Bencin pri Sv. Lenartu — ali zakaj sem bil obsojen. Pri Sv. Lenartu sem baje bil obsojen na teden dni zapora, ker sem na shodu dne 24. aprila »žalil« tamošnjega advokata in samostojno-demokratskega voditelja dr. Mil. Gorišeka. Moji politični neprijatelji so »obsodbe« strašno veseli. Ali povem jim, da so se prezgodaj veselili! Da bode javnost vedela, za kako stvar sem bil obsojen, podam fukaj celo sliko o »bencinu« in »obsodbi«. Avtomobilna prometna družba Maribor—Sv. Lenart, katero vodita samostojna demokrata dr. Milan Gorišek in Srečko Krajnc, je bila na podlagi razsodbe glavne carinarnice v Mariboru, štev. C Br. 166 od 3. januarja 1925 Ln štev. C Br. 6516 od 1. aprila 1925 obsojena na redovno carino 33.927.75 Din, na globo iz § 163 caringkega zakona Din 339.277.50 i nna takso za obsodbo Din 10.360.—. Skupno mora avto-družba plačati državni blagajni znesek dinarjev •383.565.25. Družba je obsojena na taiko visoko kazen radi tega, ker je pred letom 1925 uvažala bencin, prost državnih dajatev (carine itd.) in ga prodajala z dobiokom naprej. Družba ima že več let svoje avtomobile urejene za pogon z ogljem, a ne z bencinom. Država je bila oškodovana za Din 33.927.75 in družba je dobila desetkratno kazen za to svoje »delo«. Da zadeva ne zaspi, sein vložil dne 31. marca 1927 pod t tev. 12.245 po naroclin skupščini pismeuo vprašanje na g. iinančnega ministra. Vprašal sem g. ministra, kako to, da te od bogate družbe ne iztirja znesek nad 383.000 Din. Omenil sem, da carinske in finančne oblasti od kmeta, viuičarja, obrtnika in delavca iztirjajo kazni, če jih zalotijo, (la nesejo čez mejo za potrebo družine par škatljic vžigalio i.li kako kilo sladkorja, kave ali soli. Naj velja ista mera, ki je za siromake, tudi za pbogatince. Finančni minister g. dr. Bogdan Markovič mi je na to mojo interpelaoijo odgovoril pod Br. 2873 z dne 19. inaja 1927 med drugim sledeče: »Izvršitev omenjene razsodbe, katera je pravomočua na osnovi rešitve državnega sveta Br. 25150 od 6. novembra 1925, je izročena finančni prokuraturi v Ljubljani, v kolikor je že ni izvršila carinarnica v Mariboru. Financni prokuraturi je naročeno, da odredi vse potrebno radi izvršitve reaLne eksekncije nad premoženjem avto-družbe in clanov družbe po pravilih, ki veljajo na ozemlju Slovemije o odgovornosti družb in njihovih članov za placevanje finančnih kazni, storjenih na raoun takih dnižb.« Jasno je torej iz teh uradnih podatkov, da je bila av1o-družba obsojena in da mora plačati za svoje »delo« Din o83.565,25. Nadalje je tudi jasno, da je bil član in poslo\ odja družbe, ko se je dogajala bencinska afera, dr. Milaa Gorišek. Ker sem jaz to zadevo odkril in sem na shodu izgovolil približno to-le: »Ce raora revež plačati kazen, naj jo plača tudi bogati samostojni demokrat. Čudno je le to, da Ijudje, ki se vedno trkajo na svoja prsa, ikako Ijubijo djržavo in kaki državotvorci da so, pa vendarle skušajo oskodo\aXi državo.« Radi besed, ki sem jih govoril o tej zadevi, me je baje lenarčki okrajni sodnik obsodil. Do danes, 5. septembra pa se »obsodbe«, o kateri so z debelimi črkami trobili v svet: > Jutro«, »Večemik«, »Narod« in »Domovina«, nisem dobil dostavljene. Tako stoji ta zadeva. Opisal sem jo, da bo javnost vedela, s kakimii sredstvi se v volilnem boju borijo samostoj¦ni demokrati. Franjo Žebot.