Inserati: Enostolpna petitvrsta (5S\ffl^«A»Sr3 mm visoka cit p|e prcstčr) za enkrat zadtfa- in tielferat po 45 »in. — Ob sGbotanaeoiBUiailT. — Poslano: Enostolpna petitvrsia K V—. — Izhaja vsak dan, !?.vzemii nedelje In praznike, ob 3. uri popoldne^ Posamezna številka 20 vinar’ev. Stev. 1. V Ljubljani, dne 15. januarja 1919. Leto L KRANJSKA GORA, 15. januarja. Edini slovenski duhovnik v celem beljaškem Okraju je zdaj g. dr. Lučovnik v Štebnu. Dne 5. januarja je šel popoldne iz cerkve, kar ga ustavi vojaška tolpa pod poveljstvom nekega majorja. Ta ga vpraša: > Sind Hochwiirden ein Slovenec?« (Ali ste Slovenec?) Gospod pravi: »Selbstverstaadlich,« (Seveda.). Nato pravi major: »Tedaj ste odgovorni za. vsako hujskarijo v fari.« Komaj pa pride župnik v župnišče in hišo zaklene, že sliši razbijanje na vežna vrata. Gre doli in vidi, da je vse župnišče obkoljeno in vojaki drže napete puške proti župnišču. Vodja bande pravi: »Vi greste z nami.« (Med tem sta namreč dva fanta iz vasi rekla vojakom, naj župnika vzamejo seboj, ker je hujskač. To je zadostovalo.) Ko so gnali župnika v Loče, se jim pripelje nasproti avtomobil z vojaštvom. Eden vojakov naperi na župnika revolver in pravi: »Ben vverden wir gleich^ niederpfef-icrn« (Tega bodemo kar ustrelili). V Ločah pa so ga zvečer vendar izpustili, ko se je obvezal, da gre drugi dan k vojaškemu svetu v Beljak. Pri vojaškem svetu so mu rekli, da sp jih imeli osein zaznamovanih, dobili so pa le njega. Posebno so se iežili na župnika Meška od Marije na ZH5, češ: »Der ist uns schon vrieder durch«. Eden pravi: »Išt vrirklich eine Kun3t so einen einzufangen« (Je res prava umetnost, takega vjeti). G. doktorju so po dolgem debatiranju dali pismeno izjavo, da sme ostati na iari »bis aul weiteres« (do preklica), Kaj pa so vredne take izjave, kaže ravno Meškov slučaj. Dobil je dve pismeni izjavi, da se mu iz Beljaka ni ničesar bati. A vojaki so onstran Ziie pazili noč . in dan nanj. 500 K je bilo obljubljeno onemu, ki ga privabi čez demarkacijsko črto, 5000 5 tistemu, ki ga ubije. Seve verujemo, da tega ni razpisal »Soldatenrat«, am-* pak zasebniki, najbrž protestant Mosar, gostilničar na Žili. In če Mešku niso vsa zagotovila nič pomagala, ali bodo g. dr. Lučovnika? Seve ni storil nikoli nobenemu črvu ničesar žalega, a Slovenec je. Ali Narodna vlada ne bi mogla ničesar zanj storiti? Zakaj v nevarnosti je izredni. (Izvirno potočilo »Večernemu listu«,) GORICA, 14. januarja. Z ozirom na vesti o aretaciji dr. Breclja v Gorici, Vam morem poročati naslednje podrobnosti: Dr, Brecelj je bil Italijanom že dolgo trn v peti in so iskali le .povoda, da ga zapro. Slednjič so našli primerno sredstvo. V petek, dne 10. januarja so napravili v stanovanju dr, Breclja hišno preiskavo in so našli pri njem kolo italijanskega izvora ter nekaj kotenine. Oboje je bil dr. Brecelj kupil od vojakov že 1. 1917. Na podlagi tega so odvedli dr. Breclja h karakinerjesn in ga utaknili za 1 dan v policijski zapor. , Ob deveti uri zvečer je prišel k dr. Breclju karabinijer in ga pozval, naj gre z njim. Odvedel ga je v ječo za zločince. Nato so ga 13. januarja transportirali, toda ne v Italijo, kakor druge internirance, marveč v Trst, kjer ga bodo sodili kot politično zelo nevarno osebo. Aretacija dr. Breclja je v Gorici Slovence 'silno potrla. Bil je tam prav za prav edini zdravnik. Ljudje so ga ljubili in mu zaupali. Napovedujejo se nove politične aretacije. Slovenci, Slovenke! Komaj smo zadihali zrak svobode, je naša domovina na severu ogrožena po dednem sovražniku. Naši mladeniči, naši možje hitijo koroškim bratom na pomoč. To vrlo četo naših brambovcev; ki se po petletni vojski ne strašijo bojnega truda in vojaških naporov, moramo oskrbeti z vsem potrebnim. Slovenci! Slovenke! Naši požrtvovalni prostovoljci in vojaki potrebujejo zlasti perila. Vi ga jim morate dati! V teh bridkih letih, ki so za nami, so ljudje, ki so nas sovražili, mnogokrat trkali na Vaša vrata in ste jim dajali. Sedaj dajte svojim! In če ste prej zaklepali predale pred tujci, jih sedaj odprite na stežaj za brate! .Naše požrtvovalne gospe, županja dr, -Tavčarjeva, Ciiika Krekova in predsednica Rdečega križa SHS Vera dr. Šlajmer-jeva so stopile na čelo odbora, ki si je stavil nalogo, da oskrbi našo koroško armado s potrebnim perilom. Podpirajte ta odbor! Ko dajete njemu, vršite le svojo dolžnost, kakor naši možje, ki stoje pred sovražnikom. Ljubljana, 15. januarja 1919. Dr. Korošec. ■ ^aše skrbi. Še vsem so nam v živem spominu dnevi, ko smo koprneč čakali, da pridemo do miru in samostojne države. Težki so bili tisti dnevi. Kdor je bil strahopeten, je molčal in se skrival, ker je bil v nevarnosti, da ga zgrabi pest, ki je še imela toliko moči, da obrne za človekom ključ v ključavnici ječe. Domoljubje je bilo takrat potrebno in je bilo velika krepost. Danes smo svobodni, a domoljubje nam ni nič manj potrebno in ni nič manjša krepost. Potem, ko je minila pijanost prve svobode, si trezen človek ni mogel prikrivati, da so okoliščine, v katerih smo začeli graditi svojo državo, nad vse težavne. Grabežljivi Italijan, proti kateremu smo se držali na svoji zemlji le z največjim naporom svojih narodnih moči, je zasedel najlepše kraje našega Primorja. Obnaša se na njih kakor gospodar. Od ljudi izsiljuje priznanja, da hočejo pripasti Italiji, sili Cena celoletno po pošti K 40'—, za Ljubljano K 36'— „ polletno „ „ „ 20'—, 18'— ,* ietrtletr.o ., * „ 10'—. „ G — „ mesečno „ „ 3-50, „ ,. 3'— Uredništvo In uprava: Kopitarjeva ulica S. — Telefon 50. a Večerni Ifet«, "Unc 15. januarja 1919. Štev. I. ' " ' ' Italijani na Gorenjskem. Rateče na Gor., M, januarja. Listi so poročal^ da so Italijani zasedli Rateče na Gorenjskem, To poročilo je neresnično. Zasedli so samo kolodvor, ki je oddaljen pol ure od vasi. Sredi pota med kolodvorom in vasjo so napravili čez cesto ograjo, ki jo odprejo le tistim, ki sc izkažejo z legitimacijo. Dne 11, t, m. so Italijani privreli v Rateče, Nad vasjo so postavili strojne puške ter pripeljali s sabo tudi topove. Srbi so se jim postavili v bran. Ljudstvo je bilo grozno razburjeno, ženske so vpile in jokale, ker so pričakovale, da se začno vsak hip oglašati mrtvaške raglje, Toda stvar se je mirno končala. Srbi in Italijani so se na prijazen način dogovorili, da ostanejo Srbi v Ratečah. Italijani pa zunaj vasi v kolodvorski okolici. Dne 13. t. m, so vjeli tukajšnji Srbi 30 sestradanih in premraženih laških vojakov ter jim prav bratovsko postregli. Pc-1 ljali so jih v gorko hišo, dali jim jesti in jih j odvedli okrepčane nazaj k Italijanom, ki J so občudovali slovansko gostoljubnost. Napetost na Štajerskem. Stran 2 naše otroke s tujim jezikom, goni naše KtOže v pregnanstvo in jetništvo. Na severu nam preti Nemec. Poražen in notranje razdrt nima toliko poguma, da bi začet redno vojsko, marveč pošilja nahujskane in zapeljane tolpe na našo mejo, da se igrajo vojske. Te plenijo in požigajo, ubijajo naše brate na Koroškem na nečloveški način in strahujejo ubogo ljudstvo, ki si ne more pomagati proti oboroženim tolovajem. Naši ljudje so za časa italijanskega prodiranja morali bežati z doma in so preživeli leta strahote v begunskih taboriščih; sedaj so sc vrnili domov iz taborišča v ujetništvo in na njihovo mesto že prihajajo novi begunci s Koroškega 1 Vrh tega nas tare, kakor vse ostale dele nekdanje avstro-ogrske monarhije, vsa gospodarska teža, ki jo mora nositi premagana in razpala država, V novo dobo, dobo svobode, vstopamo z velikimi dolgovi, z ničvrednim denarjem, s praznimi zalogami, z izmozganim kmetijstvom, s pretrgano trgovino. Najboljši finančni strokovnjaki stoje pred gospodarskim vprašanjem kakor pred nerešljivo uganko in si ne znajo pomagati. In kar je najtežje, to jc naš mednarodni položaj. Ali bolje: dejstvo, da nimamo mednarodnega, položaja. Jugoslovanski deli nekdanje monarhije so sc združili z nekdanjo kraljevino Srbijo v eno državo. To novo tvorbo bi morale ostale države šele priznati, kar se pa doslej še ni zgodilo. Srbija sc je, zanemarivši fastue koristi, združila z nami v eno celoto; prej jc bila samostojna, mednarodno priznana država — danes se mora £a nas in z nami boriti šele za to priznanje. Ko bi enkrat dosegli, da svet sprejme ujedi-njenje celotnega našega ozemlja kot dano dejstvo in novo državo prevzame v svojo zvezo, bi bil naš položaj takoj drugačen: Z enim mahom bi bile odgnane nemške tolpe z naše severne meje in srainotne okupacije italijanske bi ne morali dalje molče trpeti. Vedeli smo, da nas čakajo tudi po dnevu združenja in osvoboditve težki časi. Najtežji čas je prišel sedaj, največjo poiz-feušnjo bomo morali prestati takoj ob prvem svitu državne prostosti. Samo od nas je odvisno, kako se odloči naša usoda. Domoljubja, še več domoljubja vzgojimo v sebi, kakor smo ga imeli v nekdanji težki dobi! Ognjeno domoljubje bo potrebno našim državnikom, ki pojdejo branit naše meje pred mednarodno sodišče; vsa naša nada je pri njih, vsa odgovornost je na njih. Žarno domoljubje bo moralo prešiniti slednjega našega človeka doma, neomajna zavest, da bodi vodilo mišljenja in dejanj posameznika skupni blagor. Skrbi za dobrobit državne skupnosti se mora umakniti vsa osebna sebičnost, udobnost in ničemurnost. Svobodo in srečo si moramo zaslužiti, in če smo prej sovražili tuje, učimo se sedaj ljubiti svoje! Širite »Večerni Ujt“. ■imiMnuiusMiiumiiiiiimiuiiumiitunHiHiiiiiiiiniiiuiiMiJMmiHiMi Maribor, 14. januarja, Nemci so danes zjutraj napadli naše čete pri Lučana!?. Napad je bil odbit. Maribor, 15. januarja. (Izvirno.) Položaj na črti Spodnji Dravograd—Li-cane --Arnovž—Špilje—Radgona—ogrska meja je popolnoma nespremenjen. Naš vrhovni poveljnik general Maister se je včeraj mudil v obmejnih krajih is si je posebno v Lu-čunah ogledal tamkajšnje pozorisče včerajšnjega boja. Zagrozil je županu v Luča-nah, Kniellyjn, da bo, če se ponovi napad na jugoslovanske posadke, da! takoj trg Lučane zažgati. Ustotako je poklicat k sebi dekana v Luč&nah Gollnmyerja, ki se je v družbi z nemško - nacionalnim kaplanom Pichlcijem udeleživa! protijugoslovanske agitacije, in mu zagrozil, da bo sledil Pich-lerju v Maribor, ako ne bo miren. Napad na naše postojanke v Lučanah j so izvršile večinoma od vsenemških agita- i torjev nahujskane tolpe, ki so jih po vzor- t cu koroških tolp vodili nemški častniki, i Napad se je izvršil od štirih sUrjtnf, in sicer s tako silo, da bi bila bitka, če ne bi posedli v boj vojaki mariborskega pešpolku s, strojnicami, gotovo še bolj »rdita. Odločili so zmago slovenski fantje mariborskega pešpolka, ■ štajerski deželni glavar pl, Kaahn in načelstvo štajerske »Volkswehr-« sta takoj po napadu telefonirala generalu Maistru, da nista v nobeni zvezi s tem napadom ca Lučane in sta ga zagotovil«^ da ss ne bo kaj takega mkj?r več ponovilo. Od naše &trani se dvom* preti temu zagotovilu, kajti . glavar pl. KasŠsa. in štajerski geaeralsi štab sta se neke-:} dni pred napadom prav pridno vozila z avtomcbil'&a na celi črti od postojank?; do postojanke in je upravičen sum, da sto de?, glavar Kaahn in nemški generalni štab &t,sjer?;ki dobro ve-j dela za napad. Iz te^a se vidi zahrbtnost i in neodkritost naših ncaisian prijateljev i na Štajerskem, katerim pa ifdtbog mnogi i od naših preveč verjamejo. Iz dežele nasilja in suženjstva. Na Goriškem so nabiti plakati, s katerimi naznanjajo laške vojaške oblasti, da so dolžni vsi. bi vsi vojaki, ki so služili v nekdanji avstro-ogrski armadi, služiti sedaj v italijanski armadi, in sicer da bodo vpoklicani oni, ki pripadajo letnikom, ki so sedaj v italijanski vojski pod orožjem. Slučaji posilstev naših žen in deklet od 6trani laškega vojaštva se množijo. Tako nam poroča neki gospod, ki se je pripeljal te dni iz okupiranega ozemlja, sledeče: Hotel sem domov v okupirano ozemlje. V Podbrdu so me italijanski vojaki prijeli, osumili špijorsaže ter me zaprli. Ko sem protestiral in prosil, da rac izpustijo, so me vklenili v železne »špan/ge*, katere sem moral dtfžati 12 ur; z. menoj so se nahajala v istem prostoru tri dekleta, ta dekleta so italijanski vojaki odpeljali v sosednji prostor, kjer so jih pos-ilili. Branile so se revice na vso moč, vpile, jokale in klicale na pomoč, toda nič ni pomagalo. Poživinjeni vojaki so jih obdržali pri sebt celo noč. Celo noč sem moral poslušati obupne klice na pomoč. Srce se mi jc krčilo v prsih, pomagali pa jim nisem mogel, ker sem bil zvezan in. zastražen, SUČen slučaj se je zgodil tudi na Plužnem pri Cerknem. Ker sc jc nspadenka branila, je vojak ustrelil dvakrat nanjo, a je k sreči ni zadel, Na rt jen krik so prihiteli sosedje, nakar je napadalec zbežal. V okupiranem ozemlju ni nobena poštena ženska več varna pred italijanskimi divjaki! Vojaki zasledujejo ženske povsod, celo na polje gredo za njimi, tako da si nikamor ne upajo. Kakor povsod v okupiranem ozemlju, tako tudi v Podgradu pri II. Bistrici pritiskajo Italijani na ljudstvo, naj se izjavi za Italijo, kar pa seveda zavedni občani odločno odklanjajo. Na ukaz in grožnje se je javilo dne 19. decembra pri kommando di Presidio okoli 36 mož. Prišli so korpo-> rativno a slovenskimi znaki in prepevajoč slovenske narodne pesmi, Prišedši pred poveljstvo, pa so se fantje na telovadsko povelje raz ve stili, odkrili in navdušeno zapeli »Hej Slovani«, Stotnik je bil ves besen, hotel jc strgati vodju fantov slovenski znak raz prsi, kar se mu pa ni posrečilo, vsled česar je poklical vojaštvo na pomoč, ki je postavilo proti fantom kar pet strojnic; a fantje sc niso dali preplašiti, ostali so trdni in stotnik je končno ves zelen dal strojnice zopet odstraniti in fante odpustil domov. Drugi dan je izšel oglas, da se morajo k popisovanju zglasiti bivši vojaki po- samezno. Prepovedal je' obenem cazobe-šenje in nošenje naših zastai' in znakov, V istem kraju je poveljnik silil ta-mošnje učiteljstvo, da mora pričeti s laškim poukom v šoli; to pa se je odklonilo in tudi ljudstvo se je temu uprlo. Ljudstvo je vsled teh vsakdanjih šikan in vsakdanjih različnih ukazov ter te »pristne« laške svobode nevoljno in razburjeno ter komaj čaka »druženja z Jugoslavijo, V Trstu je italijanska okupacijska oblast odredila, da morajo vsi uslužbenci, ki so nastanjeni v hišah penzijskega in ’ provizijskega fonda bivših avstrijskih državnih železnic, zapustiti vsa ta stanovanja, Te hiše so privatna last uslužbencev bivših avstrijskih državnih železnic,.'ki so v Trstu povečini Slovenci, S tem je prizadetih oholo 100 naših družin, katere je sedaj nemogoče nastaniti haa drugam. Tudi iz Gorice se morajo izseliti, vri jugoslovanska železničarji. Jasen dokaz nam je to, da italijanske okupacijske oblasti hočejo po vsej sili spraviti Slovence z lastne jemlje ter tam naseliti Italijane iz kraljestva in s tem pokazati svetu italijattstvo naše rodne grude. 1000 SLOVENSKIH OTROK V TRSTU BREZ ŠOLE. Tržaški Slovenci so zaradi sedanjih razmer v -narodnem oziru popolnoma obupani, Nad 3000 slovenskih oirck je brez šolskega pouka, ker je italijanski guverner prepovedal slovenske šole. Poverjenika ing. Remec in dr. Triller sta prosila ameriško misijo za posredovanje, da se pouk na naših šolah zopet dovoli. Manjše z{o za Italijo. Trs4, 13. januarja, italijanski general Rossi je odgovoril na slovenske pritožbe radi slovenskih šol v Trstu: »Nam je voliti med dvojnim zlom. Če Slovencem odpremo šole, bodo Italijani hudi — to je eno zlo. Če slovenskih Sol ne odpremo, ostanejo slovenski otroci brez pouka — to ie drugo zlo. Za nas pa je manjše zlo, če ostanejo slovenski otroci brez pouka, kakor da se Italijani hudujejo.« (Lepa kultura!) Proti dr. Mahniču. Italijanske oblasti so zahtevale od škofa dr. Mahniča, da mora uvesti v cerkvi dvojezično službo božjo.. Zagrozili so mu, da ga odstavijo, če .se ne bo pokoril. Italijani izsiljujejo izjave. Trst, 13. januarja. Italijani zahtevajo od duhovnikov podpisane izjave, da je italijanska aprovizacija dobra, da je ljudstvo z Italijani zadovoljno, da nikogar ne aretirajo, kdor ne bi bi! za Italijo, — Kdor bi ne hotel tc izjave podpisati, mu zagroze, da ga aretirajo. 7 pasrtov mil ss i^slavijo, Trst, 14, jan. Poverjenika ing. Remec in dr. Triller sta obiskala tudi ameriško misijo, ki jima je sporočila, da je za državo SHS na potu iz Amerike sedem parnikov z živili, vrednimi 35 mllj-o-cov dolarjev. Italijani nam dajo sol, riž, petrolej za naš fes. Trst, 14. jan. Iz Ljubljane sta došla semkaj poverjenika Narodne vlade, da se pogajata z Italijani o izmeni blaga. Blago se bo izmenjalo v Logatcu. Italijani so pripravljeni dobavati sel, riž, južno sadje, manjše količine petroleja in testenin, strojno olje iu po možnosti iudi primeriig množino angleškega premoga za plin. V izmeno so pa zahtevali okoli 3000 vagonov stavbenega lesa, nadalje železo in eventualno premog {tega pa ie v izmeno za angleški premog). - šSs ‘ Jugoslavija na mirovni konferenci. Pariz, 13. januarja. Danes se je kcife-rcnca entente bavila tudi s prehrano Jugoslavije. —• Pri razgovoru, kdo bo zastopaj države na kongresu, so sklenili, da bodo zastopstvo Slovencev in Hrvatov določili v istem razmerju po zastopstvu Črnogorcev, Slovenska odposlanca a a mirovni konferenci. Maribor, l?v januarja. (Izvirno) Odposlanca dr. Franc Kovačič in dr. Matija Slavič, ki sta določena, da gresta v Pariz, kjer se bodo določile naše severne meje, odpotujeta jutri v Bclgrad, kjer dobita potrebne listine, od tam pa čez Dunaj in Švico v Pariz. 350 jugoslovanskih legionarjev iz Franclje. Kotor, 14. januarja- (Lj. k. u) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Danes je prispelo semkaj iz Francije 350 jugoslovanskih legijonarjev, ki so se borili na za-padni fronti. Danes so po večini odšli iz Boke Kotorske. Tuja podjetja na naši zemlji. Zagreb, 14. januarja. (Lj. k. u) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Kakor znano, je pred kratkim izdala hrviatska vlada naredbo, ki zahteva, pod težkimi, gmotnimi kaznimi, da morajo ona industrijska in trgovska podjetja, ki imajo svoje obrate na hrvatskem ozemlju, svoje sedeže pa zunaj dežele, premestiti sodstvo podjetij v ozemlje države SHS. Večina prizadetih podjetij je tej zadevi že ugodila. Samo hrvatske vicinalne železnice, ki imajo svoj sedež v Budimpešti, se dosedaj še niso odzvale. V četrtek bo v Zagrebu seja poverjeništev', kjer bo tudi sklenjeno, kako naj se ravna s temi in drugimi podjetji, ki dosedaj še niso ugodile omenjeni naredbi. Srbski general Vasic — upravitelj Dalmacije. Dubrovnik, 14. januarja. (Lj. kor. ur.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Danes je dospel semkaj general Miloš Vasic, ki ga je imenovala kraljeva SHS vlada v Bcl-gradu za svojega delegata za Dalmacijo. General Vasic je na potu v Split, da prevzame tam vodstvo dalmatinske narodne vlade. General Vasic je eden izmed najuglednejših vojaških dostojanstvenikov v Srbiji. »Splitska Nova Doba« jyŠc o tem imenovanju med drugim: Radujcmo se, da je poverjena uprava Dalmacije v teh uso-depolnih časih tako odlični osebi. Uver-jeni smo, da bo general zmagal težko nalogo 5n da bo v polni meri zadostil želji svojega vladarja, kakor tudi nadam naše* ga naroda. Mašari in . tt&tij&ai proti Jugoslaviji. Budimpešta, 14. jan. (Lj. k. u.) čeho-sibv. tisk. urad poroča: V včerajšnjem ministrskem svetu so baje razpravljali o razmerju ogrske republike z Italijo in z Jugoslavijo. V kratkem bo odpotoval član ogrske vlade v Italijo, kjer se /. ozirom na do-: gedke v Jugoslaviji kaže pripravnost za skupen nastop /. Ogrsko. Meje Jugoslavije in Leske. Dunaj, 14. januarja. (Lj. k. u.) Dun, kor. urad poroča: Nemško-avstrijska vlada je večkrat pri nevtralnih državah, pri Zedinjenih državah in pri eutenti protestirala proti zasedbi Nemške Češke, Sudetske dežele in okrožnega glavarstva Znoj-ma po Čehoslovakih ter nemških ozemelj na Koroškem in na Štajerskem po Jugoslovanih in prosila za odpomoč. Zastopala je stališče, da bo mirovna konferenca določila meje teh ozemelj. Da se pa pojasnijo želje naroda, pa j se čimprej izvede ljudsko glasovanje in naj se določi razsodišče. Glasom odgovora francoskega ministrstva. za zunanje stvari z dne 20. decembra 1918 švicarskemu poslaništvu v Parizu, se ne more ugoditi temu predlogu. Francosko ministrstvo pripominja pa, da. se bedo definitivne meje med čehoslova-ško državo in Jugoslavijo zares določile na mirovni konferenci. Radi tega se bodo zavezniške vlade čimprej posvetovale o tem vprašanju. Medtem pa naj ima čeho-slovaška država po mnenju francoske vlade in po pripoznanju zavezniških vlad do odločitve mirovnega kongresa za meje, zgodovinske meje province Češke, Moravske in Šlezijc. Kar sc tiče Slovaškega, imej čehoslovaška država nastopne meje: Donava od sedanje zapadne meje ogrske do reke Ipo!y, potem ob reki Ipoly do mesta Rima Szombat, potem v ravni črti od za-pada proti vzhodu do potoka Unka, dalje ob potoku Unki do meje Galicije. To je črta, za katero je Ogrska po naročilu generala Franchet d' Esperaya umaknila svoje čete. Meja je torej sedaj resnično uvaževana. Poročilo francoskega ministrstva jasno kaže, da ni nobene izjave entente če-. ’ hoslovaški ali jugoslovanski državi glede njunih mej in podjarmljenja nemškega ozemlja. Ententa stoji na stališču, da se. bodo definitivne meje čehoslovaške in ju-; goslovanske države določile na mirovnem kongresu. Iž pokrajins. Na ukaz ministrstva za finance v Bel-gradu je rok za žigosanje bankovcev Av-stro-ogrske banke podaljšan do vštevši 2. februarja 1919. Poverjenik za finance. Narodni svet razpuščen. Narodna vlada v Ljubljani je razoustda vse Narodne svete in Narodne »traže po Sloveniji. kr Iz Rateč. Ker je našemu ljudstvu tabranjen dohod na kolodvor, nam je Na-todna vlada v Ljubljani potom železniškega ravnateljstva dovolila postajališče, oddaljeno samo osem minut od vasi. Postajališče se imenuje »Planica«. Nahaja se namreč uprav na onem mestu, kjer pelje pot v krasno dolino Planico, k izviru Save. Iskreno zahvalo izreka vsa rateška občina železniškemu ravnateljstvu za to dobroto. Zahvali dodajamo še prošnjo, da nam omenjeno postajališče ostane za vse-Jej. Ustreženo bo ne samo nam, ampak tudi mnogoštevilnim turistom, ki so že do-sedaj tako radi obiskovali to divno gorsko zatišje, v bodoče bodo pa dohajali še bolj pogosto k izviru Save. Saj je Sava glavna reka naše ljube Jugoslavije. kr Obči pokojninski zavod za nameščence 3 sedežem v Ljubljani. Ker je obči pokojninski zavod za nameščence na Dunaju izvun območja Narodne vlade SHS v Ljubljani, se je do končne ureditve in obračuna z občim pokojninskim zavodom za nameščencc na Dunaju ustanovil za vse območje Narodne vlade SHS v Ljubljani začasen obči pokojninski zavod za nameščence s sedežem v Ljubljani, Iz Ijubfee. 1 Ljubljana najame 1 milijon posojila. Mestni občini ljubljanski je Narodna vlada v smislu § 81. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana dovolila, da v apro-vizačne namene najame v dveh letih vračljivo posojilo v znesku enega milijona kron proti obrestovanju, ki ne sme presezati 5 odstotkov, 1 Pomanjkanje stanovanj. Danes se vrši v Ljubljani enketa, kako odpomoči pomanjkanju stanovanj, Enketo je sklicala Narodna vlada. 1 Spopolnitev ljubljanskega občinskega SveJa. Ker je sedem nemških občinskih svetnikov odložilo svoje mandate, sc bo občinski svet epopolnil tako-Ie: 3 mandate dobijo soc, demokrati, po 1 mandat kršč. soc, delavstvo, jugoslov. dem, delavstvo, S. L. S. in J. D. S, 1 Cestna železnica bo dražja. S 1. februarjem se bodo zvišale cene na cestni električni železnici od 10 vin. na 12 vin., od 16 na 18 in od 20 na 22 vin. 1 Policijska ura v Ljubljani je določena za gostilne ob 8. uri in kavarne ob 9. uri, 1 Nemško gledališče. »Tagespošta« jadikuje radi ljubljanskega nemškega gledališča, daši mora priznati — in to priznal — da brez slovenskih obiskovalcev ne more obstojati. Pravi, da so Čehi pustili praškim Nemcem gledališče, v Ljubljani a se jim je zgodila krivica. — Kaj neki očejo. Da jim pustimo v gledališču sramotiti narod in ga pri tem pridno poseča-mo, da gmotno ne propade. Čas, ko smo zibali Nemce, je šel in Franc Jožefov dar za to gledališče je bil tudi od naših žuljev, ki ne pozabimo ničesar. Kdor ne more sam hoditi, naj leži! 1 Elegantni mož, Dan na dan ga vidimo v najlepših urah, ko se elegantni mož cincajoč sprehaja po Šelenburgovi ulici proti Zvezdi in dela javno molčečo reklamo za boljševizem, K nam ni treba pošiljati Ljeninu hujskačev čez mejo, pri nas se živi plakati sprehajajo po ulicah. Ti agitatorji za idejo enakosti imajo svoje blede družice, agitatorice, na katere se temno ozira oko onih družin, ki so heroično prestale leto najhujše morije in bede. Tem agilatoricam se ni bilo treba bati za »svojega«, ki ni poznal strelskih jarkov in je raditega trajala vojna vse prekratko zanj, ker še ni izcurljal zadnji vinar v njegov žep in je evropska usoda začela hoditi pot, ki v bodočnosti izključuje balzamirane postopače. O »balzamirancc« ve to, zato hodi še z zadnjim svojim agitatorskim ponosom samozavestno po ulici. Njegova obleka, ustvarjena po najnovejši modi, nima madeža, polikana. je. Beli ovratnik se sveti, v krasni kravati je igla z dijamantom, V času, ko so ljudje hodili pol nagi, je nosil najlinejšo obleko, ko so žene s siromaštvom pokrivale svojo nagoto, je hodila dama-agitatorica v dragocenem kožuhu in v lepem klobuku. Na tenkih belih prstih se svetijo prstani z dragimi kameni. Da, da, zlata za . domovino, to sc spodobi samo ubožcu. Kaj bi pa ubožec z zlatom? Tudi rjuhe ia srajce je dal ubožec, kaj bi pa ta »vojni revež« oblekel, če bi to dal on? On je postal to, kar je, med vojno, med tem ko so drugi postali med vojno ničla, eksistenčno in pogosto tudi duševno. Njega, »gigerla« pa to dviga do duševne višine. On, ki razume vse moštvo v tem, da nosi neomadeževano obleko in jemlje cigarete iz zlate doze, pije iz tenkih kozarcev drago vino in blazirario polmiži ter se kislo smeje, ponosen na svojo degeneriranost, on je vzvišen nad vsemi. Delavec, le trpi, le misli boljševiške misli, ki greš mimo! Živ plakat je zato tu. Ko se ga raztrga in vrže v blato, ga ne bo več. Agi-tatorica, ki jc stopila s čeveljčki v blato in se nervozno stresnila ob tem, ne ve, da je ostalo od vojne še premnogo ran in krvi in da jc všita marsikatera kaplja kot briljant v dragocenem kožuhu, -Bah, ta tolpa, ki hodi mimo in se ne zna ogniti!« Prav res, le zakaj je toliko tihega sovraštva in boljševizma? Doli z agitatorji bodočih nemirov! 1 Ljubljansko blato. Tone: Ljubljansko blato je zgodovinsko. — Blaže: Zakaj pa? — T o n e : I, ker ga tako skrbno varujejo. 1 Uniforaie v Ljubljani- A, pravi: Ti, ali veš, komu so podobne te uniforme, če jih pogledaš takole? — B.: Kaj bi vedel? — Zmedi jezikov ob zidanju babilonskega stolpa. Poglej: srbska kana pa avstrijska uniforma in nasprotno. . Vse kombinacije vidiš. — B.: Pa res. — Micka (se oglasi): »Fejst« so pa »vse glih«. Politična kronike. p Krivic dovolj! Glasovi, ki prihajajo z Goriškega, so naravnost obupni. Naši ljudje so tam brez vsake zveze s središčem domovine — naša beseda ne pride do njih, njihova ne najde poti do nas. A še to, kar zvemo slučajno, je preveč. Beda naših go-riških bratov je nepopisna. Nasilja so na dnevnem redu, osebna in politična, nasilja v občini, šoli, cerkvi, zasebni hiši, na cesti in na polju. Italijanski divjaki raznarodujejo našo deco, skrunijo naše žene in dekleta, izsiljujejo izjave za Italijo, zapirajo naše ljudi kot zločince, Z ničevim izgovorom so sedaj vtaknili v ječo dr, Breclja ter groze drugim, da jih zapro. Ta brezpravni položaj je neznosen. Država jc dolžna, da z vsemi sredstvi ščiti svoje državljane. Ali naj preidemo iz enega suženjstva v drugo hujše? Krivic je dovolj — mi zahtevamo brambe! p »Sram vas bodili« Slovenski fantje, ki se bojujejo na Koroškem za domovino, kličejo onim, ki sede za pečjo: Sram vas bodi!<: — To mi jc ugajalo .Na vsak način mi morate priznati, da jc malo sitno, če človek sedi za pečjo in izza peči kliče in se zgraža: »Ali ne greste na Koroško? Fej vas bodil« kot delajo mnogi pri nas. Če pa zakliče fant, ki leži na dežju in mrazu po noči in po dnevu, jc to drugače in dvomim, da bi zdravega človeka, ki je ostal brez nujnega opravka za pečjo, res ne bilo sram. p Italijanska skrb za politično izobrazbo Slovencev. Kakor nam poročajo iz Gorice, namerjajo Italijani lam izdajati list v slovenskem jeziku in italijanskem duhu z naslovom »Goriški Slovenec«. Urednik mu bo baje beneški Slovenec Jusič. p Pa šs nekaj je. Meni je dejal laški stoSnik, da v Italiji dobro vedo, da se Ju-gosloani nočejo več bojevati, ker se niso niti odzvali pozivu, pod orožje. Pri tem sc jc zadovoljno smejal. Na ta način Jugoela-viji in posebej našim gor iškim bratom sami kopljemo grob, Jugoslavija mora biti edina in disciplinirana, pa se nam ne bo treba bati sovražnika. Laški vojaki so vsega siti in hočejo domov in niti bližje nevarnosti nove vojske bi ne prenesli več. Na la način pa, tja se naši ljudje ne pokorijo naredbam vlade, se le osramotimo pred javnostjo, To je boljševizem. Za Jugoslavijo nečemo storiti tega, kar smo storili, oziroma morali storili proti Jugoslaviji! Javnost bo menila, da nismo vredni lastne države, ko ne spoštujemo postav in uredb. Kaj je poldadal Wilson v tem oziru narodom bivše monarhije, pa menda veste. Vzemimo za vzgled Ameriko in ne ruski boljševizem! p Goriški laški list »Voce deli* Ison-zo« (Glas od Soče) piše in se izjavlja za Dalmacijo, ki jo zahtevajo za Italijo na podlagi onih pravic, po katerih bi morali ti zaslepljenci iti daleč doli v Benečijo. Le preiščimo, kdo je prvi bival lodi, kdo je raznarodoval, mi ali oni? Ali goriški Lahi razpolagajo z našim ozemljem? Naj puste Italijani, da se izjavimo tudi mi in videli bodo, kaj bomo govorili. »Goriško Stražo« ne pusle iziti, tako da ima laška manjšina časopis, mi pa ga nimamo. Sicer pa, kako bi izhajal pod moro cenzure, ki je slabša kot v stari Avstriji. Lepo dediščino mrtve nemške nasilnost! ro podedovali Lahi. p. Kaj si pripovedujejo o nas;, »Grazer Montagszeitung« z dne 13. januarja pripoveduje, da ni čisto neverjetna govorica, da nameravajo Jugoslovani izprazniti Ma- ribor in nemške kraje ob Dravi, da si zagotove hrbet za grozeči spopad z Italijo. Jugoslovanska ofenziva plane bojda že v nekaj dneh, položaj je na višku napetosti. Med zavezniška komisija je v Ljubljani tudi izpregovorila trdo in odločno za Nemce. Slovenski mladeniči pa iz strahu pred mobilizacijo trumoma uhajajo v Nemško Avstrijo, Jugoslavija ima torej sto razlogov in enega, da si zagotovi prijateljsko sosedstvo Nemške Avstrije. :— Hm, saj nam ni postljano na rožicah, ampak tako hudo, kakor piše graški list, pa le ni. p Pe.kti krvi med Francdsi-Siovani. Francoski časnikar Rivet, ki na mudi v Zagrebu, je dejal nekemu hrvatskemu časnikarju: Preveč govorite o londonskem paktu. Pozabljate pa na pakt, ki ga js sklenilo francosko ljudstvo 2 Wii&onavimi idejami. Francoski vojak se Je kotil za splošno svobodo, — Jugoslovani imnjo v Franciji-Angliji izvrsten položaj Slovansko pleme kot demokratičen členjeni mora biti £a~ vezaik francoskega naroda. Buenos Aires, 14, jan. (Lj. k, u.) Agen-ce Havas poroča: Vzlic končani splošni stavki je prišlo do ponovnih spopadov. Stavkajoči so napadli več. policijski!} ko-misarijatev in jetnišnic, ki so jih hrabro j branili. Mestni vodovod je razpočil. Na glavnem trgu je izbruhnil požar. Montevideo, 1-1. jan, (Lj. k. n.) Agence Havas poroča: Oblasti so aretirale tukaj štiri Ruse, ki so priznali, da so na čelu zarote, ki ima namen, strmoglaviti argentinsko in uruguajsko vlado in proglasiti sovjete. V zadnjih dneh so aretirali okoli 800 oseb, od katerih je 80 odstotkov Rusov. Nekateri voditelji so se branili, ujeli so jih pa 7. lasom, Washmgton, 14, jan. (Lj. k, u.) Reuterjev urad poroča: Predsednik V/ilson je kongresu poslal spomenico, kjer zahteva kredita sto milijonov dolarjev za ublaže-nje lakote v Evropi, in izvaja, da je mogoče zajeziti razširjajoči se boljševizem le z živili,'ki so ključ za položaj v Evropi in za mir, Budimpešta, 14. jan, (Lj, k. u.) Dun. kor. urad poroča: V včerajšnji seji ministrskega sveta je predsednik Karolyi naznanil izid svojih pogajanj za razrešitev krize. Ugotoviti še more, da Korolyijevo mnenje nc nasprotuje sestavi koalicijskega kabineta in se krije z nazori socialističnih ministrov. Dvomljivo pa je, c.li delavci delijo nazore ministrov. Berlin, 14. jan. (Lj. k. u. Brezžično.) Ko so iztrgali špartakovcem njihova opi-rališča, jc nastal v Berlinu skoro povsod zopet mir in red. Posamezna poslopja, iz katerih so špartakovci streljali popoldne, zvečer ter tudi v noči na torek, so vladne Čete sistematično preiskale ter očistile špartakovcev. Vrhovni poveljnik Noske je izdal stroge odredhe zaradi takojšnje oddaje orožja. Zatrjuje se, da je baje Ra-dek zapustil Berlin, O Liebknechtu in Eicnhornu manjka vsaka sled. V stanova-niu Liebknechta so izvršili hišno preiskavo. Berlin, 14. jan, (Lj. k, u. Brezžično.) V Cuxhavnu je delavski in vojaški svet proglasil socialistično republiko CuichavciV ter postavil vse banke, hranilnice, kreditne zavode kakor tudi pošte in železnice pod svojo upravo. Zaradi tega groze poštni in železniški uradniki s stavko. Mornarji onemogočujejo v Cuxhavnu in okolici vsako volilno gibanje ter so poneverili strankam denar, Berlin, 14. jan. (Lj. k, u. Brezžična,) Višji poljski narodni svet v Poznanju ic imenoval generala Dovvbor-Musnickeiia za rišjega poveljnika poljskih čet, General je prišel s svojim štabom iz Varšave v Poznani. . .Razgovor s Poljakom. Naš urednik je imel danes priliko govoriti s Poljakom g. Ludovikom Jaxa-B y s k o v s k i, gimn, profesorjem iz Lvova, ki st mudi v Ljubljani v družbi z inž, Leonom Reutto m iz Drohobycza, da •informira našo javnost o razmerah na Poljskem. >Kaka jc sedaj politična situacija na Poljskem?« »Poljaki smo v glavnem ločeni v dve skupini. Ena je narodna, ki ji pripada velika vetinč* ljudstva, kmetov in inteligence, Druga je socialistična; katere jedro je tovarniško delavstvo in židje, Ta socialistična skupina koketira z ruskimi in nemškimi boljševiki. Varšavska vlada je socialistična. Na čelu ji stoji znani poveljnik poljskih Icgijonarjev brigadir Pilsudski; Ljudstvo s to vlado ni zadovoljno, Pilsudski sam ni politik. Zadnji čas se nekoliko približuje narodni skupini, posebno odkar re došet v Varšavd7predsedriik republike Padefevski, ki velja za reprezentanta poljske ideje. Narodna skupina pa je organizirana v Narodnem svetu. Ko šem odhajal iz Krakova, so se vršile priprave, da se 16. jan, snidejo v Varšavi zastopniki iz Poznanja, Galicije in Kongresne Poljske. Došlo bo v Varšavo 23, zastopnikov Poznanja in Skrije, 25 iz Galicije in 50 iz Kongresne poljske. Razmere se bodo uredile ali po rekonstrukciji ali po prevratu.« »Kako pa so razmere na mejah in v spornem czemlju?« »Litva je v območju Prusov in boljše-vikov. Glavno mesto Vilno drže boljševiki s pomočjo Prusov, — Na Poznanjsksm in v !S’eziji se borimo z Nemci. V Gdanskem je mirno, Nemce smo vrgli v boju iz Poznanj .1 in cd drugod. v Kako je vaše vojaštvo?« ' -»Tu se borč večinOlna Poljski, ki so &lnžjl.i v nemški vojsko, ter dijaki in tudi ženske.« »Kaj pa Lvov?.: ■Tu so strašne razmere. Dne 1. nov. 1013 so Lvov zasedle ukrajinske čete s pomočjo Avstrijcev. Avstrijski general Pfeifer ter namestnik Kuyn iVla predala Ukraiincem mesto in vse orožje, Tu je nastopila naša mladina, 12- do IGletni dijaki, pod vodstvom profesorja Maczynskega. Po tritedenski hudi borbi siko Lvov osvojili. Sedaj ga Ukrajinci zopet oblegajo in obstreljujejo. Naši dečki so vršili čuda junaštev, Dokumentarično je dokazano, da so Prusi že leta 1913 v naprej tajno agiti-> rali med Ukrajinci.« »Kako sodite o srednjeevropski slo« vanski zvezi?« / Nisem politik. Prišel pa sem v Ljubljano, da se tu razgovorim s slovenskimi profesorji o enotnem načrtu za šolstvo vseh slovanskih narodov. Iskati moramo skupnih točk povsod,« ; In Vaše razmerje s Češko?« -Tudi tu inoram poudariti, da nisem politik. Toda moj znanec grof Skarbek, ki Vam je kot politik znan, je dejal, da oni mali spori, ki so med Čehi in med nami, se dajo kaj lahko poravnati. Sporne točke niso bistvene. Moji tovariši iz Te-šinja so mi izjavljali, da tu časopisje zelo pretirava vso zadevo, ki zdaleka ne zasluži take pozornosti.« H koncu je g. profesor izjavil, da vsi Poljaki streme za ciljem:’ Od Gdanskega do Trsta, ž Neodvisno žensko politično stranko naj bi ustanovile ženske za volitve v ustavodajno skupščino Nemške Avstrije, tako priporoča ženstvu Artur pl. Rosthorn v »Neue Freie Presse«, Pravi, da bi se potem vse stranke potezale za to, da bi do-dobile žensko stranko na svojo stran, a le-ta bi potem mogla staviti svoje pogoje in tako znatno vplivati na politično življenje, V resnici se pa gotove politične struje, ki že doslej niso imele zaslombe v ljudstvu, boje, da jih ne bi ljudske stranke, pomnožene z ženskimi volilkami, popolnoma pometle s političnega pozorišča. Zato svetujejo ženskam, naj osnujejo lastno neodvisno stranko, r 'Roze Luksemburg, Med revolucionarji ni nikoli manjkalo zastopnic ženskega spola. Posebno v stari caristični Rusiji je ženslvo prispevalo znaten del revolucionarnih bojevnikov in političnih žrtev. Tudi začasa velikega preobrata na Ruskem smo čiiali med glavnimi akterji ženska imena, V sedanjih revolucionarnih homatijah na Nemškem pa igra malone prvo vlogo Roza Luksemburg, žena, ki je s svojim radikalizmom že ranjkeniu Beblu delala velike težave in bila že dokajkrat gost raznih ječ in zaporov, Ta žena je po rodu iz Poljske, torej ruskega revolucionarnega kova. Ni več mlada in prav nič lepa, ampak močna osebnost ter duhovita govornica, ki ima na poslušalce velik vpliv. V zasebnem življenju je pristna ženska: dobra, usmiljena, ljubezniva, V zadnjih bojih med špartakovci in vladnimi četami so menda Rozo Luksemburgovo vladne čete liiele. Torej zopet: ječa. Ali dela Luks cm-burgova ženskemu spolu čast ali sramoto? ž Za Bahiičarke, Državni urad za ljudsko zdravje v Nemški Avstriji je uvedel pomočno akcijo za bivše armadne bolniške strežnice. Predvsem dobi vsaka bolničarka, ki je služila v vojni najmanj šest mesecev, v razmerju s službeno dobo ve-čio ali manjšo podporo; razen tega bodo i*ku*ili preskrbeti službo kolikor mogoče vsem tem strežnicam, bodisi v bolniški sl/ežb* ali pa v drugih poklicih. Končno dobe vse tiste bolničarke, ki so ob odhodu iz armade izgubile sv>*jo prtljago, od- Škodnino v perilu, obleki ia čevljih. Akcijo izvrši Rdeči križ. -v . —— ' Slovenci, ali naj se v alkoholu vtepimo?; (Rojaki - poštenjaki: ‘Branimo tast naše domovine t Varujmo narod moralne propasti! G9G»G» Pridite v nedeljo vsi v veliko dvorano „riižjc sloje«. Nekateri Indijci trdijo, da je netopir najokusnejša jed sveta. m, Nevaren tat, Martin Jereb, 48 Jet stari delavec iz Tjrebeljevega, brez stalnega bivališča, je bil že ,14 krat-pred-: kaznovan in sicer 7 krat zaradi tatvine in 2 krat zaradi hudodelstva javnega nasit-stva, Obdolženec je iz hleva Antona Valentinčiča v Stepanji vasi ukradel mladega kenja ter ga je hotel pri »Figovcu* nekemu Bosancu prodati, To sc mu pa ni posrečilo, ker ga je Valentinčič zasačil in izročil stražniku. Sodišče je obsodilo nevarnega tatu na 7 mesecev težke ječe. Sumljiva kupčija, fena Gašperlin, žena trgovskega solrudnika, je kupila Iri kose ukradenih transmisijskih jermenov za znesek 1100 kron. Obdolženka zanika, da bi bila vedela, da so bili jermeni ukradeni, A dotični tat je sam priznal, da je povedal obdolženki, da je jermena v tovarni ukradel, torej je postal njen zagovor ničeven, .Kaznovana je bila na tri tedne ječe, T a t u v s e prav pride. Že pred-kaznovani znani potepuh Pavel Ban, delavec iz Ljubljane, se je vtihotapil v podstrešje skladišča -Gospodarske zveze« in ukradel 125 vreč v vrednosti 1250 kron. Okradene vreče je zmetal čez zid na sosednji vrt, Tam je vzel vrtnarju Janezu Kobilca ročni voziček ter vreče z njim odpeljal. Pokoriti sc bo moral 6 mesecev v težki ječi. Cenjenim čitateljem „Večernega lista."« I * . Naš novi dnevnik »V e č e r n i I i s U prejrno za nekaj dni vsi cenj, naročniki ■->Slovcnca«, da si ga Ialiko ©gledajo in presodijo jjega vsebino. Cena mu je zapisana na prvi strgui in sicer velja ta cena za posebno poSiljatev na dom. Kdor pa želi »Večerni list« prejemati * o b ene m skupno s »Slove n c e m«, ga dobi z,r 6 kron ceneje, ker odpade dvojna poštnina oziroma dostavnima. Prosimo torej, naj se vsak cenjenih naročnikov čim preje jasno izjetvi, ali hoče prejemati en sam dnevnik in kateri, ali obu tkupaj ali pa vsakega posebej. Brez določne izjave žal ne bomo mogli točno postreči. Pri nas se vrši žigosanje denarja. Kaj pa. je to? Kaj pa pomeni ta beseda? Ožigosati, to sc že sliši. Časopisi Ožigosajo, a bankovcev nikdar ne. Po dolgem času človek i/.ve, da je to pravzaprav slovanska beseda, podobna »saftiodrčem« in >sa-mofrčem« in da pomeni ;Vštampiljati«, O, to pa žb vsak ve. Toraj štampiljali da bodo bankovce. Ljudje so jo kmalu pogodili. Zato, da ne bi na Dunaju tiskali bankovcev, kjer imajo tisti srečni' stroj in jih potem nosili k nam ift škodili vrednosti našega denarja. Če bi hoteli pozneje premo-njati krone v dinarje, ki sc baje tiskajo v Parizu in so pol več vredni, bi tega prc-menjanja nikdar ne zmanjkalo. Kam pa bi tedaj prišli? Pa itidi drugi so jo pogodili. Država hoče izvedeli, koliko denarja bo, da bo vedela urediti svoje finančne zadeve, ki so 'za našo državo prav tako važne, kot n. pr. koroška fronte. Pa ni bil. samo eden, ki jo dejal; Si pa štampiljo kupim in bom kar sam štempljal ali žigosal. Ta jc pa lepa! »Ali nisi bral?« ga je zavrnil drugi. -V časopisih stoji odredba, da ne sme kupili štarnpilje nihče brez dovoljenja vlade« No, si je mislil prvi, saj ga ne bom imel, ki bi ne bil žigosa«, pa reči se mora kaj. Hi, pa Sc 'to je! Ždaj se bo zvedelo, ko-liko iin^ kdo denarja. Tisti, ki ga ima ma- lo, se bo bal sramote, ter da rejši drugemu, da oprav? mesto njega to delo. Kaj pa ta? Ta ga bo moral pripeljati z vozom in . sarno zanj bi. bilo treba ene komisije. To jc pa re-s ia vendar ni res, ko so pa banke in hranilnice, kjer je denar teh nio-gočnjakov varno naložen. Pa £a 's-sproti • jta ti ljudje vendarle rabijo mnogo, recimo en nahrbtnik. En nahrbtnik pa ga je treba vendarle nesti. Vse drugače je seveda z onimi, ki so naiiho postali bogati in ni: o zeupali svojega kapitala ne hranilnici, n komu drugemu, misleč, da nihče ne srn vedeti bajne vsote. Ničesar ni nlhifo, da ne bi bilo očito! Ta rejnica sc jč bridko razodela 'nekaterim in jim oropala to i.> ono urico brezskrbnosti, poleg skrbi radi padca valute. Kaj pa kronice? Tudi radi teh so ?e vpraševali ljudje. AH mislite, da jih res ni nikjer nič več? Nekateri ljudje niso bili neumni, da ne bi znali, da je srebro v teh časih več vredno kot popir in so v prvih letih polnili škatle in nogavice. Pa kaj, če te zmislijo jugoslovanski gospodje in dajo žigosati kronice in rečejo, da so brez tega na vekomaj za nič. Pa kako je mogoče žigosati krone? Vse je mogoče in bogve, če se ne spomnijo še na to. Bodo že izmislili še kako hne. Samo cekinov n« bo treba. Kdo jih pa ima? Pred vojno se jih je vsak branil, v začetku vojne so pa izginili kot kafra. Nekateri so opirali svoje ugovore Se na zadnje: -Eh, kaj! Če bo kdo imel denar, stopi? bo k županu ali občinskemu tajniku, pa bosta naredila.« Tudi na to so mislili ti prefrigani gospodje; Pravijo, da bodo uničili vse štampilije po deželi, ko se to enkrat izvrši. Ta bo pa prava! To bo katastrofa za naie štampilije, In po tej dobi se zna razviti štampiljar-ska obrt do neznane višine. Kdo bi ne zavidal tega stanu. Pa mislimo, da ne bodo vničevali tega .redkega in dragega blaga, kvečjemu, da ga bo vlada zaklenila v kako omaro in pozneje vrnila. Naši pozni vnuki pa bodo izvedeli od svojih dedov, kako so žigosa!« stari avstrijski denar, ki je bil postal za nič in ni bil radi tega nič boljši in kako so nosili štampiljc v Ljubljano, To bodo zadnji spomini na avstrijske čase, na mejnik nove dobe. ‘re u Žigosanje bankovcev, Tuzemce, ki imajo svoje bivališče v inozemstvu ali na ozemlju države SHS, zasedenem po tujih silah, je pripustiti k žigosanju v tisti občini (okolišu), kjer se začasno nastanijo, ako verodostojno dokažejo .svojo istovetnost in niso sumljivi tihotapstva z bankovci. Kolikor še ni uvedlo kazensko postopanje po dohodarstvenem kazenskem zakonu; sc zavrnjenec lahko pritoži na finančno deželno ravnateljstvo. Do roka, ki se razglasi v Uradnem listu najmanj teden poprej, se bodo tem osebam z istimi pogoji zamenjavali nežigosani bankovci za žigosane tudi šc po dovršenem žigosanju, in sicer pri tistem uradu in v tisti izmeri, kakor to doleči, vpoštev&je premoženjske razmere Udeleženčeve, za vsak primer posebc'poverjeništvo za finance. Osebam, ki potujejo iz nujnih rodbinskih ali kupčij-skih ozirov v inozemstvo ali na ozemlje države SHS, zasedeno po tujih silah, sc bodo zamenjavali do roka, omenjenega v drugem odstavku točke 1„ žigosani bankovci za nežigosanc pri finančni deželna blagajni v Ljubljani, ako v to privoli poverjeništvo za finance, To poverjeništvo določi po svobodnem preudarku tudi vsoto, ki jo sme blagajnica zamenjati. P ) Kriminalen roman. Napisal Rihard Dallas. L - poglavje. Nekega pondeljka v januarju 1. 1883. sem se vračal precej pozno iz svojega urada pri državnem pr a v dni št vu v Nju-jorku in se napotil na svoje stanovanjc v kreseni klubu, da se preoblečem za večer, ko me dobi pisemce od Arturja Hvajta. Prosil me jc, da bi prebil večer pri njem v krogu prijateljev in pri njem večerjal. Omenil mi je gospoda Gllberta Litela, Neda Devisa in Oskarja Balta, ki bodo prišli k njemu« da igrajo pred večerjo vrst. To jc bila njih priljubljena zabava in sem bil naprošen, da pridem čimpreje m vidim njih igro, Jaz nisem igral kart, ker se nisem mogel ogreti za nobeno igro. In vendar so me imeli prijatelji radi kot nedolžnega gledalca zato, ker se nisern zanimal za karte, pa zato tudi nisem delil ne nasvetov in ne kritike. No vendar je bilo ugodno sedeti v.' lepo' urejeni Hvajtovi sobi, kaditi c gare in gasiti žejo z izvrstno pijačo. Ker nisem imel važnega opravila, sem snu naznanil s par besedami, da pridem, oblekel se, kot se spodobi in odšel v jedilnico. Ni se dogajalo pogosto, da bi obedoval ali večerjal sam. Ker sem se pa ta večer zadržal dalje časa v uradu, nisem našel niti enega bližnjih znancev več. Ko sem stopil v jedilnico, sem videl, da je pripravljena miza, za katero sem običajno obedoval in da me postrežnik čaka. — Danes boste večerjajli sami, gospod pristav? me je vprašal, ko sem sedel, in je odšel po jedi in časopise, katere sem čital navadno, če nisem našel družbe. Ta .večer se mi ni ljubilo čitati, mislil sem na ljudi, ki jih bom dobil pri Hvajtu. Bili so vse dobri prijatelji in ne bo neumestno, če rečem katero o njih, ker so bili več ali manj zapleteni v žalostno zgodbo, o kateri vam bom pripovedoval. Da pričnem s prvim. Artur Hvajt je bil zanimiv, ljubezniv mlad človek, kadar je bil dobre volje, ali slab in nestalen — človek dobrega značaja, pa se je pomehkužil od brezkrvnega življenja in brezdelja, tako da se je pokazal često kot zagrizen sebičnež. On je spadal v ono vrsto ljudi, ki so nesamostalni in se dajo voditi in proti katerim imajo drugi naklonjenost, podobno naklonjenost nasproti mlajšemu bratu ali ženk Bil je še mlad, še ne trideset let star, pa ker je bil brez dela in je silno zapravljal, se je bilo bati, da bo •kmalu potrošil dedščino sto tisoč dolarjev, ki mu jih je bil pred dvema letoma zapustil niegov ujec. Ta zapuščina je ob svojem času vzbudila začudenje, ker se je. govorilo, da je za umrlega sina jedinca, ki je bil imenovan v onoroki kot dedič ostanka, čisto malo ostalo. Toda ta sin je bil postopač in se ni brigal za starca, Artur pa je stanoval pri njem, se zanimal zanj in mu pomagal pri delu. Kako je mogel Artur obdržati ves denar, tega nisem nikdar izvedel od njega. Mislim, da bi bila temu sebičniku težka vsaka žrtev. Medtem je užival svoje imetje, izkoriščali pa so ga tudi njegovi prijatelji, kot je pričalo povabilo, ki ga je razposlal ta večer. ( V malem krogu, v katerem sem imel prebiti ta večer, je bil Hvajt najmlajši in Gilbert Litel najstarejši in najbolj preizkušen, tako da bi bil lahko mlademu človeku vreden prijatelj in svetovalec, če ■ bi ga ta hotel poslušati. Litel je poskušal, se mi zdi, večkrat, pripeljati ga k pameti, pa je uvidel neuspeh svojega nastopa in govoril je z mirnim svojim glasom, da ne bo preteklo dolgo časa, ko bo Hvajt zapravil svoje premoženje. To smo mislili tudi mi. Litel je bil član mojega kluba in se je kretal v najboljših krogih. Tekom življenja — šestdeset let je imel — je spo- znal ljudi. Nikdar ni bil trd ali neprijazen, kvečjemu ciničen. Jaz sem videl, kako Ima pametno sodbo v vsem, pa sem še namenil, vprašati ga za svet. Zdelo se je, da s j zame zanima, kot se stari gospodje pogosto obnašajo nasproti mladim, in me je pogosto obiskoval v uradu ali v klubu. Ned Devis je bil navaden človek, dobrosrčen in nenavadno delaven, toda brez posebne nadarjenosti, pohlepen za vžit-koin in razsipen. Njegovi znanci niso vedeli, odkod izvirajo niegovi dohodki, bil je pid nekem mešelarskčm podjetju, družil sc mnogo z bogatini in igral za visoke vsote. Pri tem pa nisem nikdar slišal, da ne bi plačal svojih dolgov. Poleg vsega tega je bil prijeten človek veselega značaja, prijazen, nesebičen in je s svojim značajem škodoval največ samemu sebi, Oskar van Bult ra je bil popolnoma drugačen človek. Imel je štirideset let, bil je inozeir.ee, medtem ko sta bila Litel in Devis rejena v Njujorku, Od česa ja živel preje in od kje ima dohodke, tega ni ve-, del ldhče natančno. Toda gotovo je bil to človek, o katerem se ni moglo nič hudega reči; poleg tega je bil lepe zunanjosti in prijeten v družbi, da je" bil povsodi dobrodošel. Končno sem bil z večerjo gotov in mi je bilo ljubo, da sem ostal sam in sem megel prebrati časopise. Pogosto je človeku liubo, da je sam in more končati opravke ob pravem času. II. poglavje. Okrog d"cete ure sem zapustil klub in se napotil k Hvajtu. Bilo je pusto deževno vreme, kot še dogaja pogosto po zimi v Njujorku. ITvajtovo stanovanje se je nahajalo v devetnajsti ulici v pritličju med petim in šestim prehodom, Sestojalo je iz dveh sob, ki jih je spojol hodnik. V sprednji je stanoval, v zadnji pa jc bila spalnica. Poslednje nisem poznal; soba, v kateri je stanoval, je bila opremljena sijajno, po čemer se je dalo soditi, da ima stanovalec dober okus in ljubezen do sijaja. Ko sem pozvonil, mi je odprl Hvajtov sluga Benten in vstopil sem. Kot sem se nadejal, sem našel svoje štiri prijatelje, ki so igrali na karte. Hvajt je vstal in me pozdravil, medtem, ko so mi ostali podali roke. Moj priho-d je bil navaden dogodek, zato so prijatelji nadaljevali igro. Prižgal sem si cigaro, pop-il čašico konjaka in se vsedel med Hvajta in Bulta, ki je sedel na moji desni. Igra se je razvijala mirno, prekinil jo je le tu pa tam kdo, če si. je prižgal smotko ali ponudil-čašo sveže pijače. Opazil sem, da Hvajt pije več kot drugi in da je čuden videti, V resnici so opazili tudi njegovi prijatelji, da je zadnji čas slab, pa so mislili, da je temu kriv njegov »nagli način življenja.« Po preteku ene ure je pomaknil Hvajt stol nazaj in izjavil, da je dovolj igre. Ker pa še ni bilo polnoči, so predlagali drugi, da se igra nadaljuje, posebno pa je to zahteval Devis, ki je mnogo izgubil, kakor tudi Bult, da se jima ponudi prilika, da dobita izgubljeno nazaj. Hvajt pa jih ni slu-šal, vstal je in naročil slugi, naj prinese večerjo. Nato jc Bult vzel Iz denarnice štiri nove bankovce po petdeset dolarjev in jih položil na mizo, da poravna izgu-bitek. Denarja nista vzela ne Litel ne Hvajt, Devis pa je dejal v zadregi Litelu, da bo poravnal račun naslednjji dan, kej nima denarja pri sebi, V tem je prišla na mizo večerja in na igro so pozabili. Ne vem, kaj je bilo temu vzrok, da se ta večer ni mogla razviti veselost v našem krogu kot navadno. Morda jc bilo vzrok temu slabo razpoloženje gostiteljevo. Opazil sem, da me dolgo motri in sem se začudil vprašanju, ki mi ga je zastavil, ker nisem bil pripravljen nanj. (Dalje.) Aprpvizaciia. a Čebula za IV. okraj. Stranke IV, okraja dobe čebulo na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 16. t. m. dopoldne pri Muhleisnu po naslednje redu: od 8. do. 9. ure štev. 1 do 300, od 9, do 10. ure št. jOl do 600, od 10. do 11. ure štev, 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule. Kg slane 1 krono. a Čebula za V. okraj. Stranke V. okr, dobe čebulo na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 16. t. m. pri Mtihleisnu. Določen je ta-le red: cd 2. do 3. ure popoldne štev. 1 do 500, od 3. do 4. ure štev. 501 do 1000, od 4. do 5. ure štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule. Kg stane 1 krono. Izdajatelj konsorcij »Večernega Lislas. Odgovorni urednik Viktor Cenčič. Tiska Jugoslovanska tiskarna v' Ljubljani. Vet sposobnih sprejme iahoj uprava „Slovmca“. Prodafo se 2 omari, bela, lepo ohranjena otroška posteljica (z vložkom ali brez njega), pri« prava SCI telovadbo, medicinske in drug? znanstvene knjiga (nemške). - Stvari je mogoče ogledati vsak dan na Bregu 18, II. nadslr.od 2—4. ure pop. -:- 348 Rosna žertifbena ponudba. Mladenič 24 let star, s par sto kron premoženja, se želi priženiti h kakemu dekletu od 19. do 24. let na posestvo. Vdova brez otrok ni izključena. Ponudbe, če mogoče, s sliko, naj se pošiljajo na upravo »Slovenca" pod šifro ,Zelena pomlad' 349. Ha Sai ie posestvi, s ■-"-■i—■■ ■ s., ,i . ... vitnili njiv In 20 oralov gozda. Na posestvu je hiša z vsemi gospodarskimi poslopji (2 velika svinjaka, hlev, pod itd.) In vodovod. Posestvo je arondlrano. Vse skupaj s hišnim in gospodarskim inventarjem se takoj proda za ceno K 90.000 —. Natančne poizvedbe se dobe v Dobrodelni pisarni v Ljubljani) Poljanska cesta št. 4. '