Goriška knjižnica »Franceta Bevka« STUDIJSKI ODDELEK , _ DiiM-. t i k »i \ i UII -¿^..'^'¿rt-Mti J ' a KOLEDAR Goriške Mohorjeve družbe za leto 1986 Izdala Goriška Mohorjeva družba Katoliško tiskovno društvo Gorica 1986 DOMO ZM A-H ST ¥ O 8414 5 O UtfY Koledarski del krasijo vinjete iz Gregorčičevih poezij iz leta 1908 ob 80 letnici pesnikove smrti (1906) Koledar uredil dr. Jože Markuža Opremil Edi Žerjal Natisnila tiskarna Budín v Gorici JLdo 1986 je navadno leto in ima 365 dni, to je 52 tednov in en dan. Začne in konča se s sredo. Letni vladar: SATURN. Svetovni dan miru 1. januarja 1986 po našem — gregorijanskem — koledarju je isti dan: 19. december 1985 po julijanskem koledarju 20. Tebeth 5746 po judovskem koledarju 24. Keihak 1702 po koptskem koledarju 19. Rabi-oul Tani 1406 po muslimanskem koledarju. LETNI ČASI Pomlad se prične 20. marca ob 23.03 uri - poletje 21. junija ob 17.30 uri - jesen 23. septembra ob 9.00 uri - zima 22. decembra ob 5.03 uri. SONČNA MRKA Delni sončni mrk bo 9. aprila viden v Avstraliji in Novi Gvineji, deloma na Antarktiki (maksimum ob 7.20 uri). Obročasti sončni mrk bo 3. oktobra, opazovali ga bodo lahko v Severni Ameriki in na Atlantskem oceanu (maksimum ob 20.05 uri). LUNINA MRKA Lunina mrka bosta 24. aprila in 17. oktobra; prvi bo viden na Pacifiškem oceanu in deloma v Aziji ter Ameriki (maksimum ob 13.43 uri); drugi pa v Evropi, Afriki in Aziji (maksimum ob 20.18 uri). HALLEYEV KOMET Najbližje Zemlji bo 27. novembra 1985 in 11. aprila 1986. Najbližje Soncu pa 9. februarja 1986. Komet bo viden v temni noči od decembra 1985 do maja 1986. N. B. Podatki so v srednjeevropskem času; ko je v veljavi poletni čas dodaj eno uro! V//V JANUAR PROSINEC VODNAR 31 DNI 1 Sreda Marija, sv. božja Mati 2 Četrtek Bazilij Veliki, c. uč.; Gregor Nacijanški, škof, c. uč. 3 Petek Genovefa, dev.; Meliton, menih 4 Sobota Angela, red.; Benedikta, muč. 5 Nedelja Gospodovo razglašenje - sv. Trije kralji; Emilijana 6 Ponedeljek Ermin, opat 7 Torek Rajmund Penjafortski, duhovnik; Lucijan, muč. 8 Sreda Severin Noriški, opat; Erhard, škof 9 Četrtek Julijan in Bazilisa, muč.; Aleksija, red. 10 Petek Viljem, škof; Agaton, papež 11 Sobota Pavlin Oglejski, škof; Teodozij, opat 12 Nedelja Jezusov krst; Alfred, opat; Tatjana, m.; Ernest, m. 13 Ponedeljek Hilarij (Radovan), škof, c. uč.; Veronika 14 Torek Oton, menih; Feliks (Srečko) Ndlanski, duh. 15 Sreda Pavel, puščavnik; Maver, opat 16 Četrtek Marcel, papež; Bernard, Oton in Peter, muč. 17 Petek Anton (Zvonko), opat; Marijan, muč. 18 Sobota Marjeta Ogrska, dev.; Suzana, muč. 19 Nedelja 2. nav. - Knut, kralj; Marij in drugi, mučenci 20 Ponedeljek Fabijan, papež; Sebastijan, muč. 21 Torek Neža (Janja), dev., muč.; Fruktuoz, muč. 22 Sreda Vincenc (Vinko), diakon, muč.; Anastazij, muč. 23 Četrtek Ildefonz, škof; Emerencijana, muč. 24 Petek Frančišek Šaleški, škof, c. uč.; Felieijan, škof, muč. 25 Sobota Spreobrnitev sv. Pavla; Ananija, muč. 26 Nedelja 3. nav. - Timotej škof; Tit, škof; Pavla, spok. 27 Ponedeljek Angela Merici, red.; Julijan, muč. 28 Torek Tomaž Akvinski, c. uč.; Peter Nolasco, red. 29 Sreda Valerij, škof; Julijan Ubogi, spokornik 30 Četrtek Martina, dev., muč.; Hijacinta, red. 31 Petek Janez Bosco, duhovnik; Marcel, spok. SVETOPISEMSKI PREGOVORI Srce modrega išče pouka, usta nespametnih se pasejo z nevednostjo. Zapoved je svetilo in postava je luč. Vino, ki se pije neizmerno, je duši grenko. VREMENSKI PREGOVORI V prosincu toplota, v svečanu mrzlota. Ce v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka. Če Vinka (22.) sonce peče, v sode vino teče. Lune Zadnji krajec 3. ob 20.48 Mlaj 10. ob 13.22 Prvi krajec 17. ob 23.14 Ščip ali polna luna 26. ob 1.31 NEDELJSKI EVANGELIJI 1. Našli so Marijo, Jožefa in Dete in čez osem dni so mu dali ime Jezus (Lk 2, 16-22) 5. Z vzihoda smo se prišli poklonit 'kralju (Mt 2, 1-12) 12. Oče pričuje o Sinu (Lk 3, 15-16; 21-22) 19. Jezusov prvi čudež (Jn 2, 1-12) 26. Pismo se spolnjuje na Jezusu (Lk 1, 1-4; 14-21) SVEČAN RIBI 28 DNI 1 Sobota 2 Nedelja 3 Ponedeljek 4 Torek 5 Sreda 6 Četrtek 7 Petek 8 Sobota 9 Nedelja 10 Ponedeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Četrtek 14 Petek 15 Sobota 16 Nedelja 17 Ponedeljek 18 Torek 19 Sreda 20 Četrtek 21 Petek 22 Sobota 23 Nedelja 24 Ponedeljek 2.5 Torek 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek Brigita Irska, dev.; Sever, škof 4. nav. - Svečnica - Gospodovo darovanje € Blaž, škof, muč.; Oskar, škof; Valburga, op. Andrej Corsini, škof; Janez de Britto, duh., muč. Agata, dev., muč.; Albin, škof, muč. Pavel Miki in tovariši, japonski mučencd; Teofil, muč. Rihard, kralj; Koleta, dev. Hieronim Emiliani, red.; Janez de Matha, red. 5. nav. - Apolonija, dev., muč.; Nikefor, muč. • Sholastika, red.; Viljem, puščavnik Pust - Lurška Mati božja; Saturnin, muč. Pepelnica - Evlalija, muč.; Benedikt A., opat Katarina de Ricci, dev.; Hermenegilda, spok. Ciril in Metod, slov. apostola; Valentin (Zdravko), muč. Jordan Saški, red.; Sigfrid (Zmago), škof 1. postna - Julijana, muč.; Onezim, škof i Aleš in 6 tovarišev, ustanov, servitov; Silvin, škof Simeon Jeruzalemski, škof, muč.; Flavijan, škof Konrad, spok.; Julijan, muč. Silvan, muč.; Leon, škof Peter Damiani, škof; Maksimilijan, škof; Irena, dev. Sedež sv. Petra; Marjeta Kortonska, spok. 2. postna - Polikarp, škof, muč.; Romana, spok. Sergij, muč.; Lucij, muč.; Montan, muč. ® Valburga, dev.; Viktorin in Viktor, muč. Aleksander, škof; Matilda, dev. Gabrijel Žal. Matere božje, red.; Baldomir, spok. Roman, opat; Osvald, škof; Hilarij, papež SVETOPISEMSKI PREGOVORI Nikar ne zaničuj pravičnega človeka, ako je ubog, in ne povišuj pregrešnega bogatina. Kdor ti kaj dela, mu brž daj plačilo. Zavoljo lenobe se strop useda. VREMENSKI PREGOVORI Če se na svečnico (2.) jasno zdani, zima rada še dolgo trpi. Februarski Valentin (14.) prinese ključe od korenin. Kakršno vreme na Petrovo (22.) kane, tako rado cel mesec ostane. Lune Zadnji krajec 2. ob 5.41 Mlaj 9. ob i.56 Prvi krajec 16. ob 20.56 Ščip 24. ob 16.03 NEDELJSKI EVANGELIJI 2. Jezus ni prerok samo za Jude (Lk 4, 21-30) 9. Apostoli pustijo vse iin gredo za Jezusom (Lk 5, M) 16. Jezus zavrne skušnjavca (Lk 4, 1-13) 23. Jezus se med molitvijo spremeni (Lk 9, 28b-36) T OVEN 1 Sobota Albin, opat, škof; Antonina, muč. 2 Nedelja 3. postna - Neža (Janja, Ines), Praška, dev.; Henrik, red. 3 Ponedeljek Kunigunda, cesarica; Marin, muč. f 4 Torek Kazimir, poljski kraljevič; Hadrijan, muč. 5 Sreda Hadrijan (Jadran), muč.; Janez Jožef od Križa, red. 6 Četrtek Fridolin (Miroslav), opat; Koleta (Nika) 7 Petek Perpetua in Felicita, mučenki 8 Sobota Janez od Boga, red.; Janez Avilski, duhovnik 9 Nedelja 4. postna - Frančiška Rimska, vdova; Gregor Niški 10 Ponedeljek 40 mučencev; Makarij, škof • 11 Torek Sofronij, škof; Konstantin, spok. 12 Sreda Doroteja, muč.; Maksimilijan iz Theveste, muč. 13 Četrtek Kristina, dev., muč.; Nikefor, škof 14 Petek Matilda, kraljica; Florentina, opatinja 15 Sobota Klemen Dvorak, red.; Ludovika de Marillac, red. 16 Nedelja * 5. postna - Hilarij, škof, mwč.; Tacijan, diakon 17 Ponedeljek Patricij (Patrik), škof; Jerica (Jedert), opatinja 18 Torek Ciril Jeruzalemski, škof, c. uč.; Salvator, red. 1 19 Sreda Jožef, Jezusov rednik - Sibilina, dev. 20 Četrtek Klavdija in tov., muč.; Martin, škof 21 Petek Nikolaj iz Fliie, pušč.; Filemon, muč. 22 Sobota Lea, spok.; Zaharija, papež; Katarina, spok. 23 Nedelja 6. postna - cvetna; Turibij, škof; Frumencij, muč. 24 Ponedeljek Dionizij, škof; Aleksander 25 Torek Gospodovo oznanjenje - Humbert, opat 26 Sreda Ludgar, škof; Evgenija, muč. © 27 Četrtek Veliki četrtek - Rupert Salzburški, škof; Lidija, muč. 28 Petek Veliki petek - Bojan, knez, muč.; Sikst III., papež 29 Sobota Velika sobota - Bertold, red.; Ciril, diakon 30 Nedelja Velika noč - Gospodovo vstajenje; Amadej (Bogo), knez 31 Ponedeljek Modest, škof; Gvido, opat; Benjamin, muč. MAREC SUŠEČ 31 DNI SVETOPISEMSKI PREGOVORI Kjer se veliko dela, tam je obilnost, kjer je pa preobilno besedi, tam je pogosto revščina. Drugi naj te hvalijo, ne pa tvoja usta. Rahel odgovor jezo utolaii, trda beseda srd vnema. VREMENSKI PREGOVORI Če sušca more kmet orati, bo malega travna moral počivati. Če sušeč prah okrog pometa, nam dobro letino obeta. Če na Gabrijela (24.) dan zmrzuje, slana nič več ne škoduje. Lune Zadnji krajec 3. ob 13.18 Mlaj 10. ob 15.52 Prvi krajec 18. ob 17.39 Sčip 26. ob 4.02 NEDELJSKI EVANGELIJI 2. Pokora odvzame božjo kazen (Lk 13, 1-9) 9. Izgubljeni sin se vrne k očetu (Lk 15, 1-13; 11-12) 16. Grešnik ne sme obsojati grešnika (Jn 8, 141) 23. Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa (Lk 22, 14.-71; 23, 1-56) 30. Potrebno je bilo, da je Kristus vstal od mrtvih (Jn 20, 1-9) BIK APRIL MALI TRAVEN 30 DNI 1 Torek Hugo, škof; Venancij, škof, muč. € 2 Sreda Frančišek Pavelski, škof; Marija Egiptovska, žena 3 četrtek Rihard, škof; Sikst I., papež 4 Petek Izidor Seviljski, škof, c. uč.; Konrad, op. 5 Sobota Vincenc Ferrer, duh.; Irena, muč. 6 Nedelja 2. velikon. - bela; Viljem, opat; Marcelin, muč. 7 Ponedeljek Janez K. La Salle, duhovnik 8 Torek Albert, škof, muč.; Valter, škof 9 Sreda Tomaž Tolentinski, muč.; Marija Kleofa, žena ® 10 Četrtek Ezekijel, prerok; Apolonij in tov., muč. 11 Petek Stanislav, škof, muč.; Gemma Galgani, dev. 12 Sobota Zeno, škof; Julij I., papež; Lazar Tržaški, muč. 13 Nedelja 3. velikon. - Martin I., papež; Hermenegild, muč.; Ida 14 Ponedeljek Valerijan in tov., muč.; Lambert, škof 15 Torek Milena (Jelka), kneginja; Anastazija, muč. 16 Sreda Bernarda Lurška, dev.; Benedikt Labre, spok. 17 Četrtek Fortunat, muč.; Rudolf, muč.; Robert, opat ? 18 Petek Apolonij, muč.; Viktor, muč. 19 Sobota Ema, red.; Dioniz, muč. 20 Nedelja 4. velikon. - Hilda, dev.; Teotim, škof 21 Ponedeljek Anzelm, škof, c. uč.; Konrad iz Parzhama, red. 22 Torek Aleksander (Saša), muč.; Luka, muč. 23 Sreda Jurij, muč.; Adalbert (Vojteh), škof, muč. 24 Četrtek Fidelis iz Sigm., red.; Honorij, škof @ 25 Petek Marko, evangelist; Ermin, škof, muč. - Državni praznik 26 Sobota Pashazij, opat; Franka Vis., opatinja 27 Nedelja 5. velikon. - Cita, dev.; Hozana Kotorska, dev. 28 Ponedeljek Peter Chanel, duh., muč.; Vital, muč. 29 Torek Katarina Sienska, dev., c. uč.; Peter, muč. 30 Sreda Pij V., papež; Jožef Cottolengo, duhovnik SVETOPISEMSKI PREGOVORI Bolje je malo po pravici, kakor obilni dohodki po krivici. Kjer vidiš, da je mnogo rok, zaklepaj. Z lačnim in potrebnim jej svoj kruh. VREMENSKI PREGOVORI Mali traven deževen, kmet ne bo reven. Če Jurij (23.) toplo vreme zakuri, sirom pomladi odpre duri. Če penica poje, preden trta brsti, se kmet dobre letine veseli. Lune Zadnji krajec 1. ob 20.30 Mlaj 9. ob 7.09 Prvi krajec 17. ob 11.35 Ščip 24. ob 13.47 NEDELJSKI EVANGELIJI 6. Cez osem dni je prišel Jezus (Jn 20, 19-31) 13. Jezus da apostolom jesti (Jn 21, 1-19) 20. Dobri pastir daje večno življenje (Jn 10, 27-30) 27. Nova zapoved medsebojne ljubezni (Jn 13, 31-33a; 34-35) DVOJČKA 1 Četrtek 2 Petek 3 Sobota 4 Nedelja 5 Ponedeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota 11 Nedelja 12 Ponedeljek 13 Torek 14 Sreda 15 Četrtek 16 Petek 17 Sobota 18 Nedelja 19 Ponedeljek 20 Torek 21 Sreda 22 Četrtek 23 Petek 24 Sobota 25 Nedelja 26 Ponedeljek 27 Torek 28 Sreda 29 Četrtek 30 Petek 31 Sobota MAJ VELIKI TRAVEN 31 DNI Jožef delavec, mož Device Marije - Praznik dela € Atanazij, škof, c. uč.; Mafalda, dev. Filip (Zdenko) in Jakob ml., apostola; Emilija, red. 6. velikon. - Florijan (Cvetko), muč.; Silvan, škof Gotard, škof; Angel, muč.; Silvan, muč. Dominik Savio, dijak; Evodij, škof Gizela, opatinja; Flavij, muč. Viktor (Zmago), muč.; Dezider (Željko), škof ® Pahomij, opat; Herma, učenec sv. Pavla Antonin, škof; Gordijan in Epimah, muč. Gospodov vnebohod - Sigismund (Žiga), kralj Leopold Bogdan Mandič, duh.; Nerej in Ahilej, muč. Servacij, škof; Peter Regalati, red. Matija, apostol; Justina, muč. Izidor, kmet; Zofija (Sonja), muč. Janez Nepomuk, muč.; Ubald, škof; Andrej Bobola Pashal Bajlon, red.; Bruno, škof; Jošt, opat 5 Binkošti - Janez I., papež, muč.; Venancij, muč. Peter Celestin, red.; Ivo, duh. Bernardin Sienski, red.; Plavtila, spok. Krispin, red.; Valens, škof; Evtihij in tov., muč. Renata, spok., Julija, dev., muč. Dezider (Željko), škof, muč.; Leon Rostovski, škof © Marija pomočnica kristjanov; Socerb, muč.; Ester Presv. Trojica - Beda, duh., c. uč.; Gregor VII., papež Filip (Zdenko) Neri, duh.; Lambert, škof Avguštin Canterb., škof; Julij, muč. German Pariški, škof; Bernard, duhovnik Maksim Emonski, škof; Teodozija, spok. Ivana Orleanska, dev.; Ferdinand, kralj € Marijino obiskanje - Petronila, dev. SVETOPISEMSKI PREGOVORI Kdor govori laži, se pogubi in kriva priča ne bo brez kazni. Kjer pijanost kraljuje, ni skrivnosti. Več zaleže svarjenje modremu kakor sto palic bedaku. VREMENSKI PREGOVORI Slana v začetku maja, zoritvi sadja nagaja. Brez dežja Pankrac (12.) in Urban (25.), dobre trgatve up je dan. Če Zofija (15.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Lune Zadnji krajec 1. ob 4.22 in 30. ob 13.55 Mlaj 8. ob 23.10 Prvi krajec 17. ob 2.00 Ščip 23. ob 21.45 NEDELJSKI EVANGELIJI 4. Sveti Duh nas uči evangelij (Jn 14, 23-29) 11. Jezus blagoslavlja apostole (Lk 24, 46-53) 18. Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošljem vas (Jn 20, 19-23) 25. Duh oznanja, kar ima Sin od Očeta (Jn 16, 12-15) JUNIJ ROŽNIK RAK 30 DNI 1 Nedelja Sv. Rešnje telo in kri - Justin, muč. 2 Ponedeljek Peter, muč.; Erazem, škof, muč.; Marcelin 3 Torek Karel Lwanga in drugi, ugandski mučenci; Klotilda 4 Sreda Frančišek Caracciolo, red.; Kvirin, škof; Vincenza G. 5 Četrtek Bonifacij, škof, muč.; Svetko, muč. 6 Petek Srce Jezusovo - Norbert, škof; Bertrand Oglejski, škof 7 Sobota Marijino brezmadežno Srce - Robert, opat ® 8 Nedelja 10. nav. - Medard, škof; Viljem (Vilko), škof 9 Ponedeljek Efrem Sirski, diakon, c. uč.; Primož in Felicijan, muč. 10 Torek Bogumil, škof; Itamar, škof 11 Sreda Barnaba, apostol; Feliks in Fortunat, muč. 12 Četrtek Janez Fakundski, red.; Adela, dev. 13 Petek Anton Padovanski, duh., c. uč.; Trifil, škof 14 Sobota Elizej, prerok; Valerij, muč. 15 Nedelja 11. nav. - Vid (Vitomir), muč. > 16 Ponedeljek Gvido Kortonski, red.; Beno, škof 17 Torek Gregor Barbarigo, škof; Emilija, dev. 18 Sreda Marcelijan, muč.; Marko, škof; Marina, dev. 19 Četrtek Romuald, opat; Nazarij, škof 20 Petek Mihelina, spok.; Silverij I., papež, muč.; Adalbert 21 Sobota Alojzij (Vekoslav) Gonzaga, red. 22 Nedelja 12. nav. - Pavlin iz Nole, škof; Tomaž More, muč. © 23 Ponedeljek Agripina, dev., muč. 24 Torek Janez Krstnik (rojstvo); Favst, muč. 25 Sreda Eleonora, kraljica; Viljem, opat; Doroteja, dev. 26 Četrtek Vigilij (Stojan), škof 27 Petek Ema Krška, kneginja; Ciril, škof, c. uč.; Ladislav, kralj 28 Sobota Irenej (Hotimir), škof, muč. 29 Nedelja 13. nav. - Peter in Pavel, apostola @ 30 Ponedeljek Prvi rimski mučenci; Emilijana, muč. SVETOPISEMSKI PREGOVORI Človeško srce si izmisli svojo pot, Gospod pa njegove stopinje vodi. Sovraštvo vzbuja prepire, ljubezen pa vse pregreške pokriva. Lenuh se zdi sebi modrejši od sedmih mož. VREMENSKI PREGOVORI Sever, ki v tem mesceu vleče, obilo žita v deželo privleče. Kakor se sv. Medard (8.) zdani, vreme štirideset dni drži. Če Ladislava (27.) moči dež po glavi, od nas se sedem tednov ne odpravi. Lune Mlaj 7. ob 15.01 Prvi krajec 15. ob 13.00 Sčip 22. ob 4.42 Zadnji krajec 29. ob 1.54 NEDELJSKI EVANGELIJI 1. Vsi so jedli in se nasitili (Lk 9, llb-17) 8. Jezus oživi mladeniča v Naimu (Lk 7, 11-17) 15. Jezus odpusti spokorjeni grešnici (Lk 7, 36-50; 8, 1-3) 22. Jezus napove svojo smrt (Lk 9, 18-24) 29. Jezus obljubi Petru najvišjo oblast (Mt 16, 13-19) LEV 1 Torek 2 Sreda 3 Četrtek 4 Petek 5 Sobota 6 Nedelja 7 Ponedeljek 8 Torek 9 Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 Sobota 13 Nedelja 14 Ponedeljek 15 Torek 16 Sreda 17 Četrtek 18 Petek 19 Sobota 20 Nedelja 21 Ponedeljek 22 Torek 23 Sreda 24 Četrtek 25 Petek 26 Sobota 27 Nedelja 28 Ponedeljek 29 Torek 30 Sreda 31 Četrtek JULIJ MALI SRPAN 31 DNI } Teobald, puščavnik; Ester, svetopisemska žena Oton Bamberški, škof; Vital (Živko), muč. Tomaž, apostol; Bernardin Realino, duh. Urh, škof; Elizabeta Portugalska, kraljica Ciril in Metod, apostola Slovanov (v slov. škofijah) 14. nav. - Marija Goretti, muč.; Bogomila, spok. Izaija, prerok; Vilibald, škof Kilijan, muč.; Hadrijan III., papež Veronika Giuliani, opatinja; Brikcij, škof Amalija (Ljuba), red.; Rufina, muč. Benedikt, opat; Olga Kijevska, kneginja Mohor in Fortunat, muč.; Janez Gvalbert, red. 15. nav. - Henrik L, kralj; Evgen, škof Kamil de Lellis, red.; Bogdan, škof Bonaventura, škof. c. uč.; Vladimir Kijevski, knez Karmelska Mati božja; Evstahij, škof Aleš (Aleksej), spok.; Marcelina, dev. Friderik (Miroslav), škof; Marina, muč. Avrea (Zlatka), dev.; Simah, papež; Arsen, diakon 16. nav. - Marjeta Antij., dev., muč.; Elija, prerok Danijel (Danilo), prerok; Lovrenc iz Brindisija Lk 12, 13-21) 10. Vedno moramo biti pripravljeni (Lk 12, 3248) 15. Bog povišuje ¡nizke (Lk 1, 39-56) 17. Za Jezusa se je trelba odločiti (Lk 12, 49-53) 24. Jezus je odrešenik vseh ljudi (Lk 13, 22-30) 31. Kdor se ponižuje, bo povišan (Lk 14,1; 7-14) SEPTEMBER KIMAVEC TEHTNICA 30 DNI 1 Ponedeljek 2 Torek 3 Sreda 4 Četrtek 5 Petek 6 Sobota 7 Nedelja 8 Ponedeljek 9 Torek 10 Sreda 11 Četrtek 12 Petek 13 Sobota 14 Nedelja 15 Ponedeljek 16 Torek 17 Sreda 18 Četrtek 19 Petek 20 Sobota 21 Nedelja 22 Ponedeljek 23 Torek 24 Sreda 25 Četrtek 26 Petek 27 Sobota 28 Nedelja 29 Ponedeljek 30 Torek Egidij (Tilen), opat; Verena, dev. Maksima, muč.; Antonin, muč. Gregor Veliki, papež, c. uč.; Doroteja, muč. Ida, spok.; Rozalija (Zalka), dev.; Roza iz Viterba I Lovrenc Giustiniani, škof; Viktorin, škof Petronij, škof; Favst, Makarij in tov., muč. 23. nav. - Regina, dev.; Bronislava, red. Rojstvo Device Marije - Hadrijan, muč. Gorgonij, muč.; Peter Klaver, red. Nikolaj Tolentinski, spok.; Luka, muč. Emilijan (Milko, Milan), škof 1 Gvido, spok.; Tacijan (Tihomil), muč. Janez Krizostom, škof, c. uč.; Amat (Ljubo), opat 24. nav. - Povišanje sv. Križa; Notburga, dev. Žalostna Mati božja (Dolores) Kornelij, papež; Ciprijan, škof; Ljudmila, kraljica Robert Bellarmino, škof, e. uč.; Lambert, škof, muč. Jožef Kupertinski, red.; Irena (Mira), muč. i Januarij, škof, muč.; Teodor (Božidar), škof Suzana, muč.; korejski mučenci 25. nav. - Matej (Matevž), apostol in evangelist Tomaž Villanovski, škof; Mavrici j in tov, mučenci Marta Perzijska, dev., muč.; Paternej, škof Marija, rešiteljica jetnikov; Gerard, škof Avrelija (Zlatka), dev.; Sergej Rad., škof Kozma in Damijan, mučenca < Vincencij Pavelski, duh.; Adolf in Janez, muč. 26. nav. - Venceslav (Vaclav), muč. Mihael, Gabrijel in Rafael, nadangeli Hieronim, duh., c. uč.; Zofija (Sonja), spokornica VREMENSKI PREGOVORI Tilen (1.) oblačen, meglen, naznanja deževno jesen. Na mali šmaren (8.) lepo, še dva meseca suho. Ce na Miholovo (29.) veter zaveje, mrzla bo zima, s snegom do veje. Lune Mlaj 4. ob 8.11 Prvi krajec 11. ob 8.41 Ščip 18. ob 6. 34 Zadnji krajec 26. ob 4.18 SVETOPISEMSKI PREGOVORI Sladek je počitek delavcu, naj je malo ali veliko, ako je pa bogatin sit, ne more spati. Ne hvali moža zaradi njegove lepote in ne zaničuj človeka zaradi njegovega obraza. Znamenje dobrega srca je vesel obraz. NEDELJSKI EVANGELIJI 7. Odpoved prinaša svobodo (Lk 14, 25-33) 14. Veselje v nebesih zaradi spreobrnjenja (Lk 15, 1-32) 21. Izbira med Bogom in bogastvom (Lk 16, 1-13) 28. V večnosti ima vse drugačno vrednost (Lk 16, 19-31) ŠKORPIJON OKTOBER VINOTOK 31 DNI 1 Sreda Terezija Deteta Jezusa, dev.; Rem'igij, škof 2 Četrtek Angeli varuhi; Teofil (Bogomil), škof 3 Petek Kandid (Žarko), muč.; Gerard, opat • 4 Sobota Frančišek Asiški, red.; Petronij, škof 5 Nedelja 27. nav. - Marcelin, škof; Apolinarij, škof; Flavija, muč. 6 Poneddjek Bruno, red.; Renato, škof 7 Torek Rožnovenska Mati božja; Marko I., papež 8 Sreda Pelagija, spok.; Marcel, muč 9 Četrtek Dioniz, škof; Janez Leonardo, red. 10 Petek Danijd (Danilo), škof; Frančišek Borgia, red. ) 11 Sobota Emilijan (Milan, Milko), škof; German, škof 12 Nedelja 28. nav. - Maksimilijan Celjski, škof; Edvin, kralj 13 Poneddjek Edvard, kralj; Koloman, pušč. 14 Torek Kälist I., papež; Gavdencij (Veselko) 15 Sreda Terezija Velika Avilska, red., c. uč.; Avrdija (Zlata), dev. 16 Četrtek Hedvika, red.; Marjeta Alacoque, dev. 17 Petek Ignacij, škof, muč.; Viktor, škof; Rudolf, škof © 18 Sobota Luka, evangelist; Julijan, puščavnik 19 Nedelja 29. nav. - Misijonska nedelja; Izak Jogues in tov., muč. 20 Ponedeljek Irena (Miroslava), muč.; Venddin, opat 21 Torek Uršula, muč.; Celina, spok. 22 Sreda Bertila Moscardin, red.; Marija Šaloma, žena 23 Četrtek Janez Kapistran, red.; Roman, škof 24 Petek Anton Marija Claret, škof; Martin, opat 25 Sobota Krizant in Darija (Darinka), muč.; Krišpin, škof € 26 Nedelja 30. nav. - Lucijan, muč.; Florij, muč.; Rustik, škof 27 Ponedeljek Sabina, muč.; Vincenc, muč.; Frumencij, škof 28 Torek Simon in Juda, apostola; Cirila, dev. 29 Sreda Narcizij, škof; Ermelinda, dev. 30 Četrtek Alfonz Rodriguez, red.; Marcel, muč. 31 Petek Volfgang (Volbenk), škof; Kvintin, muč. SVETOPISEMSKI PREGOVORI Pri vsakem svojem dejanju zvesto poslušaj svojo vest; tako se namreč izpolnjujejo zapovedi. Vse ima svoj čas in vse pod nebom ob svojem času preide. Kdor preprosto živi, bo srečen. VREMENSKI PREGOVORI Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje. Vlažen, mrzel Luka (18.), kmalu sneg prikuka. Kakor je Uršula (21.) pričela, tako bo zima vse izpela. Lune Mlaj 3. ob 19.55 Prvi krajec 10. ob 14.29 Ščip 17. ob 20.22 Zadnji krajec 25. ob 23.26 NEDELJSKI EVANGELIJI 5. Prosimo za močno vero (Lk 17, 5-10) 12. Pohvala hvaležnega ozdravljenca (Lk 17, 11-19) 19. Bog pomaga do pravice (Lk 18, 1-8) 26. Bog odpušča skesanemu grešniku (Lk 18, 9-14) STRELEC 1 Sobota 2 Nedelja 3 Ponedeljek 4 Torek 5 Sreda 6 Četrtek 7 Petek 8 Sobota 9 Nedelja 10 Ponedeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Četrtek 14 Petek 15 Sobota 16 Nedelja 17 Ponedeljek 18 Torek 19 Sreda 20 Četrtek 21 Petek 22 Sobota 23 Nedelja 24 Ponedeljek 25 Torek 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek 29 Sobota 30 Nedelja NOVEMBER LISTOPAD 30 DNI Vsi sveti 31. nav. - Spomin vseh vernih rajnih • Just, tržaški muč.; Martin Porres, red.; Viktorin, škof Karel (Drago) Boromejski, škof Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krstnika Lenart, opat; Sever, škof; Demetrij (Mitja) Ernest, opat; Engelbert, škof Bogomir (Mirko), škof; Deodat (Bogdan), papež > 32. nav. - Teodor (Božidar, Darko), muč. Leon I. Veliki, papež, c. uč.; Andrej Avellino, duh. Martin (Davorin), škof Jozafat Kunčevič, škof., muč.; Emilijan, opat Stanislav Kostka, red.; Didak (Diego), red. Nikolaj Tavelič, duh. in muč.; Serapion, muč. Albert Veliki, škof, c. uč.; Leopold, knez 33. nav. - Marjeta Škotska, kraljica; Jedert (Jerica) © Evfemija in Tekla, tržaški mučenki; Elizabeta Posv. rimskih bazilik sv.Petra in Pavla; Roman Narsej, škof, muč.; Barlam, muč. Feliks (Srečko), red.; Edmund, kralj Marijino darovanje (Mati božja od zdravja); Albert Cecilija, dev., muč.; Maver, škof, muč. 34. nav. - Kristus Kralj; Klemen (Milko, Milivoj) Flora (Cvetka), dev., muč.; Krizogon, muč. C Erazem, muč.; Katarina, dev., muč. Silvester (Silvo), opat; Konrad, škof; Léonard, red. Virgil, škof; Valerij an, škof Katarina Labouré, dev.; Eberhard, škof Saturnin, muč.; Radbod (Radivoj), škof 1. adv. - Andrej, apostol; Justina, dev., muč. SVETOPISEMSKI PREGOVORI Kdor da revežu, ne bo v potrebi; kdor zaničuje prosilca, bo trpel pomanjkanje. Konju bič, oslu uzda, neumnežu pa šiba po hrbtu. Boljše je dobro ime kakor drago mazilo. VREMENSKI PREGOVORI Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Martin (11.) naj bo suh, da pozimi raste kruh. Sneg na Andreja (30.) na polju slaba odeja. Lune Mlaj 2. ob 7.03 Prvi krajec 8. ob 22.11 Ščip 16. ob 13.12 Zadnji krajec 24. ob 17.51 NEDELJSKI EVANGELIJI 1. Veliko je plačilo v nebesih (Mt 5, l-12a) 2. Jezus vabi grešnike k pokori (Lk 19, 1-10) 9. Bog daje večno življenje (Lk 20, 27-38) 16. iStanovitno čakajmo Kristusov prihod (Lk 21, 5-19) 23. Desni razbojnik prosi za sprejem v Kristusovo kraljestvo (Lk 23, 35-43) 30. Jezus opominja, naj bomo pripravljeni (Mt 24, 37-44) KOZOROG 31 DNI 1 Ponedeljek Eligij, škof; Natalija (Božena), spokornica 2 Torek Bibijana (Vivijana, Živka), muč.; Blanka, spok. 3 Sreda Frančišek Ksaver, red.; Kasijan, muč. 4 Četrtek Barbara, dev., muč.; Janez Damaščan, duh., c. uč. 5 Petek Saba, opat; Krispina, muč. 6 Sobota Nikolaj (Miklavž), škof; ApOlinarij, muč. 7 Nedelja 2. adv. - Ambrož, škof, c. uč. 8 Ponedeljek Brezmadežno spočetje Dev. Marije (Brezmadežna) 1 9 Torek Valerija, muč.; Peter Fourier, red. 10 Sreda Loretska Mati božja; Melkijad, papež 11 Četrtek Damaz I., papež; Sabin, škof 12 Petek Ivana Frančiška Chantal, red.; Amalija, muč. 13 Sobota Lucija, dev.; Otilija, opatinja 14 Nedelja 3. adv. - Janez od Križa, duh., c. uč.; Dušan, škof 15 Ponedeljek Marija K. de Rosa, red.; Kristina (Krista), dev. 16 Torek Albina, dev., muč.; Adelajda (Adela), cesarica ® 17 Sreda Lazar, škof; Olimpija, red.; Vivina, dev. 18 Četrtek Teotim, muč.; Baziiij, muč. 19 Petek Urban V., papež; Tea, muč.; Favsta, spok. 20 Sobota Evgen, muč.; Makarij, muč.; Dominik, opat 21 Nedelja 4. avd. - Peter Kanizij, duh., c. uč.; Severin, škof 22 Ponedeljek Demetrij (Mitja), muč.; Frančiška Cabrini, red. 23 Torek Janez Kancij, duh.; Viktorija, dev., muč. 24 Sreda Božična vigilija - sveti večer; Adam in Eva C 25 Četrtek Božič - Gospodovo rojstvo; Anastazija, muč. 26 Petek Štefan, prvi mučenee; Zosim, papež 27 Sobota Janez, apostol in evangelist; Fabiola, spok. 28 Nedelja Sv. Družina; nedolžni otroci 29 Ponedeljek Tomaž Becket, škof, muč.; David, kralj 30 Torek Evgen, škof; Liberij, škof 31 Sreda Silvester, papež; Pavlina in tov., muč. • SVETOPISEMSKI PREGOVORI Nečimernost čez nečimemost, vse je nečimernost! Bolje je, da ne obljubiš, kakor da obljubiš, a ne spolniš. Neumnež pravi sam pri sebi: »Ni Boga«. VREMENSKI PREGOVORI Če grudna bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi. Ako je Rimska cesta čista in svetla, se kmet dobre letine nadeja. Božič na trati — velika noč za pečjo. Lune Mlaj 1. ob 17.43 in 31. ob 4.10 Prvi krajec 8. ob 9.02 Ščip 16. ob 8.05 Zadnji krajec 24. ob 10.17 NEDELJSKI EVANGELIJI 7. Janez Krstnik nas kliče k spreobrnitvi (Mt 3, 1-12) 8. Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj! (Lk 1, 26-38) 14. Janez Krstnik vprašuje o Kristusu (Mt 11, 241) 21. Jezusova mati je iz Davidovega rodu (Mt 1, 18-24) 25. Beseda je človek postala in se naselila med nami (Jn 1, 148) 28. Jožef po božji volji reši svieto Družino (Mt 2, 13-15; 19-23) JOŽEJURAK »Slavorum Apostoli - Apostola Slovanov« Četrta poslanica papeža Janeza Pavla II. Na praznik sv. Trojice, 2. junija 1985, je sveti oče Janez Pavel II. — prvi papež slovanskega izvora kot to sam v zadnji poslanici kar trikrat poudari — podpisal encikliko, ki se začenja z besedami »Slavorum A-postoli« (Apostola Slovanov). Odkar je zasedel sedež sv. Petra v letu 1978, je to že njegova četrta poslanica vsem katoliškim vernikom pa tudi vsem ljudem dobre volje. NAGIB ZA POSLANICO »Apostola Slovanov« — se začenja papeževa enciklika — »sv. Ciril in Metod bosta ostala v spominu Cerkve vedno združena z velikim delom evangelizacije, ki sta ga izvršila. Še več! Lahko trdimo, da je postal spomin nanju v naših dneh še posebej živ in aktualen.« Sv. oče nato omenja svojega predhodnika papeža Leona XIII., ki je 30. septembra 1880 v okrožnici »Grande munus« opozoril na solunska blagovestnika in njun praznik raztegnil na vso Cerkev, nadalje na apostolsko pismo Pavla VI. »Pacis nuntius« z dne 24. oktobra 1964, ki je sv. Benedikta razglasil za patrona Evrope in nato še na svoje apostolsko pismo »Egregiae virtutis« (31. decembra 1980), ko je dodal sv. Cirila in Metoda za sozavetnika Evrope. To svoje pismo je Janez Pavel II. navezal na tri dogodke: leta 880 je papež Janez VIII. s pismom »Industriae tuae« potrdil rabo slovanskega jezika v cerkvenem bogoslužju, leta 1980 je minilo sto let od enciklike Leona XIII. »Grande munus« in istega leta se je na otoku Patmosu začel obetaven teološki dialog med katoliško in pravoslavnimi Cerkvami. Nove okoliščine so po več kot sto letih od Leonove okrožnice nagnile »prvega slovanskega papeža«, da ob 1100-Ietnici Metodove smrti znova opozori na življenjsko delo teh velikih mož, katerih izredni darovi so prišli v našem času še do pomembnega izraza. VSEM POSTALA VSE Kakor Leon XIII. sedanji papež na kratko povzame življenjsko pot solunskih blagovestnikov. Obzirno se izogne omembi nemških škofov, ki so dve leti držali sv. Metoda zaprtega v ječi. »Metodova dejavnost,« je rečeno v okrožnici, »je bila prekinjena zaradi politično-verskih komplikacij, ki so dosegle svoj višek v Metodovi dveletni ječi, obtožen, da si je prilastil škofovsko jurisdikcijo drugih. Rešen je bil šele na osebno intervencijo Janeza VIII.« V nadaljevanju papež poudari, da čeprav Bizantinca po kulturi, sta znala postati sv. brata apostola Slovanov v polnem pomenu besede. Kakor Abraham svoje rodno mesto Ur sta onadva zapustila Bizanc in Solim, se odpovedala častnim službam in bogomiselnemu življenju. Postala sta vzornika za misijonarje vseh časov, saj sta po besedah sv. Pavla vsem postala vse. Da bi evangelij novim ljudstvom bil razumljiv, sta jim sestavila nov črkopis in v njihov jezik prevedla sveto pismo. Sv. Ciril in Metod TUDI SLOVANSKI JEZIK JE PRIMEREN ZA BOGOSLUŽJE Način njunega misijonskega dela je bilo miroljubno vcepljanje v slovansko kulturo. Čeprav se je v bizantinskem cesarstvu uveljavil v bogoslužju grški jezik — kot na zahodu latinski — jima ni bilo neznano, da so na Vzhodu nekateri narodi npr. gruzinski (georgijski) ob Črnem morju in sirski ob Sredozemskem rabili svoj lastni jezik. To se jima je zdelo nekaj čisto zakonitega, zato sta se iz nagibov pravičnosti in gnana od apostolske gorečnosti poslužila slovanskega jezika, da tamkajšnjim ljudstvom približata božjo resnico. Lahko bi vsilila Slovanom zaradi nedvomne nadmočnosti grškega jezika in bizantinske kulture lastno kulturo in navade bolj razvite grške družbe, v kateri sta sama zrasla, pa sta se odločila za katolištvo (vesolj-nost) Cerkve, ki se izraža v simfoniji različnih liturgij in rabi vseh jezikov sveta. Zato je v Benetkah v javni diskusiji sv. Ciril pogumno zavrnil stališče tistih, ki so trdili, da se sme v bogoslužju častiti Boga le v hebrejskem, grškem in latinskem jeziku. Omenil je narode, ki so že v preteklosti uvedli svoj jezik v liturgijo kot Armence, Gote, Kazare, Gruzince, Sirce in Kopte. Skoraj z ironijo je dejal: »Ne vdihavamo mar zraka vsi na isti način? In vi se ne sramujete vztrajati le na treh jezikih, tako da vsa ostala ljudstva ostanejo slepa in gluha! Povejte mi, ali ravnate to tako, ker se vam zdi s strani Boga nemogoče, da to dovoli, ali pa ga i-mate za tako nevoščljivega?« Na razloge zgodovinskega in učnega značaja jim je kratko odgovoril s psalmistom: »Slavite Gospoda vsi narodi, častite ga vsa ljudstva!« PRISPEVEK K ENOTNOSTI V VERI Za sv. očeta sta solunska brata velika tudi zato, ker čeprav podlož-nika Bizanca in podrejena carigrajskemu patriarhatu sta smatrala za svojo dolžnost o svojem delovanju seznaniti rimskega papeža in se mu predstaviti. Njuna trajna zasluga je, da sta znala ohraniti edinost vere in ljubezni med vzhodno in zahodno Cerkvijo in v to občestvo vključiti tudi nove slovanske narode. Ti so se mogli čutiti, skupno z drugimi ljudstvi na zemlji, potomci in dediči obljub, ki jih je Bog dal Abrahamu. OSNOVNA MISEL SV. BRATOV Vsak človek, vsak narod, vsaka kultura in civilizacija imajo svoje poslanstvo in svoje mesto v skrivnostnem božjem načrtu odrešenja, to je bila osnovna misel svetih bratov. Zato njuna prizadevanja, da se evangelij vcepi tudi v samoniklo slovansko kulturo, zato njuno prevajanje sv. pisma, zato iznajdba novega črkopisa, zato bogoslužje v staroslo-vanskem jeziku, ki ga še danes vse slovanske Cerkve vzhodnega obreda, bodisi pravoslavne bodisi katoliške uporabljajo. ZAKAJ APOSTOLA SLOVANOV Sv. oče tudi utemeljuje, zakaj zaslužita sv. Ciril in Metod častni naslov »apostola Slovanov«. Moravane, Slovake in panonske Slovence sta sama vključila v Cerkev, Cehi so pod knezom Borivojem iz rodu Pre-mislov postali kristjani pod vplivom iz Moravske. Knez je bil verjetno krščen v slovanskem obredu. Od tod je vera zajela Lužiške Srbe in se ukoreninila leta 966 na Poljskem, ko je knez Mieško vzel za ženo češko kneginjo Dubravko. Izgon Metodovih učencev iz Velike Moravske je imel blagodejne u-činke za vse južnoslovanske narode. Utrdil je vero med Hrvati, zlasti pa je imelo od tega korist bolgarsko ljudstvo. Ob Ohridskem jezeru so nastala nova žarišča cerkvenega življenja, izoblikoval se je iz Cirilovih pismenk nov črkopis, cirilica imenovan. Prek sosedne Romunije je krščanstvo iz teh krajev prodrlo v Kijev in nato dalje proti Moskvi. Cez tri leta bo tisočletnica, ko je veliki kijevski knez Vladimir prejel sv. krst. Tako sta sv. Ciril in Metod kot člena, ki povezujeta vzhodno in zahodno tradicijo in jo vodita v eno samo veliko tradicijo vesoljne Cerkve. Obenem sta prvoborca in zaščitnika današnjih ekumenskih naporov, ki po dialogu in molitvi iščejo vidno edinost v popolni in celotni enotnosti. ZAKLJUČNA MISEL Papež zaključuje svojo okrožnico takole: »Primerno je zato, da vsa Cerkev slovesno in veselo proslavlja enajst stoletij apostolskega delovanja svetih bratov, ki sta slovanskim narodom omogočila vstop med narode Evrope, kateri so evangeljsko sporočilo že prej prejeli. Vsi boste zato razumeli, če želim z globoko radostjo biti soudeležen kot prvi sin slovanskega porekla na škofovskem sedežu sv. Petra v Rimu pri tem praznovanju ... V duhu želim biti vsaj duhovno navzoč v Velehradu, kjer je — kot se zdi — Metod zaključil svojo apostolsko pot. Želim se dalje ustaviti v baziliki sv. Klementa, kjer je pokopan sv. Ciril. Ob teh grobovih želim sv. Trojici izreči svojo posebno prošnjo.« V tej prošnji priporoča sv. oče troedinemu Bogu vse narode, ki so po dejavnosti sv. bratov postali kristjani, da bi mogli brez ovir uresničevati evangeljski program tako v zasebnem in javnem življenju. Vsa Cerkev se Bogu zahvaljuje za prispevek, ki so ga Slovani dali duhovni dediščini celotnega človeštva. Obenem prosi Vsemogočnega, naj na priproš-njo Matere božje in Matere Cerkve, sv. apostolov Petra in Pavla, sv. Benedikta, sv. Avguština, Bonifacija, Cirila in Metoda ter vseh drugih ozna-njevalcev evangelija v Evropi, podeli ljudem nov red, ki bo slonel na božjem nauku in božji milosti ter bo nekoč delež vseh zveličanih v nebeškem Jeruzalemu. Metodovo leto med nami in po svetu Pozdravljamo lik svetega Metoda, nadškofa in apostola Slovanov, pobudnika duhovnega preroda pradedov naših iz teme poganov. Albert Miklavec Luč krščanstva so med naše davne prednike prinesli predvsem misijonarji iz Salzburga in Ogleja. Meja med misijonskim področjem ene in druge Cerkve je bila na Dravi, kar je onemogočalo, da bi se Slovenci mogli praktično in cerkveno združiti, kar dejansko traja do danes. Največja težava za uspešno misijonsko delo enih in drugih misijonarjev pa je bilo nepoznanje domačega, krajevnega ljudskega jezika, kar je nujen in prvenstven pogoj za uspešen stik s sočlovekom. Osnovne molitve v materinem jeziku najdejo pot do slehernega srca. Misijonarji se morajo prilagoditi ljudstvu in poznati njegov jezik. To pa je bilo med misijonarji iz Salzburga in Ogleja težko. Irski misijonarji so bili v tem veliko bolj prožni in uvidljivi. To je videl tudi moravski knez Rastislav (846-870), ki se je v drugi polovici IX. stoletja obrnil na Bizanc s prošnjo za misijonarje, ki bi bili zmožni oznanjevati božjo besedo v ljudstvu razumljivem jeziku. Tako sta prišla na Moravsko in pozneje v Panonijo sveta brata Ciril in Metod. Bila sta po rodu Grka, a poznala sta slovanski jezik, ki so ga razumeli tudi Moravani. Sveta brata sta dejansko ubrala podobno pot in misijonsko metodo, ki so jo uporabljali med Karantanci irski misijonarji, kot je bil na primer sveti Modest, o katerem sicer ne vemo, ali je bil Irec, gotovo pa se je ravnal po irskih mi- sijonarjih. Ti so se dobro zavedali, da bo misijonsko delo uspešno le v poznanju krajevnega jezika in navad. Misijonski jezik mora biti le narodni jezik, sicer ni uspehov. Iz »Žitja Konstantina in Metoda« vemo, da je panonski knez Kocelj svetima bratoma Cirilu in Metodu ob prihodu v Pano-nijo ponudil petdeset učencev, sposobnih slovenskega jezika. Ti so po posvetitvi za duhovnike v Rimu »peli li-turgijo v cerkvi v slovenskem jeziku... in vso noč peli slovenske slavospeve...« Odobritev misijonskega dela svetih bratov, dovoljenje za uporabo narodnega jezika v liturgiji, kar je odobril papež Hadrijan II. (867-872) in povišanje Metoda za panonskega nadškofa (Ciril je namreč umrl v Rimu 869) je bilo polno priznanje velikega dela, ki sta ga začela sveta brata in nato nadaljeval nadškof Metod s svojimi u-čenci na Moravskem in v Panoniji. Po Metodovi smrti leta 885 so se njegovi učenci pod pritiskom morali umakniti in oditi na nova misijonska področja. 885 - 1985: Metodovo leto Velik pomen misijonskega dela ob 1100 letnici Metodove smrti ni mogel niti po 11 stoletjih neopazno in brezbrižno mimo nas. Prvi so na ta jubilej opozorili 11. oktobra 1984 vsi katoliški škofje Jugoslavije s skupnim pastirskim pismom, v katerem predstavljajo zvišeni lik teh dveh apostolov, na katere je opozoril sredi preteklega stoletja svetniški škof Anton Martin Slomšek, ustanovitelj Bratovščine sv. Cirila in Metoda, ki se je razvila po Sloveniji, Hrvatski, Češki, Slovaški, Moravski in drugih deželah. Na Hrvatskem sta širila češčenje svetih bratov zagrebški nadškof in kardinal Haulik, džakovsko-sremski škof Josip J. Stross-maver in številni drugi. Sveti Ciril in Metod sta bila izbrana za zaščitnika hrvatsko-slavonske cerkvene pokrajine, ljubljanske in beograjske nadškofi je in kot druga zaščitnika lavantinsko-mariborske škofije. Papež Leon XIII. je uvrstil praznik svetih bratov v koledar vesoljne Cer- Škofje in duhovniki gredo v procesiji v baziliko v Stični kve in II. vatikanski cerkveni zbor, ki je potrdil zavzemanje za narodni jezik v bogoslužju, daje popolno priznanje delu svetih bratov, ko ju je prvi slovanski papež Janez II. na koncu leta 1980 razglasil za sozavetnika Evrope, skupaj s sv. Benediktom. V svojem pastirskem pismu slovenski in hrvatski škofje posebej opozarjajo na: a) Veličino in dostojanstvo človeka. Sveta brata sta visoko cenila »praded-ne časti«, ki jih je užival naš praded Adam pred padcem. To veliko čast o-drešenja sta sveta brata posredovala našim slovanskim prednikom z željo, da jih kulturno in duhovno dvigneta... da stopijo v krog kulturni krščanskih narodov Evrope. b) Zamisel svetih bratov je povezovanje različnih krščanskih narodov, ali ideal krščanskega edinstva, to je kvas ekumenizma. c) Tretja vrednota pa je v dediščini svetih bratov, ki sta zagovarjala priznanje in kulturo vsakega naroda. To je velik pomen pristopa h književnemu jeziku, k ustvarjanju prvih knjig... Ob tolikem verskem in kulturnem pomenu svetih bratov so slovenski in hrvatski škofje opravičeno razglasili leto 1985 za Metodovo leto. Vsaka škofija je bila deležna velike dediščine, ki sta jo pustila s svojim delom sveta brata Ciril in Metod. Apostola Slovanov — Slavorum a-postoli je pismo svetega očeta Janeza Pavla II. z dne 2. junija 1985, v katerem poudarja, da sveta brata Ciril in Metod, slovanska apostola, ostajata v spominu Cerkve skupaj z velikim delom evangelizacije, ki sta ga opravila. Ves slovenski in hrvatski katoliški tisk cd Katoliškega glasa, Mladike, Ognjišča, Družine, Našega tednika, Nedelje, Družine in doma, Celovškega Zvona, Glasu koncila in Kane, da o-menim le osrednja glasila so vestno poročali o pomenu proslav in prireditev ob Metodovem letu. in Metodove proslave Za tako pomemben jubilej je bil nujen tudi zunanji poudarek. Na bogoslovni fakulteti v Ljubljani je bil 13. in 14. februarja 1985 poseben znanstveni simpozij ob 1100-letnici smrti svetega Metoda pod naslovom: »Srečanje solunskih bratov svetega Cirila in Metoda s Slovenci«. Znanstveni poročevalci so obravnavali čas, okoliščine in razmere, v katerih sta nastopila in delovala sveta brata. Vsa predavanja so izšla v tisku v Bogoslovnem vestniku št. 2 leto, leto 1985. Uvod v zunanje proslave je bilo od 4. do 8. julija v Ljubljani zborovanje Mednarodne zveze katoliškega tiska. Ob tej priložnosti so dali izjavo, ki se začenja: »Ko se zavedamo pomena svetih bratov Cirila in Metoda za miroljubno evangelizaci-jo slovanskih narodov in njunega prispevka z govorjeno in pisano besedo, smo hoteli s tem srečanjem na kraju, kjer se srečujejo različne evropske kulture, napredovati na poti iskanja svoje lastne istovetnosti...« 7. julija pa je starodavna slovenska oistercijanska Stična na Dolenjskem zasijala ob 8504etnici obstoja in ob ALBERT MIKLAVEC SVETI METOD V Solunu si zagledal svet, apostol naš, nadškof Metod; tam vzljubil si slovanski rod in jezik naš od mladih let. Od staršev si sprejel nasvet ljudi ljubiti vsepovsod, in to ti dalo je povod za apostolski nov zalet. S slovanskimi besedami oznanjal si nam Kristusa, učil ljubezni do Boga, do naroda in vseh ljudi. Ljubili bomo jezik svoj, krščansko vero, kakor ti oboje vedno ljubil si in zanju bil pogumni boj. 33 1100-letnici Metodove smrti. Tisoči vernih, šest slovenskih škofov, tržaški škof in škof iz Luksemburga in več opatov je dalo zunanji sijaj veličastni proslavi ob Metodovem letu pod geslom: »Živimo iz vere in kulture«. Istega dne so se v dejanskem ekumenizmu srečali slovenski in hrvatski verniki vzhodnega obreda na meji Bele krajine in Hrvatske. Srečali so