LETNA SEJA Delovanje sindikata -uspešno Delo obfiinske organrzacije Zve-ze sindikatov je bilo v preteklih osmih mesecih usmerjeno pred-vsem v krepitev položaja delavcev kot pogoj za stabilne družbeno-ekonomske odnose ter nadaljnji razvoj samoupravljanja. V tem obdobju se je zlasti krepi-la aktivnost osnovnih organizacij Zveze sindikatov, zato so do izraza prišle tudi pobude za različne ukrepe v organizacijah združenega dela. Največ naporov je bilo vlože-nih v krepitev ustavnega položaja delavca ter ohranjanja dosežene ravni proizvodnje ob zmanjšanju stroškov kot tudi za zagotavljanje nemotenega poteka preskrbe z najnujnejšimi repromateriali. Pri vsem tem pa je bil nemajhen po-udarek dan uresničevanju in izva-janju izvoznih programov, zlasti ti-stih, usmerjenih na konvertibilna tržišča. Člani občinskega sveta, ki so v celoti sprejeli in podprli poročilo o delu v preteklem letu, so pri tem ugotavljali, da je v zaostrenih ra-zmerah gospodarjenja ponovno prišla do izraza voija delavcev, da z lastnim delom in odrekanjem pri-spevajo svoj delež k večji ekonom-ski trdnosti naSega gospodarstva in naše samoupravne socialislične ureditve. Vendar pa delavci istoča-sno zahtevajo, da se bremena po-razdele vsem enako ne pa da jih nosijo samo nekaten, običajno ti-sti. ki so v neposredni proizvodnji, medtem ko ostali večinoma lago-dno žive dalje. Poudarjeno je bilo. da delavci v vseh sredinah zahtevajo več samo-upravljanja in večji vpliv na delitev ustvarjenega dohodka. Člani sindi-kata vztrajajo pri doslednem ure-sničevanju ustavne in zakonske opredelilve nadaljnjega razvoja naše družbe ler pri tem da vse pro-bleme in težave rešujemo le po sa-moupravni poti, ki je naša edina pot. V celotnem delovanju sindikata je bilo danega veliko poudarka tu-di doseganju ciljev gospodarske stabilizacije. Da je občmsko go-spodarstvo doseglo sorazmerno ugodne rezultate, gre zasluga tudi . osnovnim organizacijam ZS in dru-gim subjektivnim silam. ki so vla-gale velike napore za realizacijo zastavljenih nalog. Občinski svet Zveze sindikatov je v letošnjem Jetu navezal tudi te-snejše stike z osnovnimi organiza- cijami in članstvom. Ti stiki so se razvijali zlasti na aktivih predsedni-kov osnovnih organizacij, preko sindikalnih konferenc \n konierenc OOZS v organizaci)ah združenega dela ter koordinacijskih odboro, sozdov. Na teh sestankih so obrav-navali najpomembnejše naloge in vprašanja s katerimi so se srečeva-li sindikati. Nemajhna pomoč pri boljšem informiranju pa je bilo tu-di interno glasilo občinskega sveta »Informacije«, ki je poleg »Zbora občanov« člane obveščalo o te-kočih dogajanjih v sindikatih. Med pomembnejšimi nalogami s katerimi so se ubadali v sindikatih, je bilo usklajevanje samoupravnih aktov o delitvi OD po delu in rezul-tatih dela na osnovah strokovnih podlag ter samoupravnih sporazu-mov. V nekaterih sredinah je ta ak-cija že zaključena, drugi pa bodo svoje akte uskladili v začetku pri-hodnjega leta. Na letni seji so kritično osvetlili posamezne segmente materialne proizvodnje. Tu so še vedno naj-bolj pereči problemi v neenakih pogojih gospodarjenja v posamez-nih panogah. pravtako pa ne pri-haja do medsebojnega povezova-nja OZD v srnislu prestrukturiranja gospodarstva ali povezovanja v re-procelote Na področju druzbenih de/avnosti je zlasti težka situacija v zdravstvu, izobraževanju in otroš-kem varstvu. Zato so se sindikati zavzemali, da se na teh področjih selektivno pristopi k razreševanju težav. pri čemer je treba upoštevati težak položaj delavcev v izvajal-skih organizacijah združenega dela. Precej pozornosti je bilo name-njene tudi delovanju delegatskega sistema in samoupravni organizi-ranosti, zlati v OZD. Občinski svet je podprl vsa tista preverjanja sa-moupravne organiziranosti, ki so temeljila na strokovmh podlagah m so bile zasnovane na ustavno opredeljeni vlogi delavca in so upoštevale vsebino zakona o zdru-ženem delu. Izvedena je bila tudi analiza o samoupravni organizira-nosti v združenem dfelu, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je ponekod prišlo do razkoraka med samo-upravnimi splošnimi akti in stvarno organiziranostjo. Nič manjši poudarek v sindikatu niso namenili planiranju in ure-sničevanju planov v luči gospodar-ske stabilizacije. Tudi tu ne gre prezreti ustavne vloge delavca pri odločanju o družbenih zadevah, še zlasti pri odločanju o pogojih pri-dobivanja in razporejanja dohod-ka. Sindikat je stalno opozarjal, da administrativno poseganje v te odnose, kolektivno lastniško ob-našanje v OZD in zapiranje v občinske ter druge meje, ob more-bitnih celo dobrih, kratkoročnih učinkih, nujno spodjeda temelje, na katerih lahko le samoupravno združeni delavci v celotnem jugo-slovanskem prostoru zastavijo tr-dnejše in perspektivnejše korake izhoda iz sedanjih razmer. Ceprav je sindikat namenjal pre-cej pozornosti tudr delitvi po delu in rezultatih dela, pa z doseženim še ne moremo biti v celoti zado-voljni, so menili člani OSZS. Gre za to, da na področju delitve sred-stev za osebne dohodke ni mo-goče uveljaviti veliko sprememb v kratkem času, od danes do jutri, temvefi zahteva to področje konti-nuiteto spremljanja, dograjevanja in uresničevanja vsega pozitivnega v neposredni praksi Zato pa je po-trebno veliko strokovnega in politiCnega dela ne le v zvezi sindi-katov, temveč v vseh sredinah or-ganizacij združenega dela. Zaostrene gospodarske razmere in padec življenjskega standarda sta vplivala tudi na povečanje ak-tivnosti s področja socialne politi-ke ter življenjskih ter delavnih ra-zmer delavcev. Pri vseh teh aktiv-nostih je sindikat izhajal iz naCela naj si vsak delavec zagotavlja svo-jo socialno varnost in varnosl svo-je družine iz dela. OSZS oziroma svet za ztvljenjske in delovne ra-zmere je aktivno sodeloval tudi pri obravnavi in sprejemanju samo-upravnega sporazuma o socialno varstvenih pomočeh ter uvajanju enotne evidence pri fiemer je opo-zoril na nekatera bistvena vpraša-nja pri realizaciji tega sporazuma v praksi. Vse to pa je bil le del nalog in aktivnosti sindikata v minulem le-tu, saj poročilo o delu ki so ga člani kot že rečeno v celoti sprejeli obsega kar 27 tipkanih strani. pri čemer gre v glavnem za naštevanje konkretnih akcij, to pa pomeni, da lahkb ocenimo delovanje Občin-skega sveta ZS skupaj z osnovnimi organizacijami kot dobro. A rezul-tali in uspehi članstvo kot tudi fo-rum ne bi smeli uspavati kajti tudi prihodnje leto ne bo nič manj te-žavno od letoSnjega. * J. K.