povedal senatu ll/uski poročevalec iz'da 80 se mim*tn sporazumeli v Poroča, da je I S. bombnikov 'tih na Kitajskem ki pa ni ur adn0 i Moskvi decembra 1845, da bodo i sestavili mirovne pogodbe, ter da so ameriški'! nato sklicali mirovno konferen js jho.... _........ mM izpadali čete kitajskih! c0- Sovjeti pa zdaj zahtevajo, da E*? v Mandžuriji, pri «e ne skliče mirovna konferen-i11,h komunisti izstrelili.! ca, dokler se veliki štirje: Rusv V?1'ie Piše, da so odšli !a> Anglija, Francija in Zed. dr C^žurije, nakar se je *ave povsem ne sporazumejo. ■ v°jska med komuni- Connally je zavpil v vladni mi j , Sadnim četam da po- ^Hkanci. - i. '<(\ * • • 81 ,u časopisje pro- ruske trditve itajT Moskovsko časopi-°> da ni niti en ja-nSo;Pis omenil "'d'neva jVečjega praznika v I^Ponci trdijo, da je tem največji ja eVtlik in sicer na prvi Nevidni, kadar greste. prekoračite ce-bri signalni luči! senatu: kitajskimi ''Kdo i™ Je dal pravico za to?" Atene. — Grška vlada naznanja, da je v nedeljo prestopilo ! mejo iz Jugoslavije 18 vojakov | Titove proletarske divizije. Na-•le padli so grško obmejno postajo umrla na svojem domu Helen severno of Flori ne. Miklavčič, roj. šenk, stara 57 j Grki trdijo, da so bili napadal-let. Stanovala je na 1198 E. 168,. I ci rodom iz Macedonije, ki so St. Rojena je bila v Toms Run, dobili zavetišče v Jugoslaviji. Presto, Pa. j Grki so branili postojanko, do- Tukaj zapušča žalujočega kler je prišla pomoč ter pognali soproga Josipa, ki je doma iz | nato napadalce nazaj v Jugosla-vasi Loško brdo, fara Poljane vijo. nad Škof j o Loko, 4 hčere: Helen poroč. Muiteyn, Margaret poroč. Skufca, Marie poroč. Matich in Gladys. Dalje zapušča štiri sinove: Joseph, Edward, Ernest in Elmer ter sestri Mary .Starman in Eliza-aeth Hafner, ki se nahaja v Mew Smyrna, Florida. Bila je članica društva sv. Helene št. 193 KSKJ. Pogreb bo v soboto .zjutraj ob 10:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. pogrbna maša se bo darovala v isti v pondeljek ob 8:30, h kateri so vabljeni sorodniki in prijatelji. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Anton Kogovšek V Strabane, Pa., je umrl 17. maja Anton Kogovšek, star 75 et. Doma je bil od sv. Jošta. V Ameriko je prišel leta 1898. Bil je izučen kovač in praktičen katoličan vse življenje. Pokoipan je bil 21. maja po katoliških cerkvenih obredih. Zapušča žalujočo soprogo, nekje Montani pa brata Josipa in nekaj vnukov. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Frank Schuster Včeraj popoldne je utonil v ribniku Murray, Garfield Hgts., 15 letni Frank Schuster iz 10402 Park Heights Ave. Po hajal je v Cathedral Latin višjo šolo. Bil je član društva Mir št. 10 SDZ. Zapušča žalujoče starše, očeta Franka, ki je gl. odbornik SDZ in mater Rosalin, roj. Blenkush ki je nečakinja g. kanonika Omana in dr. Michael Omana. Dalje zapušča brate: Jerome, James,Lawrence,Thomas, Joseph in John ter sestre: Mary Agnes in Irene Evelyn ter mnego drugih sorodnikov. Pogreb ima v oskrbi Eerfo-iatov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen. Naše is-creno sožalje težko prizadeti družini in ostalim sorodnikom, o- Ruska armada ne bo korakala preko Češke London. — Radio iz Prage naznanja, da na zahtevo češke vlade ruska armada ne bo korakala preko dežele iz juga na sever, kot je bilo določeno. To je armada maršala Ivana Koneva, ki je namenjena iz južne Češke v Nemčijo. Določeno je bilo, da bo ruska armada korakala počasi preko češke ob času, ko se bodo tam vršile splošne volitve. Narod je protestiral, češ, da bi to vplivalo na izid volitev. Zato je zdaj odločeno, da se bo ruska armada dvignila šele po volitvah 28. maja. -o-- V sklad za vojaka ZAP0JM0! Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, ali v uradu Ame< riške Domovine, isti naslov. "V knjigi je nad ISO pesmi. Knjiga stane 50c, po posti 3 cente več. Anglija bo zaposlila poljske vojake London. — Minister zunanjih zadev, Ernest Bevin, je naznanil, da bo 110,000 poljskih vojakov v Italiji razoroženih v Angliji. Dovolilo pa se jim bo, da bodo smeli tam ostati kot delav ci. Domov na Poljsko ne mara jo zaradi komunistične vlade. -o--- Pazite se, da ja gotovo gre' ste preko ceste pri signalni luči in o pravem času, sicer vas službujči policist lahko povabi na sodnijo. Ako unije železničarjev ne bodo zadovoljne s ponudbami, bo železniški promet ustavljen danes ob 4 popoldne. LEWIS NE ZAGOTAVLJA NIČESAR Washington. — Predsednik Truman je prišel na dan s ponudbo, po kateri bi bil rešen spor med unijami železničarjev in železniškimi družbami ter s tem zagotvljen obrat železnic. 18 unij je predsednikov predlog sprejelo, toda uniji strojevodij in vlakovodij pravita, da predlog ni zadovoljiv. Ti dve uniji sta določili stavko svojih članov za danes popoldne ob štirih. Sinoči so načelniki teh dveh unij obljubili, da bodo dali odgovor predsedniku danes zjutraj. Predsednikova ponudba je nezadovoljiva, pravita uniji in nudi manj, kot je pa predlagal predsednikov preiskovalni odbor. Predsednik je ponudil železničarjem 18'/^c na uro pri-boljška, toda je zahteval, da mora unija umakniti vseh ostalih 45 zahtev za eno leto. Te zahteve se tičejo delovnih pogojev. Danes zjutraj še ni bilo gotovo, če bodo šli železničarji na f-tavko ob 4 popoldne, ali pa bo mogla vlada v tem slučaju vršiti promet, ker je prevzela železnice. Predsednik Truman je bil sinoči dolgo v posvetih z 18 drugimi unijami železničarjev, ki so vse sprejele predsednikovo ponudbo za boljšo plačo. Predsednika unij strojevodij in vlakovodij se bosta pa sestala še enkrat s predsednikom menda danes dopoldne. Takrat mu bosta dala definitiven odgovor, če sprejmeta ponudbo ali ne. Predsednik je ponudil železničarjem toliko priboljška kot so ga dobili jeklarski delavci in delavci v drugih industrijah, to'je 18V:>c več na uro. To je nekaka vladna baza za izboljšanje mezde delavcem v vseh industrijah * * * Kljub temu, da je vlada zasegla premogovnike, pa delavci v vedno večjem številu puščajo delo. J. A. Krug, tajnik notranjih zadev, ki jč v imenu vlade prevzel rudnike, je včeraj izjavil, da še ne more reči, kako bo drugi teden premogovna industrija poslovala. Rekel je, da še vedno ni dobil zagotovilo od predsednika unij ski h premogarjev, Novi darovi v sklad za dom pohabljenega vojaka BRODNICKA Farani cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu so darovali skupno $563.96. Drugi novi darovalci so pa sledeči: Po $50: Business Women's Club. Po $15: Društvo Glas deve-landskih delavcev št. 9 SDZ. Po $10: Emery Križman, Addison Rd., podružnica 50 SžZ, društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, Matt Mlinar, E. 52. St., Beaumont School for Girls Alumni. Po $5: Albert F. Intihar, Huntington Park, Cal., podružnica 25 SŽZ, Mrs. Mary Gornik, Giddings Rd., neimenovana, Edward Kovačič, Hecker Ave., erry Mohar, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. C Hartford, Grovewood I john £ Lewisa, |e*bodo premo AVe j gar j i delali za vlado ali ne. V Po $3: Msgr. Vitus Hribar, j soboto 0 polnoči poteče premir-Po $1: Mrs. Marie Anzlovar, Westropp, neimenovana (Poljakinja). Partizani še vedno prijazno sodelujejo z Italijani Komunistične časopise zalagajo s papirjem, ki ga je dala UNRRA Trst. — "Stars and Stripes," časopis ameriške armade, poroča, da so ameriške vojaške oblasti zaplenile 120 navitkov časopisnega papirja, kar je okrog 20 ton. Ta časopisni papir je bil poslan iz Jugoslavije iz zalog, ki jih je dopeljala relifna orgahizaerja združenih narodov UNRRA. Vojaška policija je zaplenila ta časopisni papir na ukaz vojaške oblasti ter se nahaja zdaj v treh skladiščih, da zavezniške oblasti odločijo, kaj naj se zgodi ž njim. Papir je bil poslan iz cone B v cono A ter namenjen za komunistična časopisa "II Lavorato re" ter "Primorski dnevnik" in neodvisni list "Corriere di Trieste." Na časopisnih navitkih je označeno, kje je bil papir narejen, ker je na omotu tiskano z velikimi črkami "Made in Canada." Zato vojaške oblasti sodijo, da je ta papir del pošiljke od UNRRA Jugoslaviji. To je potrdil tudj Berry White, ki je direktor UNRRA za Trst. Poroča se tudi, da je te dni resigniral nek uradnik IJNRRA pod obtožbo, da je misija IJNRRA za Jugoslavijo popolnoma pod rusko kontrolo. Ta uradnik je izjavil, da kadar začne kak član ameriške misije stikati okrog, ga enostavno pošljejo domov, da ne bi preveč videl. -o-- j Razne drobne novice iz! Clevelanda in te okolice Pisma imajo pri nas— V našem uradu se nahajajo pisma za sledeče osebe: Mrs. Rozi Drew (menda v Kanadi), piše ji Stanko Hrovat. Frank lic iz Ribnice, piše mu Mauser Jurij. Mrs. Rose U. Paul in, piše ji Mele Ivan. Andrej in Neža Kajfež, rodom iz Planine 4, Fara pri Kočevju, piše jima duhovnik Janez Bukovec. Modic Jožef in Anton, doma iz Rakeka po domače Pintarje-va, piše jima Matičič Franc. Koncert v nedeljo— Pevski zbor "Planina" bo priredil v nedeljo 26. maj a spomladanski koncert v SNI) na Stanley Ave., Maple Heights, O. Pričetek koncerta bo ob 7 zvečer. Po koncertu bo pa ples, za katerega bo igrala fina godba "Sandy and his Buddies." Rojaki od blizu in daleč so prav prijazno, vabljeni na to prireditev priljubljenega pevskega zbora. Tretja obletnica— V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Pirnat v spomin 3. obletnice njene smrti. Pobiranje asesrnenie — John'Tavčar, tajnik SND na 'St. Clair Ave. naznanja, da bodo tajniki in tajnice za ta mesec pobirali asesment, v petek zvečer 24. maja in ne v soboto, ker je za soboto spodnja dvorana oddana za svatbo. Ravno tako bodo pobirali asesment v petek večer tajniki in tajnice v SNI) v Maple Heights. Članstvo naj blagovoli to vzeti naznanja in se po tem ravnati. Poroka— V soboto 25. maja ob 9 dopoldne se bošta poročila v cerkvi sv. Vida Frances Vertovs-nik in Frank A. Zupan. Nevesta je hčerka družine Mr. in Mrs. Charles Vertovsnik iz 1104 E. 71. St.., ženili je pa sin Mrs. Matilde Smerdel iz 15614 School Ave. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Izredna seja— Nocoj ob 7:30 bo izredna seja društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Razprava bo glede bolniške podpore. Članstvo naj se udeleži v velikem štvilu. -o-- Iskrena hvala vsem darovalcem. Darove lahko pošljete direktno blagajniku odbora, Mr. Anthony Brodniku, 1324 Giddings Rd., Cleveland 3, Ohio, ali lahko izročite v uredništvu Ameriške Domovine, v slovenski banki, ali v slovenski posojilnici. -o-- Bender svetuje sejo velikih štirih Washington.—Poslanec Bender iz Ohio je svetoval takojšnjo sejo predsednika Trumana z načelniki vlad Rusije, Anglije in Francije. Samo ti morejo rešiti svetovne probleme, je rekel poslanec. je dveh tednov, tekom katerega je Lewis dovolil delavcem kopati premog. Vprašanje je, če bodo šli premogarji v pondeljek delat za vlado, ali bodo zastavicah, če ne dosežejo svojih .zahtev. -o- Dva brata sta dobila „ , težko kazen, ker nista Pogumna ženska prepre- j ^^ ^^ cila paniko j cleVeland> 0 _ Federalni Shenandoah Pa. — V Capi-j sodnik Emerich Freed je obso-tol gledišču je začelo goreti, jdil brata Franka in Josepha Bu-Ljudi se je polastila panika. I dak iz Youngstowna, O. vsake-Tedaj je skočila na oder Mrs. ga na dve leti in pol ječe, ker James Miller ki je rotila lju-j nista pijaČaJa dohodninskega di naj gredo v redu iz gledišča, s davka od dobička, ki sta ga na- SPOMNITE BEGUNCEV se slovenskih s kakim parom Ljudje so se pomirili se razvr stili v vrsto in nihče ni bil ranjen. POGREBNI SPREVOD USTAVLJEN, DVA MRLIČA ZDRAVA VSTALA IZ KRSTE Wiesbaden, Nemčija. — Dva ameriška vojaka pripovedujeta, da sta bila priči, kako sta dva nemška mrliča vstala iz svojih krst ter odšla, ampak v spremstvu vojaške policije. Vojaka George Kimber iz Brokfield, Mo. in Homer Phillips iz Coffeyville, Kas., pripovedujeta, kako sta nekega dne stala na francoski meji blizu Saarbru- ! pravila pri hazardiranju. j Obtožnica se je glasila, da sta j v 5 mesecih napravila čistega i dobička pri konjskih stavkah v j vsoti $149,000, od katerih bi morala plačati $50,000 davka, pa I sta dobiček previdno zamolčala. Otroci so pomagali piket-nim stražam Gaffney, S. C. — Osem unij-Francoska policija je pogreb .skih moških in žensk se bo mo-ustavila in, začela stikati okrog., ralo 'zagovarjati pred sodnijo, Končno je ukazala, naj odprejo ker so dovolili svojim otrokom, obe krsti. Komaj so pokrova da so zmerjali in metali kame-odprli, sta 'iz krst vstala dva nje na neunijske osebe, ki so Nemca, katera so hoteli očividno hotel na delo v tovarno,.kjer je iztihotapiti iz Nemčije. stavka. kena in gledala nemški mrtvaški sprevod. Na truku, ki je služil za mrliški voz, sta bili dve krsti. 2 " AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderoon 0628 Cleveland 3. Ohio _Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00. ,2a Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 6 centov.____ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies o cents each. Win Tl> »*! HflTHIf• r>♦ WttTi * i BESEDA IZ NARODA rimwTiitwM »o wwwww mu n inn Entered as eecond-claas matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879._________ No. 102 Thurs., May 23, 1946 Onstran kitajskega zidu Severna Kitajska je bila in bo ostala žarišče Daljnega vzhoda. Vsa vojna v vzhodni Aziji, ki se je začela 1935 z vdorom Japoncev v Mandžurijo in ki sta jo zaključili atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki, je bila le razplet borbe za Severno Kitajsko, borbe, ki traja že od 17. stoletja, pa do danes, ne da bi prišlo do odločitve. Da še ni dokončne odločitve, kažejo zadnje vesti. Zopet je izbruhnila državljanska vojna v severnih pokrajinah, ruske čete se še niso povsem umaknile s Koreje, Port Arturja in Mandžurije. Gre namreč za pokrajine Mandžurijo, za Zunanjo in Notranjo Mongolijo, za Džahar, Džehol in Šansi, ki ležijo vse razen poslednje severno od Velikega zidu. V 17. stoletju so bile te pokrajine kot dediščina dinastije Mandžu priključene Kitajski, s čemer je meja Kitajske dosegla na severu reko Amur. Istočasno se je pojavil prvi partner v današnji igri: Rusija z drznim kozaškim osvojevalcem Habarovom. Od tedaj je Severna Kitajska barometer kitajske države. Vsakikrat pokaže njeno slabost ali pa moč. Jedro kitajske moči tvori kmečko ljudstvo južno od Velikega zidu. Vse pokrajine Severne 'Kitajske pa so stepe. Ko je v 19. stoletju kitajska država bila najbolj razvrvana in dežela socialno najšibkejša, je tudi kmečko lujdstvo bilo preslabotno, da bi se uveljavilo v. Severni Kitajski. V tem času sta se Rusija in Japonska utrdili v Mandžuriji. Rusija je zgradila v Severni Mandžuriji železnico, ki veže Irkutsk, Čito in Vladivostok preko Harbina. Ta železnica, ki je za Rusijo življenske važnosti, je potgenila Moskvo v čarodejstvo Severne Kitajske. Japonci so zgradili južno mandžursko železnico, ki veže Harbin preko Mukdena s Port Arturjem, pa tudi s kitajsko osrednjo pokrajino okrog Pekinga. Čim šibkejša je bila. Kitajska, tem jasneje je postalo nasprotje med Rusijo in Japonsko. To nasprotje in- pa interesi Zed. držav ter Velike Britanije pa so preprečili formalni odpad severnih pokrajin. Današnje dejanje v tej drami Daljnega vzhoda se je pričelo po prvi svetovni vojni, ko je komunizem zajel skoraj vso Severno Kitajsko. Anglija je vodila protinapad, podprla maršala Čangkajška in je porinila komuniste v severno Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo. Temu je sledilo zavzetje Mandžurije po Japoncih, kar so Anglosaksi, čeprav neradi, zaenkrat še dopustili. Posest Mandžurije je po osvobodi naravne sile, ki smo jih označili kot "čarodejstvo Severne Kitajske." Kdor ima Mandžurijo, jo mora zavarovati s tem, da osvoji obe Mongoliji in pokrajine Džehol, Džahar in Šansi — sicer ni življenja zmožna. Pa tudi obratno je potrebno. Tako se je morala Japonska spustiti v usodepolno igro osvojevanja. Tu pa je našla svoj konec. Po porazu Japonske je obnovljeno staro jedi'o Kitajske spet prišlo do svojih pravic. Toda zdaj je tu Rusija, ki ima svoji posesti obe Mongoliji in severno mandžursko železnico. Komunisti obvladujejo ostale pokrajine Severne Kitajske. Naravno je, da hoče Moskva utrditi svoj položaj. Kitajska pa ni več slabotna in zato tudi ni več pripravljena odpovedati se severnim pokrajinam. Anglosasi zagovarjajo popolno neodvisnost Kitajske. Odtod resni pomen vsega zapletenega vprašanja. Prvi korak k rešitvi tega problema je bila sovjetsko-kitajska pogodba. Drugi predpogoj pa bi bil konec vojne med osrednjo vlado in komunizmom. Da Anglosasi zagovarjajo neodvisnost 'Kitajske je v prvi vrsti najti v tem, da računajo na bodoči trg za svojo robo. Iste želje ima pa tudi Rusija, zato vidimo zdaj tiho borbo med nekdanjimi zaveznicami za Daljni vzhod. Kako se bo ta borba končala, danes še ne moremo reči. Nekaj o koroški OF Voditelji OF se radi hvalijo, koliko so trpeli pod fašizmom in nacizmom in kako so požrtvovalno delali proti okupatorju za osvoboditev slovenskega naroda. Poglejmo, kaj so koroški OF-arji "trpeli" med vojsko: Dr. Joško Tischler (koroški Kocbek) je bil med vojsko gimnazijski profesor v Bregenzu na Predarlskem, kjer je mirno živel kakor na letovišču. Dr. Vinko Zwitter je urejeval glasilo Majer-Kajbičeve politike "Koroškega Slovenca," nato pa odšel na varneje na Češko. Dr. Mirt Zwitter je "aktivno sodeloval pri osvobodilni borbi za Slovenijo" tako, da je služil Nemcem na Pruef-stelle v Ljubljani. OF mu je sicer nalagala različne naloge, ki naj bi jih na tem vplivnem mestu izvršil v njeno korist, toda g. Mirt Zwitter je preveč boječ gospod in se teh nalog ni upal izvršiti, za kar se je po "osvobojenju" moral nekaj časa skrivati pred partizani. Ing. Pičel j je bil pod nacistično Nemčijo ravnatelj neke tovarne v Berlinu. Tudi dr. Petek je imel vso dobo nacizma lepo življenje. Koroški Slovenci se zato čudijo, kako jc mogel ta mož priti na predsdeniško mesto OF, ki je vendar protinacistična organizacija. Karl Prusnik, major jugoslovanske vojske, je izdelal načrt za odvedbo 40 ljudi iz Železne Kaplje. x Mladinski koncert pri fari sv. Lovrenca Cleveland, O. — Kakor vsako leto bo tudi letos priredil naš- mladinski zbor svoj pomladanski koncert in to je sedaj že 11. pomlad odkar nam prepeva prelepe slovenske pesmice naš mladanski zbor. Do sedaj smo imeli navado, da je imel naš mladinski pevski zbor koncert vselej drugo nedeljo v sesecu maju, to je, na Materinski dan, a se sedaj vrši ta koncert v nedeljo 26. maja ob osmih zvečer. Mladi pevci in pevke se prav pridno vadijo že zadnjih deveti mesecev, ali celo šolsko leto. Učijo se kar med rednim poukom. Ndkaj časa jih uči slovenska sestra učiteljica, da se tako privadijo vsaj besedila in potem pa jih uči g. Ivan Zor-man. Povem vam, da je teh pevcev precej lepo število, če se ne motim nad 75 in to je že nekaj. Pridite jih poslušat v nedeljo in boste sami slišali, kaj se lahko napravi z dobro voljo in vztrajnim delom. To v resnici ni prav lahko delo, če pomislimo, da se v šoli uče drugi jezik. Zato pa ni več kot prav, da jim gremo na roke, saj drugega itak ne zahtevajo od nas, da jih pridemo poslušat. Kajti s tem zvezi so tudi stroški. Sicer ne da bi kdo mislil, da rabimo kašne velikanske vsote, ampak glavno je da dobimo toliko, da plačamo učitelja in drugo pa je že vse v redu. Zato prosim in vabim v prvi vrsti starše teh otrok in potem pa' vse prijatelje naše pesmi, da pridete v nedeljo zvečer v Slovenski narodni dom na 80. cesti na koncert našega mladinskega zbora. Zagotavljam vas, da boste imeli dosti duševnega užitika in to proti mali vstopnini. Po koncertu pa bo prosta zabava, kakor vsako leto, ker bo gotovo kaj onega od zida in Eddie Zabukovec bo pa kakšno zaigral, da bo večer lepši in popolnejši. Še enkrat vas vse lepo vabim v imenu naše slovenske pesmi, pridite poslušat nase mlade pevce in vam kličem na svidenje v nedeljo zvečer ob osmih. S pevskim pozdravom naših mladih pevcev, za odbor, France iz doline. -o- Ob grobu vzornega moža Vem, da se bo oglasilo še več drugih, kakor so že zapisali lokalni časopisi o možu John Gorniku, vendar si jemljem tudi podpisani nekaj pravice kot njegov in on meni zaupni prijatelj, napisati ob njegovem grobu nekaj besed v blag spomin, kot sotrgovcu in sosedu, kot možu, ki je vreden spomina. Do katerega sem imel spoštovanje odkar smo se poznali in trgovali, bili si rama ob rami in se trudili do boljšega obstanka s svojimi težko-čami in družinami. Noben ne bi mogel bolj videti v njegovo stanje nego sem imel priliko videti jaz, njegov sosed toliko let. Bili smo nekako v istih odnošajih in borbah, iste starosti, mišljenja in delovanja. Zato mi narekuje srce, da naj izrazim svoje sočutje, ki me v teh dnevih napolnjuje, ko slišim, kaj o njem mislijo in govorijo ljudje o njegovem delu in naporu, o njegovem sloveu s svarilom in nauki, kakor se kaj takega še ni dogodilo v naši slovenski okolici. Ob njegovi smrti bi lahko rekel takole: če bi bilo to mogoče, bi rekel, da si je on sam začrtal način in čas svoje smrti. Toda, ker vem, da kaj takega ni mogel misliti, zato pa premišljujem, zakaj se je kaj takega in na tak način dogodilo. Ko pa premišljujem, se mi sili misliti, da je bilo tako usojeno, da je on tako, po naših mislih častno odšel od nas. Bolj častne smrti bi si tudi sam ne mogel zaželeti, kakor jo je imel. Kakor smo vsi užaloščeni na eni strani, ki smo ga ljubili in spoštovali, mu prav tako v tej usodi vseeno sedaj izražamo neko zadovoljstvo, namreč, da je odšel od nas vsaj na tako časten način, če smemo to imeti za častno, kar splošno vsi smatramo, da je ta slučaj vzbudil v vseh ljudeh iskrene simpatije. Iz domovine njega nisem poznal. Drugi dan po njegovi smrti mi pove postarana žena, doma iz njegovega kraja, da je bil kot otrok "sirota." Razumljivo je, da iz takih družin postanejo navadno veliki ljudje ali učenjaki. S tem je povedano veliko. Njegovo življenje tukaj je znano v naselbini in še dalj izven Clevelanda, da je bilo vzorno in naporno, kakor je za vse take, ki so hoteli s trgovino in z družinami pošteno živeti v tistih prvih letih, skoraj pol stoletja nazaj, in to še, če vpoštevamo kot katoličani, kateri imajo še več ob-ligadij in odgovornosti, nego nekatoličani. Začeti trgovsko podjetje, vzgojiti številno družino in to po predpisih poštenja, je nekaj kar zamore doseči le tak, ki je pripravljen prevzeti na sebe vse žrtve skrbi in dela ter odgovornosti napram vsemu-; kar ga zadene in čaka. Jo'hn Gornik je bil eden teh mož! Vzoren in iskren, pošten j in odkritosrčen do vseh. On se je oprijel dela v veri, da bo z njim Bog in Njegova pomoč. I Za vse take'so pa pripravlje-j ne tudi težke preizkušnje. Ako I ostaneš zvest v svojem začrtanem delu, veri in Bogu, prijazen z ljudmi in pripravljen za dobra dela do svojega brata, boš tudi gotovo uspel, uspel pa po težki in trnjevi poti, za tisto moraš biti pripravljen, ako računaš drugače, se boš vračunal. En tak pregovor, ki uči ljudi prav živeti, ki velja nam vsem katoličanom, je oni, ki se glasi: "Moli in delaj!" John Gornik je delal, to vemo vsi. V Gornikovi h^ši je opravljala redna molitev. Vsa čast takim družinam! Gornikovi sinovi in hčere delajo kakor mravlje, da jih je treba občudovati. Gornikovo številno družino so spremljale z izjemo nekaj let, skoro ves čas težke preizkušnje, šlo se je dolga leta o poslednjega časa, ali bo družina ostala pod lastno streho ali ne. Take težkoče so za poštenjaka, ki je znal delati in je rad delal, dneve in bi rekel velik del še v nočeh, so težka mora, ki spremlja in tlači človeka ob zid. Depresija, ki je pognala toliko tisoč druži mi z njih lastnih domov, je pretila tudi njim, toda, drugi okrog njih za to niso vedeli. Gornikove so smatrali za dobro stoječe, za lahko-živeče, za premožne ali imovi-te, saj so imeli trgovino in veliko posestvo. Na kaj takega kaže s prstom marsikateri i*o-jak, ki nima pogleda v družinsko življenje, v družinske in trgovinske skrbi in odgovornosti. Danes te imajo za bogatina, jutri ti prodajo na javni Taki in podobni so zdaj glavni zaupniki Osvobodilne fronte na Koroškem. Pa kdo vpraša, kaj so bili prej, samo da zdaj trobijo v komunistični rog. Ne, to menda niso izdajalci, če so prej delali za Hitlerja in naciste. . . dražbi tvojo lastnino. Za navadnega ameriškega trgovca je propast prava špas, business, za našega poštenega trgovca, Slovenca, je pa kaj takega nesreča! Naš blagopo-kojni pionir ni mogel prespati mnogo noči, ne da je on sam kaj zakrivil, bil je žrtev razmer in dogodkov ameriške metode, za kar je moral naprej in naprej delati. Delal je v krojaški obrti, delal z iglo, delal nadurno dolge dneve in noči, trgoval in končno, da bi rešil za družino še hišo in streho, je moral na starejša leta prevzeti delo, ki je, ne za navadnega delavca, marveč za učenjake, z učene bančno izvežbane fi-nancirje: "tajništvo Zveze," ki ima posla z milijoni. Nikakor ni rajni John Gornik tega dela vzel za "šport" pač pa v namenu kakor zgoraj omenjeno. Meni je to sam razodel. Tako je bilo njemu določeno in tako je dokončal. Veselil se je, da bo s to zadnjo konvencijo oproščen, kar mi je povedal sam in res se je to dogodilo, ne samo po njegovi volji, pač pa tudi po božji. Kakor da si je sam želel in kakor da si je tako zaslužil, lahko in častno umreti, je odšel od njih, ki jih je ljubil. Odšel je v boljši večni svet, kjer ne bo zavidanja, ne skrbi in napora, pač pa neminljivo veselje za večno. NArod ga je počastil Ko je njegovo truplo ležalo v krsti, so se zgrinjale množice ljudstva dva dni mimo krste, osobito pa nekaj ur neprenehoma v petek večer. Tisoči so šli v tem času s povešenimi glavami, poklekovali in molili za dušni mir, poslavljali so se od njega, kakor se brat od brata, otroci od očeta. Mnogi so glasno izražali srčno bol. Ljudje, domačini, kar imenujemo narod, so se hoteli njemu oddolžiti in teh je bilo veliko. Vsi oni, katerim je on bil za pričo, da so postali ameriški državljani, so se uvrstili s povešenimi glavami in si v srcu mislili in govorili: "Bog Ti povrni." One družine, katerim sta on in soproga botrovala, kumovala, so storili na isti način. Njegovi tesni prijatelji,' katerim je dajal dobre nasvete, korajžo v njih težkih dnevih in podporo v potrebi, velikokrat v lastno škodo, so vsi ponavljali: "Bog Ti stotero povrni." Pa kaj bi našteval, vsa javnost ve, kdo je bil on, zato so bili vsi prostori v pogrebnem domu do stropa napolnjeni s cvetlicami. Narod se je hotel oddolžiti in mu izraziti svoje sožalje in želje, da bi bil poplačan tudi od Boga za njegova tolika vljudna dela do bližnjega, zato so darovali za mnogo sv. maš. Kar se pa tiče organizacije Slovenske dobrodelne zveze, ve članstvo samo in to bo zapisano v zgodovino te organizacije, kateri je posvetil toliko njegovega časa, truda in dela, bodrilnih besed in negovanja. On je bil v to poklican in določen, organizacija ga pozabiti ne bo smela, postavi naj mu časten spomenik, ker je za Zvezo veliko žrtvoval in užil veselih pa tudi bridkih ur, to vem tudi jaz, ker mi je bil zaupni prijatelj. Gornikova družina Kar odkrito priznajmo, da jc rajni naš prijatelj organiziral v svoji hiši častilo družino, I kakor je v Zvezi vodil vse v | najlepšem^ redu, v bratskem j duhu, ter v složnosti. Vsi smo se ; v tem tako rekoč "misijonskem i pogrebu," ob krsti lahko nekaj j naučili: Modernost naših dni 1 in verno življenje skupaj ne J gre. Gornikovi so bili sicer v | vljudnosti moderni, nikoli pa ne skriti ali bojazljivi se javno j pokazati, da so verna družina. ! Ne mislim hvalisati, le "Luč i naj se ne deva pod mirnik!" i Potrebujemo takih družin! Sla-j bi smo radi tega, ker živimo med slabimi razmeranui-okol-nostmi in se bojimo pokazati javno, da smo katoličani. Gornikova družina je zbrana molila trikrat na dan sv. rožni venec ob krsti: zjutraj, opoldne in zvečer. To je izvanredno v teh časih modernega sveta, toda je toliko bolj častno. Tak običaj je narodna svetinja, kar največ prištevamo skrbni družinski materi. V Gornikovfh sinovih imamo iskreno slovensko bodočnost, imamo posnemalce očeta, ki do ga tako ljubili, mu bodo tudi sledili v naukih in delih, naj bo tako! Počival bo v družinski grobnici v sekciji štev. 5 na Kalva-riji, kjer so pred leti pokupili naši pionirji, kakor Kmet-Jak-še, Oberman, Grill, Stanko in mnogo drugih svoje parcele za svoje družine. Tam na spodnji strani ceste tudi počivajo trupla naših poznanih in spomina vrednih mož kakor: oče Ivan Zormana, Louis Pire, Jurij Malovrh in več desetin veljavnih mož. Vsem tam počiva-jočim blag spomin med nami. Na svidenje nad zvezdami. Iskreni vaš prijatelj, Anton Grdina. Starost kokoš' itarost zob." Društvo sv. Kristine, št. 219, K. S. K. J. Euclid, O. — članstvu naše ga društva naznanjam, da ima naš društvo letos prvič priliko poslati dva delegata na redno konvencijo naše Jednote. Za letošnjo konvencijo sta bila izvoljena Predsednik Math Te-kavec, 20303 Goller Ave. in njegov namestnik pa je Matit Intihar, tajnica Theresa Zde-šar, 20601 Arbor Ave. in namestnica pa Helen Kosten. Ce se le malo potrudimo vsi, pa bomo ,za drugo konvencijo lahko poslali tri delegate. Pojdimo vsi na delo in pridobimo novega članstva in če vsak član pripelje samo enega novega člana vsako leto v mladinski ali odrasli oddelek, pa bo to že lep napredek pri našem društvu. Do sedaj šteje naše društvo 244 članov v odraslem in 169 članov v mladinskem oddelku. S tem da pridobite kakega novega člana pomagate do napredka svojemu društvu in Je-anoti in poleg tega pa so razpisane tudi lepe nagrade kot ste lahko čitali v našem Glasilu Torej, bratje in sestre, na delo, dokler je čas in vsestranski uspeh nam je zagotovljen. S sestrskim pozdravom, T. Zdešar, tajnica. -o- —Kadar se vozita dva na bi-ciklu (kolesu) je toliko, kot bi nalašč izzivala nesrečo. "Kako poznaš s ši?" "Po zobeh! "Saj kura nima n "Jih imam pa jaz,! ___o—--- Zateklo oko "Prijatelj moj, kaj J ,,, da imaš tako zateklo oK •. "Moja žena meje v rožicami obsipala. ^ "Kako je to mogoče- ^ "No, lonec je bil t« ven." Nekaj bo pa le za prazen želodček. — Med tem, ko je njegov oče na stavki z ostalimi premogarji, pa se je 10 letni Georgie Pans podal na ribolov in kot g noj, da so me toliko oo\ $ da je bilo prav tako, K u j prijatelj Jim doli v 1 ^ ji Urški: "Boš vide*. fl do toliko časa rezali- * ^ spravili!" šur, zato t ^ jo, da ne vidiš, kako ^s jo in obrezavajo m»J Ji mladi. Kje je zda.l - ^ seek, ki sem ga ta b]l0sti štal in mu tako skr eB)a Tam, kjer je zadnja ^ bilo včasih tako "^j^nje polno, zdaj pa še 116 če niso zadelale vsen. ^ pak takoj so me if" jed1 misli o izprazni® $ shrambi, ko sem vi'» zopet eno pošteno 0 ^ri1 Še rekelček sem P° ^ j ic rečem, da mi je tak«11 ^ J S so lasje vedno boU j ju^ \\ pa bi mislil, dabort^iep >ti nabor. Na, zdaj P8 ** % -Jevnikova Tončka, s ^ v \ pa naj se me. og ^ -J* * enkrat rekla v ofi«^ ^ ^ na , Jack, saj se vf. ni že nikomur po^V il tiste V 0fica,sc % ¥ %! k 11.«" VP ■'itiWK sem ji zamer jc. odšumela iz nil do naše Micke ^ "Micka, ti mi boš_ s ^ ^ pravici povedala, k' ^ ^ ^ ko zavaljen, da senl M kus?" -i^lm «Ei,ja;bežino- < ^ ven si. Nič ne m^. je" ne besede, hotela samo p1' saj M > mi je rekla kar dobro zde^o. Tam od France sicer zaslišal rn°i. . ■ --1 rl-l 'I*1 , 5e pa sem mi^u'- , • pu1 s kakim dopisi' v prav skupaj. j 4 Vrtel sem se P^ , , ter se dobro og»e strani. Obleka vseI'S<>!^ ^ 1, še skoro nova, > ^ programi, malo ^ ^ . ve, dva para hlač- ^^^ robom vlita ob tae ^ J iz golomastike — t j . ■ teri pokaže tak Ijjj* J, ; m popolnoma ° v , jem, ki so me ta«-da bi Jim, če » fmf°, same nevošljivof■ minjal kot marti" & vr} Hi H Morda si bo kaff mila, sem si ^ JO H« >i S čala oči za takim bom v zlasti še, če \p . n!l?':> S ne bo videla cvet^ -j^^ sedem let vSe Pra\ J di Čez deset, s^V' biti ta pravi, sem - S ^aOEERlSKA DOSOVINŽ. MAY 23, 1946 ^išarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA f V(lova! Grunt, grunt '"S'evo ime, Mohorjevo se Matij ec ne požene r bo oni pognal. Vse ^Pognal, takšen je. O a usmiljenost!" se je ,)(2a Ve, ki so mu lepeli ^ čelu. "Matijec pa %c zaspani pa spi, ko ,vle«e odejo raz njega. ;|tne slišiš, Matijec?" je ^ glas zavpil. "Matijec f' ; Strašna ogorčenost P Je Si | ia| bi k \9 ie (0 a na srcu. ec Pa ni'spal. Na Klan-a Janezka je mislil in lCo Je mislil in vso dol-^ovoril sam pri sebi, ka-1,1 Povedal. Kako ji bo ' dostojno in spodob- £re, da se ne osmeši. našel vsako besedo za v srcu mu je zme-1 uPadal pogum, p že in ona je mla- grunt.: * k, i p°slušal v temo, kako kije od razburjenja iatle stiske. ^ Se bo smejala, kako ^smejala!" .^tji ni spal tisto noč. r« je zunaj tako jas-" 5b,mesec in se je v nje-esku Vse srebrilo okoli iyflne- In so na okna levene rože, kakor da di-ltlne ustne nanje mrz-5(J.Ve• Franca^ ni spala Od trpkosladke bo-1 ji je ovijala srce v d' in željo, ki ce. gospodinja ^kovan^e 1, d kri v lice ., .^anca ^evem. nI VII p je Matijec?" je p.ri-v nedeljo popoldne % stric Matevž ter H 0rJa na ognjišču. Odkar je Tine ^Ij1'0 še dolgo?" Ver*i; mislim, da ne. 'j® danes šla obiskat." ■" je vprašal Ma- bi se moral pognati z delom!" "A tako," se je useknil oni. "Potem bi pa le kazalo, da bi stopila prednjo. Jaz in Matijec! Ampak to pa povem, za tisto njivo pri velikem orehu, — če mi to obljubi, pa greva!" "Saj je vse njeno!" "Njeno! Slab mož, ki ne dobi vsaj polovico grunta od žene. Tisto njivo — moja bi morala biti, pa si očeta zadnji hip pretental zanjo!" "Pretental? Ali mu nisem stregel? Ti si se oženil na grunt, meni si pustil očeta in bi bil rad še zemlje." "Zato pa dobi cel grunt. Ali naj grunt dobi kdo drug? Kdor bo dobil Franco, dobi grunt! Tvoj grunt, Mohor. In oče mi je bil njivo obljubil, to dobro veš!" "Nikar no! Obljubil! Meni jo je zapustil!" je besno preložil nogo, v kateri ga je trgalo, ter sivo pogledal izpod obrvi. "Naj ti jo da Matijec!" "Matijec bo, če obljubi, ga moraš pripraviti ti. In bom govoril zanj kot devet mešetar-jev. Toda mora dati aro. Na roko, preden stopiva. Ali naj zastonj hodim? Ce bi ne šlo za Matij ca, se sploh ne lotim. Samo krivico popraviš, krivico. Pred Bogom je itak njiva moja ni prav tisti konec reže v naše!" Matevž je je mežikal ter se penil od razburjenja. 'Zmeni se z njim t" ItilP yOri e' jI le 1 ■J«. .M $ P # $ ij" Ji' of ■ff »A (ffKj a'dr % Matijec je prišel iz hleva. "Nisem mislil," je dejal, ne opazivši strica, "da je Tine konje vse preplašil; poznajo se jim brce in bičevnik. Pram, se kar trže od jasli." "Kakršen gospodar, takšni konji. In če je Tine gospodar —" je mežiknil stric. "Kakšen gospodar?" se je glasno začudil Matijec. "I, slab. Sam praviš, da plaši konje!" je dejal Mohor. "Slab hlapec, misliš?' 'je povlekel Matevž. u£ega pri hiši. Ali I Lahko še bo gospodar!" se Razgovor s polilkomi-sarjem in članom Geslapa PišeGrčar Franc (Konec) Tako so morili komunisti celo svoje ljudi, da bi te umore potem podvalili svojim nasprotnikom. Resnično, tu sem spoznal resničnost Lovretovih besed, da . oni ne izbirajo sredstev za dose-!in sknvah komunistične kolo-go svojega cilja, pa če so ta sred-i vodje. Z našimi avtomobili in stva še tako nemoralna!" I Pod našo nasčito 80 se £lavm Dalje mi je pripovedoval za-j teroristični volje vozili pre- nimiv dogodek iz svojega bega,lko vseh zaP°r in meJ v LJub" ki nam osvetli marsikaj, kar nam H J ano in drugam. Če je bilo li. Toda mi smo jim njihovo delo stalno ovirali in oteževali. Predvsem nismo dopustili, da bi se, bili enotno organizirali po zgledu ljubljanskih domobrancev ali se z njimi povezali v enotno organizacijo, temveč so morali ostati razbiti na majhne podsake, ki so bile pod našo kontrolo. Mi smo bili v Stalini zvezi s partizani (komunisti.) Dobavljali smo jim orožje, hrano, propagandni material, obveščevali smo jih o vseh domobranskih akcijah; ščitili je bilo doslej težko razumljivo. treba, smo zaradi zunanajega Za sedaj ga bom opisal le v gla- izgleda žrtvovali tudi nekaj vnih potezah: svojih ljudi (Nemcev), da je V naše zavetišče v Celovcu je,bil znanji videz enotnega boja prišel nekega večera mlad Ne- proti komunizmu ohranjen, mec in iskal nekega gorenjskega Toda če je bilo mogoče, smo domobranca. Ko sem mu poja-' žrtvovali le člane domobran-snil, da domobrancev ni tu in ga'stva. — Na znotraj pa smo vprašal po vzroku povpraševa- storili vse, kar je bilo mogoče, nja, mi je pojasnil, da je član a to tako, da ni bilo preočitno, gorenjskega Gestapa in da bi da smo hromili delo domobran-rad govoril s tistim domobran- cev. Pri napadu Titovih tero-cem o neki stvari. Predstavil se rističnih oddelkov na neko do-mi je z imenom in pokazal tudi mcbransko postojanko na Go-lcgitimacijo, vendar si njegove-'lenjskem v mesecu oktobru ga imena, žal, nisem zapomnil. 11944. Smo jim posodili za te-Zapomnil sem si le to, da je do-j den dni težko orožje (težko ma nekje v okolici Braunschwei-'strojnice in bacače)" ga, kamor je dejal, da se bo skušal prebiti. Sedel je k meni, mi ponudil cigareto ter ves obupan začel pripovedovati: "Nemčijo je vzel hudič. Kakšna usoda nas čaka, ne vem. Vem pa, da smo si to usodo zaslužili. že samo to, kar smo delali na Gorenjskem, je vse obsodbe vredno. Jaz osebno sem sicer nedolžen (?), a to, kar so počeli moji tovariši, je nara- Na moje vprašanje, zakaj so vendar to tako zločinsko delo opravljali, mi je pojasnil:."Če hočeš ljudstvo kakega kraja obvladati, ga moreš razdvojiti; tako smo se učili v šoli. Naša o b la st bi postala zelo problematična, če bi pustii do-mobranstvu zrasti perotd. Dobro smo vedeli, da je večina domobrancev anglofilsko usmer- vnost ogabno. Smilijo se mi go- jenih. Končno pa je bil nas renjski domobranci, ker so to namen, v vseh deželah, ki bi vrli fantje in so svojo nalogo,!jih morali zapustiti, ustvariti katero so si sami naložili, z idea-1 kacs. Vedeli smo, da bomo moli zmom in poštenjem izvrševa-i rali prej ali slej zapustiti tudi atijec? Naj gre go-j je oglasil "Mohor. Pri hiši se je pone-' "Gospodar?" je preplašeno neJ'evoljno dejal in j jeknil Matijec Ca mu je legla na če- Lfm mislil, ali ji delo Lj Se je izvijal Matevž posla je treba |Je res priden!" daj bo le treba dru-l bol tu anci boste že morali i; J1 ni! Matijec po- "Le glej me — gospodar, da!', Vse odvisi od tebe," je dejal Matevž. "Če bi vse od mene —" je začudno ponovil. "Samo vprašati še morava!" "Da, na to nisem mislil — vprašati!" se je zdrznil Mati-an ne bo mogel jec> gilno neprijetno mu je bilo, da se o tej stvari razgo-varja s stricem, da razgalja stric njegove skrite misli. Žaljen je bil v svoji samozavesti, da bi mogla Franca na drugega misliti, in skoraj sram ga je 1 Pomaga. Ze mo-^cloveka, ki dela zase, to ozemlje in zato smo po navodilih, ki smo jih dobili ,iz osrednjega vodstva Gestapa, morali tudi v tej deželi ustvariti kaotični položaj. Hoteli smo dokazati zapadnim demokracijam, da moremo samo mi obvladati položaj v Evropi in da imajo Anglo-američani samo dve izbiri; ali ohraniti nas in naš režim, ali pa vreči Evropo v revolucijo. Zdaj naj store z menoj, kar hočejo. Na srečo jaz osebno niman masla na glavi. Zato pojdem k angleškim oblastem, se jim bom prijavil in povedal vse, kaj smo počeli, zlasti moji tovariši na Gorenjskem. Morda me bodo potem bolj milostno sodili . . Povem pa, da se mi smilijo gorenjski domobranci, ti vrli in pošteni fantje, zlasti, ko so zdaj tako kruto izdani in ne vedo, kaj jih čaka!" Ko sem ga vprašal, kaj pomeni ta "kruta izdaja in kaj jih čaka," mi ni hotel natio ničesar odgovoriti. Poslovil se je in ker se je še nekaj obotavljal v zavetišču in mu nisem preveč zaupal, sem ga hotel prijaviti policiji, a si zaradi policijske ure nisem več upal na cesto; on pa je med tem izginil." Vsi ti dogodki in primeri nam v jasni luči prikazujejo vso lažnjivost komunistične propagande in hinavstvo bob-nečega hvalisanja partizanskega "osvobodilnega boja." Zato} da so dosegli svojo oblast, so povzročili deželi n'ajhujše gorje, ki ga je kdaj naša domovina doživela. In vse to zato, da danes ječi dcniiT.ra v še strašnejšem suženjstvu koti pod fašistično in nacistično okupacijo. Ali je naš narod res to zaslužil? Ali se je res za to boril tudi ameriški vojak? Dodam naj še zgodbo, ki jo je pred kratkim doživel moj prijatelj v bližnji okolici našega taborišča. Morda bo koristilo tistim ameriškim roja- sem si tudi jaiz to borbo aa svobodo predstavljal vse drugače. Kar sem doživel v teh letih strašnega, ni mogoče popisati. Toda vse te strahote nam niso toliko pomenile borbe proti tujcem, kolikor borba pro. td lastnim rojakom. Upal sem vse skolz'i, da bo to vsaj potem ponehalo, ko bomo dosegli svobodo—a borba proti lastnim rojakom se nadaljuje tudi sedaj v še bolj strahotni in pretkani obliki. In tega nisem mogel več prenašati. "Kažem vam iskreno, kad bi bilo možno, više od polovine mojih drugova bi pobeglo, kad bi moglo!" Pripovedoval mi je tudi zgodbo, ki bo vaše bralce še posebno zanimala. Nekega dne se jg pripeljala iz Bari-ja v Split skupina Slovencev, ki so prej prisiljeno služili v nemški vojski v Italiji. Bili so trije krepki fantje. Ko so bili spet svobodni, so hoteli pogledat v svojo staro "osvobojeno" domovino. Toda takoj so jih prijeli in zaprli. On sam je bil pri ttem navzoč. Nekaj dni so jih imeli zaprte, potem so jih odpeljali v neko vas v okolici Splita. Tam s>o bili zaprti v neki kleti 2 dni in 3 noči brez vsake hrane in vode. Tudi on jih je izmenoma z drugimi straži!. ' Drugo noč so ga ti nesrečniki prosili, naj jim prinese malo vode in kruha. Us-trgel jim je. Na njihovo vprašanje, kaj nameravajo z njimi, jim ni vedel odgovoriti ničesar. Eden od njih mi je dal listek z naslovom svoje matere. Tretje jutro pa je nenadoma prišlo povelje, naj jih odpeljemo na strelišče. Vse na svetu bi bil rajše sto-rjl, kakor da bi bil streljal te mlade fante. A povelje je povelje in če ne boš ti streljal nje, bodo pa drugi tebe. Toda ko smo merili, sem pomeril nad glave. Roke so se mi tresle in črno se mi je delalo pred očmi. "Moja Neli!" je zavpil e-I den od njih—tega se dobro DELO DOBIJO dela zase. Matijec bii0 te misii. A-li ima kaj od te- ho "•»ill' 1» ni Ce oboli, bo do-Grunt pa le ni gospodarja!" m m j' iti Je boljša cd vsake-rja! Oba suče: ^atijca!" Za Fran-moža. Čas je že da zine besedo." , .bo slišala!" , ttiara." tljo 7» The salvage of used cooking fat, ijpon which soap production depends these days, helps other essentia) industries to keep functioning too. i t,,,, te ženska i-'ku % W Sel Mohor. jaz vem, Jaz bi prav rad zadnjič sem dejal ^ bova snubila, pa < (j Cai in mencal." : , sPloh menca!" se je f< <*!(,,|°hor. "Vse bo za- ii ^i! > , 1)" I > A \ o/^encal? " a 2daj bi bil čas, ko j^i hiši!" s Tinetom'/" je zve- Matevž. ' Saj nisem ničesar "Vprašati, da!" "Poslušaj pametno besedo, Matijec! Matevž bo pomagal. Za tisti kos njive pri orehu—" "Njivo?" "Da, njivo — oreh itak dela senco!" "Njiva ni moja!" je. jeknil Matijec ogorčen, ki ga je ta misel čudno spekla. "Pa bo, če dobiš Franco —" "Njiva je pravzaprav naše družine," je dejal Matevž. "Pa naj Vam jo da Frnaca!" "Ali si obpamet? Ali naj ji rečem? Kaj bi mi odvrnila?" "In meni —" "Kaj tebi, če boš njen mož4" "Pa se ne smeš obotavljati!" je jezno pripomnil Mohor. "In meni poreče, da jo jemljem radi grunta," se je po-grelzal Matijec vedno bolj vase in obšel ga je neznan stud pred samim seboj; kakor da sega z roko v mlakužo. (Dalje prihodnjič) Here, logs are felled, and started on their way to a paper mill. Used i cooking fat, substituting for imported industrial fats and oils, is used i in the processing of paper, as well as making soap. Save every drop. r v?j pravim, ko Fran- u£ega pri hiši, zdaj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 edina slovenska izdelovalni- ca nagrobnih spomenikov Naprodaj hiša Hiša 5 sob za eno družino, lot 50x149 na 23250 Ivan Ave. Euclid. Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 IV 0678 __(x) Sobo dobi Priletna ženska lahko dobi spalno sobo, samo zase, zelo lepo, blizu cerkve sv. Kristine. Naslov je 22371 Beckford Ave. Eu-did 17, O. (103) Dve hiši naprodaj Prav ta dogodek me .je tako j Naprodaj sfra dve hiši na enem pretresel da sem sklenil pobeg-; lotu, na 1.378-80 E. 40. St. nana daljši sprehod v okolico in'niti. S tovarišem, ki je bil is-(sproti cerkve sv. Pavla. Letna mimogrede smo stopili v neko1 tih misli, sva skrivaj pripravila j najemnina prinaša $1020. Cena italijansko gostilno. Družno | čoln in potrebno hrano ter neke j je samo $7,700. Za podrobnosti smo spili polič vina, nato pa se temne noči odvesala na pot." j pokličite Mr. Zormana HEnder- kom, ki nam hočejo v svojih spominjam. Potem je stopil do pismih soliti pamet in nas pou- j njih še politkomisar ter še vsa-čevati, kakor da oni vedo večjega posebej z revolverjem u-kot mi, ki smo na lastnem te- strelil v glavo, lesu doživeli vse grozote laž-j Pokopali smo jih; dobro vem nega "osvobodilnega" boja, oni kam. Če se kdaj spremeni popa vedo le to, kar vedo iz bob-j litični režim in se bom. mogel neče in la|žnjive partizanske vrniti domov, bom pokazal ta propagande. Pripovedoval mi grob. je sledeče o tem dogodku: "S svojimi prijatelji smo šli ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 z v. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. __(X) Delo dobi Zanesljiva kuharica dobi delo v restavraciji; kratke ure, 5 ali 6 dni v tednu. Dobra plača. Vprašajte od 2 do 4 popoldne v Merry Makers Cafe, 4814 Superior Ave. ali pokličite HE 9395. (104) MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdieott 0487 _Govorimo slovensko (x> odpravili proti domu. Poslovil se je. Povabil sem Ze na vratih pa me potre-;ga, naj gre v naše taborišče, pij a po rami neki tujec. Za-1 a ni hotel nič sliašti o tem. čudim se, ko me ogovori v čis-| Dobil sem v tem potrdilo o tem hrvatskem jeziku. Poprosi!vsem tistem, kar je Zormanu me za malo podpore. Vpra- J govoril Lovro. Pošteni Dalma-šam ga kdo je, in od kod. A tinec se gotovo ni lagal, za-on mi z vso previdnostjo pove,'kaj govoril je tako prepriče da je begunec iz Dalmacije, in da živi v stalnem strahu pred Titovimi partizani, da bi ga kje ne izsledili. V'nas je spoznal begunce, ki delimo enako use do—a ni si nas upal nagovoriti v družbi. Morda mu je bil moj obraz tako prijazen, da si je upal tvegati ta razgovor. Naročil sem še polič vina valno, kot mi je pripovedoval prijatelj, kakor ,more govoriti samo človek, ki je takšne strahote in revare sam doživel! . . MALlT)GLAŠl~ son 1713. (106) Stanovanje v najem Oddajo se 4 sobe, zgorej, in , garaža, starejšemu pari, ali pa~ j ru brez otrok, najrajši Sloven-I cem. Istotam se proda tudi po-in nekoliko prigrizka in sedla' slelja za 2 z vso posteljnino, sva za mizo. Tedaj mi je za- vprašajte na 1146 E. 76. St. čel še 'Obširneje pripovedovati Dva odlična Amerikama v Parizu. — Na sliki vidimo našega državnega tajnika James F. Byrnesa in poleg njega pa je posebni svetovalec državnega departmenta Ben 'Cohen, ki si ogledujeta Pariz z balkona hotela, kjer stanujeta.. Oba sta se udeležila konference zunanjih ministrov "velikih štirih." o svojem begu. Več dni sta s tovarišem prebila na morju v čolnu, s katerim sta pobegnila. Na srečo sta imela vse dni in noči lepo in mirno vreme. Najhujše je bilo zaradi vode, ki jim je kmalu pešla. Končno jima je pošla tudi hrana. Končno sta zagledala neko ribiško jadrnico in se ji približala. Italijanski ribiči so ju sprejeli in rešili. Tovariš se je zatekel v neko internacionalno taborišče, on pa si ni upal tvegati tega. Zdaj se potika po deželi in se preživlja koti prosjak, sem pa tja Pa najde tudi kako delo. "Bil sem 4 leta partizanski borec," je pripovedoval, "toda, kakor večina mojih tovarišev, FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdieott 9350 6% pivo. vtno, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk Odprto do 2:30 zjutraj Michael's Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316 Vas muci revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd, slovenska lekarna (Thur.-x) RE-NV AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in feoderje, Welding! JOHN J. POZNIK GLenville 3830. 3SJ East 152nd St. GEORGE T0MASIR BETONSKA DELA pločnike, dovoze, kleti in tla v garaži 1423 E. 39. St. Tel. EN 5677 Cleveland 3, O. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. BEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barva--me vašega avtomobila. Delo točno in dobro.__ Se hočete seliti? Naprodaj je hiša 7 sob, 4 spalne sobe, vse nanovo papirano. V treh tednih se lahko vselite notri. Cena je $5,900. Podrobnosti dobite pri John Kovačič 6603 St. Clair Ave. EX 1494. (103) ki je »previden s svetimi zakramenti po dolgi zasipal večno spanje dne 17. aprila 1946. V Ameriki se je nahajal 46 let. ROMAN so znali uživati elegantno živ AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1946 pejih, katerih slog je v mnogih (V krasnem delu:sira Williama ozirih naličil grškemu, še večjGella najde čitatelj bakrorez pa rimskemu. Skoro v vsaki j one ljudke slike Lede, ko izro-hiši pa so podrobnosti različ- ča soprogu svojega novoro-ne, splošna oprava pa je pov- jenčka. Iz te lepe sobe je sto-sod enaka. Povsod imamo ve-(pil človek na blagodišeč vrt. žo, tablinium in peristil, ki so Okrog mize iz citronovega lesa, med seboj v zvezi. V vseh hi-.ki je bila gladko polikana ter šah so stene bogato slikane arabeskami vdelana v sreb-in predočujejo prednike, kako .ru, so stale tri počivalnice, ki so bile takrat v Pompejih bolj Žrtvenik, ki ga rimski pesniki pogosto imenujejo in ki je posvečen larom, je bila v Pompejih skoro povsod premakljiva žerjavnica, in v kakem kotu, kjer je bilo najlagje opaziti, je stal velik lesen zaboj, okrašen-in okovan z bronastimi ali železnimi obroči, ki je bil z močnimi sponkami tako pritrjen na kamenit podstavek, da bi ga talari' ali roparji zaman skušali odtrgati. Ta skrinja je bila gospodarjeva blagajna; ker pa niso našli v skrinjah take vrste, ki so jih izkopali v Pompejih, nikoli nič denarja, je verjetno, da so jih postavljali bolj iz navade in v okras nego zaradi resnične potrebe in uporabe. V tej veži ali atriju so sprejemali navadno goste nižje vrste. V odličnih hišah je bil vedno tudi atriensis, to je suženj. ki je bil za vsako potrebo vedno pri rokah in je užival posebno dostojanstvo med svojimi tovariši. Na nasprotni strani vežinega vhoda je bil tablinium, v kterem je bil tlak okrašen z bogato izdelanim mozaikom, stene pa z izvrstnimi slikami. Tu je bilo navadno videti spomine iz rodbinske zgodovine ali znamenja na kako javno službo gospodarjevo. Na eni strani tega salona, ako ga smemo tako imenovati, je stala navadno jedilnica ali triclinium; na drugi strani pa soba, ki bi jo smeli imenovati zakladnica. V njej so bile razpostavljene dragocene in redke znamenitosti vseh vrst. Tod skozi je držal ozek hodnik za sužnje, da so prišli lahko v ozadje poslopja, ne da bi jim bilo treba iti skozi sobe. Vse ga počaščevali z imenom knjižnice; kajti treba je bilo pač zelo majhnega prostora, kjer so hranili-zvitke papirusa, ki so jih smatrali že za izdatno zbirko knjig. Na koncu peristil a je bila navadno kuhinja. Ako je bilo poslopje večje in ni končalo s peristilom, tedaj srednine niso porabili za vrtič, marveč so postavili tja vodomet ali ribnico. Na koncu, tabliniju ravno nasproti, je stala navadno še ena jedilnica s spalnicami na obeh straneh in včasih tudi z zbirko slik ali pinakoteko. Te sobe so bile zopet spojene s prostorom štirioglate ali podolgaste oblike, s stebriščem na treh straneh, kakor v peristilu, temu zelo podobnim in le nekoliko bolj podolgastim. Tu je bil pravi vrtič ali viridarium, okrašen večinoma z vodometom ali s sohami in z najrazličnejšimi cvetlicami in rastlinami. Na koncu je bilo vrtnar j evo stanovanje, a na obeh straneh stebrišča so bile še druge sobe, ako je bila rodbina velika. Drugo in tretje nadstropje je bilo v Pompejih zelo redko in tudi tedaj le nad majhnim delom pritličja ter je obsegalo stanovanja za sužnje. V tem pogledu so se razločevala od odličnejših pctelopij v Rimu, kjer je bila glavna jedilnica (ali coenaculum) v drugem nadstropju. Sobe so bile navadno prav majhne; kajti v tem divnem podnebju so se zbirla večje množine gostov v peristilu ali v veži ali v vrtiču, — in celo slavnostne dvorane, dasi zelo bogato in skrbno okrašene, niso bile po'sebno ojb-širne. Duhoviti stari Rimljani, te sobe so držale na šturioglato ki so sicer ljubili družbo, toda 1,jen je. Dvomiti pa moramo o j običajne nego napol zaokrože-popolni čistosti okusa Pompe- ni sedeži, ki so pred kratkim jancev kar se tiče okraskov. J prišli v Rimu do veljave. Na Ljubili so prežive barve in fan-;teh bronastih počivalnicah, ki tastučne risarije; često so po- So bile okrašene še z umetnimi ali podolgasto stebrišče, tehniški peristil imenovano. Ako ie bilo poslopje majhno, je bilo s tem končano. V tem slučaju so priredili na sredi majhen vrtič, kjer so stali na podstavkih cvetlični lonci, iz stebrišča pa so držale z leve in desne duri v splanice, v še en triclinium ali še eno jedilnico (kajti temu namenu so določili večinoma po dve dvoranici, eno za zimo in drugo Za poletje, ali morebiti eno za navadno potrebo in drugo za svečane prilike), in ako se je bavil gospodar z znanostmi, še v kabinet, ki so ne preobilne, so namreč obedovali največ do devet oseb skupaj, da jim niso bile velike jedilnice tako potrebne kakor nam. Toda vrsta sob, ki jih je bilo možno pregledati že ob vhodu', je morala delati veličasten vtis. Videlo se je obenem bogato .odičeno vežo — tablinium — peristil, in ako se je hiša raztezala še dalje, temu nasproti ležečo slavnostno dvorano in vrtič, kjer je obvi-selo končno oko na vodometu ali na marmornatem kipu. Citatelj si je lahko ustvaril zadostno sliko o hišah v Pom- Ameriški boksar, Gus Lesnevich, Jci ga vidimo na sliki z londonskim policajem, se je podal v London, kjer se je spoprijel z angleškim boksarjem Freddie Mills-om. Gus govori angleško po ameriškem dialektu in zato ima gotovo precej zabave, ko posluša angleškega policaja, ki mu daje zaželjene informacije in ki govori londonsko narečje ali dialekt. slikali spodnje dele stebrov ži-vordeče, pustivši ostali del ne-izpremenjen. Ako je bil vrtič majhen, so poslikali v perspektivi stene, da bi varali oko glede obsega, z drevesi, ptiči, svetišči itd., pač igračkasto posnemanje narave, ki jo je odobravala z nekakim ponosom celo prisrčna pfedantarija Plini jeva. Hiša Glavkova je bila sicer med najmanjšimi, toda tudi med naj dovršenej širni in najbolje okrašenimi zasebnimi poslopji v Pompejihh. Še dandanes velja lahko kot vzorec hiše za "samca v medenih letih" in vzbudi in obup vseh neožen-jenih kopovalcev ljubezenskih slasti. Po dolgem, ozkem hodniku pride človek v vežo, kjer je na tlaku vpodobljen pes v'mozaiku z dobro znanim "cave ca-nem" ali "pozor pred psom". Ob vsaki strani je še precej prostorna izba. Ker notranjščina hiše ni dovolj prostorna, da bi obsegala zadostno število sob za zasebno in javno uporabo, sta bili oni dve izbi odločeni za sprejemanje takih gostov, katerih po njihovem dostojanstvu ali drugače po njihovem iznačaju ni kazalo puščati v notranjost stanovanja. Iz veže stopi človek v atrium, ki je bil, ko so ga prvič razkrili, bogat na slikah, kM'kl'š1iih bi se, kar se izrazitosti tiče, ne mogel sramovati niti' sam Rafael. Prenesli so jih v napoljski muzej, kjer jih še dandanes občudujejo vsi poznavalci umetno-j sti. Predočujejo Ahilovo slovo, Oid BOrizide. Koga ne očara j a-i kost in lepota v oblikah in na obličju Ahila in nesmrtne suž-' nje? j Na eni strani atrija so vodile ozke stopnice k čumnatam za sužnje v gornjem nadstropju.! Tam so bile tudi spalnice, d vej ali tri; na stenah pa so bile I slike o ugrabljenju Evrope, o bitki amalzonk itd. Nato pride človek v tablinium. Z obeh koncev so visele mesto vrat bogate, s tirskim škrlatom barvane preproge, ki so bile napol privite. Na steni je bil naslikan pesnik, ki čita svojemu prijatelju stihe, na tlaku pa je bil vdelan majhen, prekrasen mozaik, ki je kazal, kako poučuje gledališki ravnatelj svoje osobje. Skozi to dvoranico je stopil človek v peristil. Tu se je končala tudi ta hiša, kakor sem že omenil, da so se s tem navadno končavale manjše hiše v Pompejih. Z vseh sedmih stebrov, ki so krasili to dvo- 2 rišče, so viseli zvitki cvetlic in S zelenja. V osredju so bile na E podstavkih lepo razvrščene S mramornate vaze z nabolj redkimi cvetilicami. Na levi tega vrtiča je bila v zidu dolbina, podobna današnjim znamenjem ob cestah v katoliških krajih. Posvečena je bila penatom in pred njo je stal bronasti tri-nožnik. Na levi stebrišča sta bili še dve majhni spalnici, na desni pa je bil triklinium, v katerem so bili zdaj gostije zbrani. deli iz dragocenih kovin, so ležale debele in fino vezene blazine, ki so se elastično udajale. "Priznata moram," je dejal edil Panza, "da je tvoja hiša, dasi komaj večja od okrova za fibulo, vendarle svoje vrste biser. Kakor divno nam kaže slovo Ahilovo od Grizide! — kak slog — kakšni glavi — kakšni — hm! "Panzova pohvala o takih predmetih je zares dragocena," je dejal Klodij z resnim obrazom. "Pa tudi slike na njegovih stenah — prav res, da niso nevredne roke Zeuksove!" "Laskaš se mi, moj Klodij ; res se mi laskaš," je dejal edil, ki je bil v vseh Pompejih znan po tem, da je imel najslabše slike; kajti bil je patrijot in je najemal le pompejske umetnike. — "Ti se mi laskaš ; toda slike so pa res lepe — da, pri Edepolu! — v barvah kakor v risbi — in one v kuhinji so popolnoma po mojih načrtih." "Kakšne slike so to?" je dejal Glavk; "v tvoji kuhinji še nisem bil, dasi sem imel že večkrat priliko občudovati izr bornost tvojih jedil." "Predočujejo kuharja, mojega Atenca, ki dokazuje svoje vrline na oltarju Veste, zadaj lep gruj, slikan po naravi; ali ni v tem dovolj iznajdljivostd?" V tem hipu so vstopili sužnji, noseči prvo jed za pričetek pojedine. Med slastnimi smok-vami, med svežimi in s snegom posutimi zelišči in jajci so stale kupice izbornega vina, pomešanega nekoliko z medom. Pe-torici gostov (kajti več jih ni bilo) so podali na to mladi sužnji srebrne umivalnice z dišečo vodo in brisalke s škrlatnim obrobkom. Toda edil je potegnil iz žepa svoj robec, ki sicer ni bil iz tako finega platna, a je imel zelo širok rob, in si je brisal roki na način, ki je moral vzbujati posebno pozornost. "Tvoj robec je pa res lep," je dejal Klodij, "franže so tako Široke kakor pas sam." "Malenkost, moj Klodij, malenkost! Pravijo, da je to najnovejša moda v Rimu, toda Glavk se" bolje razume 'Sfc H khf "Bodi nam prijazen ^ je dejal Glavk in se sP° ..... poklonil proti lepi sli« ^ ki je stala sredi mtee; re koncu so stali lan '" '^poš* Gostje so v znak 4 t£i» kropili mizo z vinom i ' po navadi počastili bog p» Nato so gostje poleg' ' čivalnice in pojedina "Bodi to moja p08»» j. g* Bodite gotovi... Bodite natančni! Vaša grelna oprema bi morala imeti sledeče pritikline 1. Avtomatični varnosti pilot ^ 2. Avtomatični plinski valve 3. Regulator za pritisk plina 4. Odobren pokrov za odvod skozi dimnik 5. Termostat v stanovanju 6. Kontrola za vročino, če je edinica kotel in 7. American Gas Association odobrenje pritrjeno na grelno opremo. *>• ') • _ ^ ^ | Zahtevajte vse te stvari. To so vaše zagotovilo za ekonomijo in zadovoljstvo, ki ga lahko in morate pričakovati od plinske- ga gretja. THE EAST OHIO GAS COMPANY vzkliknil ^ ^ lust, ko so odpravili P ^ la, ki so bila Pr!l)ra^u i za' vzbujanje teka, 1 jtf podal suženj do vrha 1 s bodi to m°Ja vi,;5 ni to najbon ^ pico, — čaša, ako kar sem ga pejih!" to naji kdaj P'1 Ml BOMO FINANCIRALI ZA VAS KADAR kupite avto, ledenico, pralnik ali kako drugo hišno potrebščino, si zagotovite Morris Plan ceneno financiranje — z vašim trgovcem ali to banko. KADAR kupite dom, ga popravljate, prenavljate ali na-pravljate kako drugo potrebno izboljšavo zunaj ali znotraj — vam nudi naše ceneno financiranje prednosti. Zglasite se ali pokličite MAin 8100. MORRIS PLAN BANK 921 Huron Road in podružnice posiiužite se nagega tujezemskega urada kadar pošljete denar prijateljem in sorodlnkom v Evropo iMIIIIIIIIIMIIirillHIIIMllllHlHIIinMii>ii><*iii>>iii>i>ti>>iii>i>*tii*>>>aiaiii*aii«aaiaiiaaiiiiiaiaiiaiiiiii£s *lo£». Zele in Sinovi | POGREBNI ZAVOD 5 Avtomobili In bolnlSd vos redno in ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo i 6502 ST. CLAIR XVENXJE Tel.: ENdlcott «583 5 ^ . , , . , . . ,i COLINWOODBKIVRAD: S Raziskovalci starin v Napol-482 E_ 152nd street. Tel.: KEnmore SUB = imenujejo to sobo Ledino. qHlllllllllllllllllllllll»»»'»'»»»'»'»'"»l«»«»»H»IIIIIIIUiHllllllHIII»U»IHiHlil»l»llllli? Spomladanski KONCERT priredi PEVSKO DRUŠTVO "PLANINA" v nedeljo 26. maja 1946 ob 7:00 zvečer V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 5050 Stanley Ave. Maple Heights Po opravljenih cerkvenih obredih v Vida je bil dne 20. aprila 1946 položen k počitku na Calvary pokopališče. Fr3nClS H Prisrčno lepo se želimo zahvaliti Rev. r .[)ie « Baragi za podeljene svete (zakramente, za steboI1), obiske v bolezni, za molitve ob krsti pred P°krl,e ,e]e ■za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne ^ v cerkev in opravljeno sveto mašo in cer^v,e'v^iJii grebne obrede. Ravno tako lepa hvala Sti. Phillips fare, ki so prišli pokojnega po •molili ob krsti večer pred pogrebom. O • Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki ^ bili za prvo pomoč in tolažbo v tem najbolj ^ ^ času in nam kaj dobrega storili na en način gi v teh žalostnih dnevih. -u x>oW Ravno tako lepa hvala vsem, ki so pris'1 1 nega pokropit, vsem, ki so z nami čuli ter se ^e- - s" žili svete maše in zadnjega sprevoda, posebno limo prav lepo zahvaliti bratu pokojnega, k1 -^oj-šel iz Milwaukee, Wisconsin, ter se poslovil od P nega brata ob krsti in ga spremil do groba. Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so v pozdrav pokojnemu okrasili mrtvaški oder nim cvetjem ter vsem, ki so darovali za svete m ^ se bodo brale za mir in pokoj duše blagop'0^ f3z< kakor tudi vsem, ki so dali svojo avtomobile 113 polago pri pogrebu. Nadalje tudi iskrena zahvala vsem sežalne karte in pisma. za Ki Lepo se zahvaljujemo tudi nosilcem krste, it** ga spremili do groba in ga položili k večnem P°c , Iskreno zahvalo naj' sprejme pogrebni1 ' ua ju Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postr za lepo urejen pogreb. Predragi soprog in oče, končalo se je zemeljsko trpljenje in moral si nas zapustiti- ^ V globoki žalosti nad Tvojo izgubo P0^!^"1 prošnje k Bogu, da Ti podeli večni mir v zaS H gniO-počitku v svobodni ameriški zemlji in Ti na svidenje nad zvelzdami! i Žalujoči ostali: ROSE UDOVICH, aporoga; FRANK, VICTOR in JOSEPH, sinovi;; DOROTHY, ALICE, ROSE in MARIE, ht'e MOLLY in ANN, sinahe. brfi- V Milwaukee, Wis., zapušča tudi žalujo讫3 ta ANTONA UDOVICH. Cleveland, O., 23. maja 1946. rt**** Po koncertu bo ples, igrala bo izvrstna godba SANDY ANO HIS BUDDIES Sandy and His Buddies . ±4