Kamnica pii Mariboru. Na.š star znanec g. Franjo Žebot, sedanji glavni zastopnik domače Vzajemne zavarovalnice, bo prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. po rani božji službi govoril v gostilni Pavešič o zavarovalnih zadevah s posebnim ozirom na sedanje žalostne gospodarske razmere. Vabimo vse goapodarje in gospodinje. Št. Peter pri Mariboru. Pred božičnimi prazniki je umrla v Slov. Bistrici č. sestra Pulherija Ploder, stara 71 let. Rajna je dolgo dobo let delovala v tukajšnjem samostanu ter je bila splošno priljubljena in cenjena radi vedne pripravljenosti, pomagati trpečim bolnikom. Rajni sestri bomo ohranili Šentpeterčani hvaležen spomin! — Navzlic gospodarski krizi, ki nas tare, število naročnikov »Slovenskega gospodarja« in drugih n_iših listov ne bo nazadovalo, temveč še bo narastlo. Časi in razmere so takšne, da mora sleherna krščanska hiša biti naročena vsaj na en katoliškf časopis. Časopisom pa, ki kratijo in sovražijo dedščino naših prednikov, to je vero očetov in jezik materin, ne dajmo prostora. Bodimo odločni, bodimo značajni in vztrajni katoličani ter širimo katoliški tisk. Šentpeterčani, ne pozabite naročiti tudi Mohorjevih knjig. Za 2C Din dobite zopet šest lepih knjig. Število naročnikov Mohorjevih knjig ne sme nazadovati. Naši fantje so se v velikem številu naročili na svoj list »Naš dom«. Urednik pa na] skrbi, da bo list re9 zanimiv in primeren za kmečko mladino. Naj uči in navaja mladino ljubiti svoj rodni dom, domačo zemljo, kme> čko delo, običaje in navade, da bo kmetska mladina ostala zvesta zemlji, ki jo je rodila in ki nas vse redi. Preveč o sportu pa naj nikar ne piše. Kmetska mladina ima najlepši svoj sport pri kmetskem delu, ko obdeluje in streže materi zemlji, ki nas potem bogato nagradi za naš kruh. Št. Peter pri Maribora. V pretečenem letu je bilo v naši župniji rojenih 60, umrlo jih je 48, poročenih pa je bilo 24 parov. Ker je bilo nekaj novih Šentpeterčanov rojenih v porod nišnici v Mariboru, število rojenih ni naza-Ovalo, torej bela kuga še k nam ni dospela. — Naša šoli odrasla mladina še vedno nima jprosvetnega središča, kjer bi se ji nudila priimerna izobrazba in zabava ter se jo tako odvračalo od pohajkovanja in drugih zablod, ki prete raladini. — Na Novega leta dan so imeli fantje svojo cerkveno pobožnost 8 skupnim sv. obhajilom. Z malimi izjemami so vsi fantje pristopili k mizi Gospodovi: Tako je prav! — Spoštovana Ornikova družina v Nebovi je> praznovala v četrtek po Novem letu lepo družinsko slavje. Hiša in vsa družina se je posvelila Kralju katoliških družin, presv. Srcu Jezusovemu. — Ob koncu leta smo imeli večinoma vsi Šentpeterčani obisk, ki pa ni bil zaželjen. Bil je to mož, ki je rubil in izterjaval zaostanke, kar je trajalo skoraj celih 10 dni. Znak slabih časov in krize, ki tare tudi našega kmeta. Kako pa tudi naj plača, ko pa ni dohodkov, sadja ni bilo, vinski pridelek pa niti ne krije obdelovalnih stroškov. Gotovo je, da je bilo minulo leto eno izmed najslabših za našega kmeta. Hoče prl Mariboru. Prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. po rani službi božji bo pri nas gospo^tiarsko predavanje, ki ga priredi Vzajemna zavarovalnica. Govornik pride iz Ljubljane. Gospodarji, pridite vsi! Št. IIj v SIov. coricah. V Slovenskem domu bo v nedeljo dne 14. t. m. po rani sv .maši gospodarsko zborovanje, ki ga priredi ljublj. .Vzajemna zavarovalnica. Predaval bo o važnih gospodajrskih zadevah g. Mihelčič iz Celja, Vabimo vse gospodarje in gospodinje, da se vsi udeležite tega goepodarskaga predavanja! Sv. Rapert v Slov. gor. Malokedaj se zglasimo Ruperčani v »Slov. gospodarju«. Novic imamo dovolj, a nam primanjkuje časa, dabi jih beležili. — V Selcih je ukradel še neznan uzmovič posestniku dve hranilni knjižici, med tem ko so bili domači na polju na delu. Tat je prebrskal postelje dn res zadel na knjižici. Ko je odnesel srečno pete, se je podal k Sv. Lenartu in je dobil prvič na ukradeno knjižico iz denarnega zavoda 158 Din. Drugič so mu pri Sv.Lenartu odvzeli obe knjižici in so mu rekli, naj pride pozneje, ker baš tedaj niso imeli denarja. Nepoštenjaka ni bilo več na spregled. — Neznani tatje so ukradli po.estniku I. T. prašiča, ki je tehtal 800 kg. V noči so zaklali furež v gozdu in so se podali s plenom proti Sv. Urbanu pri Ptuju. — Pred do brim tednom smo pokopali Marka Ploja in Terezijo Ornik. Oba soseda sta umrla ob iati uri. Naj počivata v miru! — Ruperčani, ne pozabite naročiti »Slovenskega gospodarja« in »Naš dom«! Trniče. Umrla je Terezija Weiss, vzorna gospodinja in vzgojiteljica' štirih otrok. Bodi ji zemljica lahka! Kapela pri Radencih je slavila na Novega leta dan inštalacijo novega g. župnika Marka Škofiča, ki je že 9 let deloval v naši župniji kot duhovni pomočnik rajnega g. kanonika. Že na predvečer so ga pozdravili zastopniki društev in organizacij: pevsko društvo mu je pod vodstvom g. šolskega upravitelja Kvirina Pei-tla zapelo podoknico in sta mu zaigrali dve godbi, v imenu Narodne Odbrane ga je pozdravil preglednik in starešina finančne kontrole g. Viktor Širec; v imenu požarn&ga društva Hrastje-Mota je novožupnika pozdravil g. Misleta, za kapelsko gas. društvo g. upr. Glaser Joško, za radgonsko gasilno drušlvo in stare vojake Zemljič Franc, v imenu cerkvenega konkurenčnega odbora nacelnik Zadravec Iv. Drugo julro pred inštalacijo je novega g. župnika pozdravila šolarica Jelka Lakovnjakova, v imenu Marijine družbe pa prednica Ivana Korošec. Nato je Ijudstvo svojega novega duš- nega pastirja spremilo v cerkev in napolnilo cerkev do zadnjega kotička. Inštalacijo je izvršil g. konz. svetnik in dekan Josip Weixl, ki je ob tej priliki v svoji pridigi poudarjal dolžnosti župnikove do župljanov, pa tudi dolžnosti župljanov do svojega župnika. Želu mo novemu g. župniku vso srečo in blagoslov, da bi nam dolgo pastiroval, tako dolgo, kakoi rajni g. kanonik. Polenšak pri Ptuju. Z veseljem in upov polni smo stopili v novo leto. In kakor vsak dober gospodar napravi ob letu račun, tako tudi mi kot vestni kronisti polagamo račun o gl^ banju naših faranov. Rojenih je bilo 38, fantov 15, deklic 23, izmed njih 4 taki, da toi, Ce bi jih* ne bilo, mogli izobesiti belo zastavo. Umrlojiti je 26; 8eveda je tudi tukaj ženski spol za 4 osebe v premoči. Večno zvestobo so si obljubJli pred našim lepim oltarjem cerkve Marijine le 4 pari. In kakor. se vidi, tudi letos nima naša mladina posebne korajže za ta zakonski jarem. Menda je vino prekislo in bodo še vedno raje zapeli ono: »Jaz se . . . ne bom ženil, ledig bom ostal.« No, kateri pa bo napravil kaj »po svoji glavi«, tega pa bomo v »Gospodarja« dalr, pa ne telesno, ampak pismeno. Naročite si koj »Slovensk&ga gospodarja«, da boste izvedeli iz njega, kdo bo tako srečen, da bo v časniku. — H koncu leta so še zapustili to solzno dolino: Alojz Čuš, posestnik v Polencih, star 72 let, po katerega smrt ni hotela priti in to po njegovih mislih, zato si je st.m končal svoje zemeljsko življenje. Bodi mu Bog milostljiv sodnik! Za njega naj tudi pro&i usmiljenja nedolžen otrok Viljem Sirc iz Polenec, ki je vzletel med nežne angelce v starosti 14 dni. Našo mrliško poročilo zaključuje občinska reva Majcen Franca iz Praroda, ki jo je smrt rešila vsega zemeljskega gorja v starosti 75 let. Vsi v letu 1933 preminuli - večni pokoj Vam! Ponikva ob južni žel. Dne 28. decembra se je zgodila tukaj železniška nesreča. Ob 15. uri je mariborski brzovlak zgrabil progovnega obhodnika Franca Kolar med izvrševanjem svoje službe, mu prelomil lobanjske kosti, strl desno roko in ga pri priči ubil. Ponesrečenec je bil rojen v Roču v Istri, star 55 let, zapusti ženo in dva nepreskrbljena otroka. Ponesrečil se je blizu svojega stanovanja v Gornjih Selcih Le kratko črto proge bi še imel prehoditi, pa bi bil doma. Kako negotov je čas in kraj naše smrti! Pokopali smo ga dne 30. decembra ob yelik. udeležbi žalujočih. Saj je umrl kot žrtev svojega poklica. Tudi pevci so mu zapeli ganljivi žalostinki v cerkvi in na pokopališču. Naj počiva v miru! Ł_ov. Bistiica. Častilcem sv. Antona na znanje: V sredo dne 17. jauarja bo pri Sv. Marjeti v Ritoznoju ob 10. uri pridiga in peta sv. maša na čast sv. Antonu za zdravje pri živini. Častilci sv. Antona, obilno vailjeni! Stoprce pri Rogateu. Patrocinij farnega patrona bomo obhajali v nedeljo dne 14. januarja in 17. januarja t. 1. s slovesno službo božjo ob sedmih in desetih. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Vremenske neprilike so nas v preteklem letu večkrat iznenadile. V mesecu maju nas je dež tako obiskoval, da se sadno drevje ni moglo razcvesti in tako smo ostali letos brez sadja. Dež je škodoval tudi raznim drugim pr-idelkom. Mokra spomlad pa je mnogo pripomogla k pridelku krme, toda žal, živina nima cene. Poleti so nas obiskovali trenutni nalivi s ploho in gromom. Tako je udarila strela nenadoma v gospodarsko poslopje posestnika Jurija Terčiča y Zgornjem Sečovem. Zgodilo se je to tik pred mlatjo. Gospodar je imel v gospodarskem poslopju naloženo vse žito in vso krmo, gospodarsko orodje, vozove ter mlatilni stroj in drugo, kar je vse uničil požar. Potem pa nas je obiskala občutna toča, ki je uničila ajdova polja in vinograde. Hvala Bogu, da smo imeli zrnje že takrat na varnem. Pšenična polja so se pri nas na splošno precej povoljno obnesla s pridelkom. Jeseni pri trgatvi smo se začudili, ko smo kljub slabemu vremenu to delo tako kmalu opravili. Sode po vinskih kleteh, katere smo imeli pripravljene za vinski mošt, bido mogli zažvepljati, ker jih ni bilo s čim napolniti. To dejstvo je nekoliko dvignilo ceno vinskega mošta, oziroma vina. Jesen smo imeli dokaj neugodno, zlasti ko je bil čas setye žita. Nekateri, ki so vedno bolj počasni, so se tolažili, da še pride boljša jesen, in tako Se do danes niso posejali žitnega polja. Skoro bi bil prezrl, kako nas muči svinjereja. Pri največji previdnosti, hrani dn vzgoji prašiči žal nočejo uživati naših uslug. Nekateri podležejo rudečici, drugi pa kugi. Zato želiriio, da bd živinozdravniika veda iznašla učinkovitej8e sredstvo proti svinjski kugi, kar so nam že živinozdravniški strokovnjaki obljubili. —Šv. Miklavž je našo deco, zlasfi revno deco, dobro obdaroval, osobito na slatinski šoli. Božično T :te pa je prineslo v naše domove svoj blagoslov in sveti mir. Staro leto smo zaključili z vprizoritvijo igre »Mlinar in njegova hči«. Vprizoritev te drame je kljub slabemu vremenu privabila v naš Društveni dom ogromno gledalcev, oziroma poslušalcev. Veliko je k temu pripomoglo sodelovanje kostrivniške godbe. Kjer je muzika, tam so kaj radi naši ljudje, zlasti pa še mladež. Predstava se je prav dobro obnesla. — Sedaj smo v naši nadžupniji na delu za krščansko časopisje. Kljub današnji grozni gospodarski krizi mora naš uspeh na tem polju biti velik. Torej fantje in dekleta, ki imate dober jeziček in urne noge, na delo, da boste res fantje in dekleta od fare. Kaj pa delamo v teh zimskih dneh? Čitamo Mohorjeve knjige. Obhajamo fureže, kjer še sploh imajo kaj svinj. P.menjkujemo se, kdo bo za letošnji predpust ženin in katera bo nevesta? Kje bo volk šel kaj skozi vas? V zgornjem delu fare imamo nekega zrelega ptička, ki mu že par let v zimskem času prijajo kurje pečenke, zlasti pitani purani mu zelo dišijo. Upamo pa, da bo tega tiča prej ali slej ujela roka pravice. — Sporočiti mi je še, da je lani v naši župniji zagledaloluč sveta 92 oseb. Po zasluženo plačilo je šlo v večnost 82 oseb. Zakonsko zvestobo oziroma ljubezen si je obljubilo 30 parov v fari in izven nje 3 pari. Želimo, da čitatelje »Slovenskega gospodarja« blagoslovi božično Dete ter da jim podeli v novem letu obilno sreče! Sv. Jožef nad Celj.m. Ob priliki celodnevnega češčenja presv. Rešnjega Telesa v torek dne 23. t. m., se bodo začele tudi splošne duhovne vaje za dekleta. Začetek na predvečer v pondeljek dne 2. jan.arja. Zaključijo se v petek dne 26. t. m. zjutraj. Vsak dan bodo 3 govori, ob pol šestih, ob dveh in ob petih. — Še drugi tečaji oddeljenih duhovnhi vaj v Domu pa bodo: 1. kakor je bilo že javljeno dne 16. januarja za dekleta; 2. za žene se za« čne tridnevni tečaj v torek dne 6. februarja, ob šestih zvečer. 3. Za dekleta, mestna in pcn deželska, začetek v lorek dne 20. februarja oti 6. uri zvečer. 4. Za dekleta, začetek v torek dne 13 marca, Dobova ob SavL Nekaj dni pred božičnimr prazniki se je razširila novica, da nas zapusti g. provizor Franc Strmšek. Nihče ni mogel verjeti, da nas res zapusti ta naš skrbni du-: hovni oče. Na praznik sv. Štefana je bil go-: spod v naši župnijski cerkvi inštaliran za novo župnijo Sv. Mihaela nad Mozirjem. Obrede je izvršil preč. g. dekan in konz. svetnik Medvedšek iz Vidma ob navzočnosti g. konz. svetnika Tratnika iz Rajhenburga, g. župnika Jurharja iz Brežic, g. gvardiana p. Dionizija Du« šeja iz Brežic in g. bogoslovca Kovačiča. Po izvršenih obredih se je od g. župnika poslovil v prekrasnih, v srce segajočih besedah preč.' g. dekan. V petek dne 29. decembra zvečer pa so Dobovčani priredili g. župniku v slovo podoknico. Približno ob šestih zvečer se je pomikal po Dobovi veličasten sprevod z bakljami in lučkami. Sprevoda z godbo na čelu, se je udeležilo vseh pet gasilskih čet, Rdeči križ, šolski otroci z g. upravitcljem Kokotom na čelu in mnogo občinstva. Najprej je godba zaigrala serenado, nato so se p&slovila" posamezna društva in sicer: za godbeno društvo g. A. Bogovič, za gasilce g. Andrej Pavlič, za Rdeči križ g. Prestor kot predsednik, za konkurenčni odbor g. predsednik Anton Pavlič in nazadnje cerkveni ključar g. Vučajnk. Nato je cer-i kveni pevski zbor zapel pesem. Nato je zopet zaigrala godba in ljudje so se polagoma razšli ',;-Ji.t m rv: f3 2t;/&, » __¦>.i,t;t_ *a.«.-i il 3F,J3i"%r. •vds-tfli mf'j*Š^z, f*-v-n ?s ¦'f.^4 f^VVr** ^* 3cVg~i. G. župnik bode ostal v vedno v naših srcih, saj je bil delaveri, skrben in neutrudljiv v cerkveni službi. Prav posebno skrb je posvetil pridižnici, spovednici in šoli. Zaradi svojega mirnega značaja, je bil zelo priljubljen in spoštovan pri vseh faranihi in prav tako pri sosednjih Hrvatih. Vam, g. župnik, kličemo: Bog Vam bodi za vsa Vaša dobra dela plačnik! Želimo Vam srečo in zadovoljnost na Vaši župniji. Z Bogom! Dobovčani. — Za provizorja v Dobovi je imenovan s 1. januarjem g. Josip Logar, doslej duhovnik Ijubljanske škofije. Sv. Vid pri Ptuju. »Domovina« je v prvi številki prinesla elanek iz Sv. Vida pri Ptuju. Pravi, da je pri svetonočni igri v dvorano prihitelo pogledat do 400 ljudi. Nam, ki smo bili navzoči tudi pri drugi igri, se čudno zdi, da ni sporočala tudi število gledalcev pri drugi igri »Mati in sin« na Božič. Zakaj je tudi zamolčal dopisnik dogodek, ki se je dogodil na sveto noč med igro? Namreč ta, da je neki napovabljeni človek spuščal v dvorani neke smrdljive strupene pline. Ugotavljamo slede4e: Na sveto noč je bilo gotovo nad 600 gledalcev, med njimi do 200 takšnih, ki se ne savedajo pamena iger, motijo mir ter delajo nered. Dopfsnik »Domovine« je bil menda navzoč le pri prvi igri, pri kateri je bil vstop prost. O drugi igri, ki je bila s vstopnino, ni poročal ničesar. Morda ni imel denarja, da bi si vstopnico kupil. Pravi prijatelji in dobri župljani nas podpirajo tudi gmotno, dobro se zavedajoč, da društvo ne more igrati zastonj, ker nima zakladov, iz katerih bi stroške plačevalo. Igrali tudi niso samo pobreški in lancovski igralci, ampak tudi tržaški, jurovški in haloški. S skupnimi močmi v bratski ljubezni, za napredek prosvete v blagor ljudstva. Središče. Dne 16. t. m. bo slavil pri Jias 70letnico vpokojeni g. ravnatelj Anton Kosi. Jubilant se je rodil dne 16. januarja 1864 pri Mali Nedelji. Ljudsko in meščansko šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, učiteljišče v Mariboru. Od leta 1892 je stalno učiteljeval v Središču, kjer je dobil leta 1915 vsled zaslug na šolskem polju častni naslov šolakega ravnatelja. Nemogoče bi bilo našteti vse zasluge slavljenca, katere si je pridobil ko. vzgoj.;telj mlacline za Središče in okolico. Ni pa delovf;! samo kot učitelj v šoli, ampak l_-1i kot učitelj priproetega odraslega naroda aa poljedelskem in vinogradniškem polju in predvsera pa kot eden najbolj plodonosaih mladinskih pisateljev. Tudi »Slovenski go~sp.dar« si šteje v čast, da je bil slavljenec dolga leta njegov stalni poročevalec o stanju vinogradov. Pravemu slovenskemu možu, ki ima velike zasluge kot odgojitelj naroda z besedo, vzgiedom in peresom, k -701etnici naše iskrene fastitke! Ravnatelja g. Antona Kosi ohrani Ijubi Bog Središčanom in Sloveniji do skrajrhh inej človeškega življenja! Gradišče. V našem malem Gradišču imamo precej naročnikov »Slovenskega gospodarja«, pa skoraj najmanj dopisov se najde v njem od nas. Izgleda, kakor da bi apali, pa vendar ne spimo. Čez dve leti nismo več imeli učitelja na naši šoli. Sedaj pa smo hvala Bogu dobili zopet prav dotorega učitelja, po imenu Turk Jo-ko, kateri je zopet poživil našo šolo in celo okolico. V nedeljo dne 17. decembra je priredil na šoli z učenci lepo proslavo kraljevega rojstnega dneva. Ustanovil je tudi 8članski pevski _bor, kateri je nam po izvršeni igrd še prav lepo zapel dve peemi. Obilna udeležba je dokazala, da se tudf tukaj zavedamo narodno in kulturno. Na božič je bila naša šoLska mladina zelo lepo obdarovana, Iz wca se zahvaljujemo vsem, katerl so k temu kaj prispevali. Velika zasluga gre našemu g. -olskemu upravitelju, ker se je veliko trudil _a vse to. Dne 29. decembra pa so obiskale našo šolo 7 gospodičen, od društva Steg mariborskih plaaink, katere so priredile naši šol¦ki mladini prekrasno božičnico. Okrasile so jim božično drevo, skuhale jim čaj in obdarovale jih z raznjmi jestvinami, Solskimi potrebščinami, z obleko in z obuvalom, tako da Tsak, kateremu sta že sneg in mraz onemogoiala obisk šole, lahko zopet rodno obiskuje lolo. Nepopisno veselje so napravile b tem naši šolski mladini in tudi naru staršem, da smo mi z našo enorazredno obmejno šolo deležni takšnega dobrotljivega obiska. Prisrčno se zahvaljujemo starši vseh učencev gradiške šole, starešinici g. Mlinaričevi in stegovodkinji g. Emici Kramar ter njenim šestim sotrudnicam, katere so veliko žrtvovale za nas in se niso ustrašile dolge poti in slabega vreanena ter izvršile to plemenito in nam dobrotljivo delo. Ruše pri Petrovčah. Iz našega kraja se malokdaj kaj sliši v »Slovenskem gospodarju«, čeprav ta priljubljeni list pridno prihaja vsak teden v našo osem hiš broječo vas Ruše, in sicer v šestih izvodih. Pa ne samo »Slovenski gospodar«, tudi drugi katoliški časopisi prihajajo k nam. — Pretekli mesec je po daljšem bolehanju umrl naš najstarejši vaščan, prevžitkar Franc Lednik v 84. letu svoje starosti. Bil je brat že pred več leti umrlega g. župnika v LočaJai g. Antona Lednik. Pravijo, da če se ljudje v življenju ljubijo, se v smrti kmalu združijo. Tako je tudi tukaj šla kmalu za svojim možem Marija Lednik rojena Lešnik. Hitra in težka bolezen jo je položila na mrtvaški oder, staro tudi nad 80 let. Malokdo iz daljne okolice je poznal to skromno in ponižno ter globoko verno Blažetovo mamiko, ki je vzgojila v strogo krščanskem duhu 7 otrok, ki so že vsi preskrbljeni. Delala je le za hišo, trpela le za družino in je izgorela, kakor dogori sveča, za pošteno krščansko družino. In prav je, da se je apomnimo s temi vrsticami v »Slovenskem gospodarju«, saj je bila njegova zvesta titateljica. Rajna naj počiva v miru, preostalim naše iskreno sožalje! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Čudna prigodba. Komaj v štirih dneh leta.so nas za večno zapustile kar štiri osebe, stare vse nad 80 let. Te so: prevžitkar Anton Mlakar iz Tekačevega, prevžitkarica Antonija Janež iz Jurga, občinski revež Gregor Čebular iz Tekačevega in Jožefa Čebular, posestnica in gostilničarka iz Tekačevega. Naj poeivajo v miru! — Obiskal je spet letos naše zdravili.če g. ministrski predsednik dr. Srskič. Ostal je tukaj neka. časa. — Steklarna je ustavila popolnoma svoj obrat in tako število brezposelnih močno narašea'. — Na praznik dne 6. t. m. nas je posetil belgrajski in naš bivši kaplan g. Tomaž Ulaga. Nas je prav razveselilo. Ob tej prJliki je obiskal tudi svojega prijatelja »Miheca« na Boču. — Sneg pojema, Smučarji so žalostni in prosijo za ponovni sneg. Smuk je pri nas zavzel široke kroge. Zlasti naža mladež se je tako privadila na smuči, da ee jim ponoči kar sanja samo o smučanju. Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Dne 2. t. m. je v celjski bolnišnici po dalje časa trajajoči bolezni umrl vpokojeni učitelj in posestnik v Radmiiju g. Ignacij Stnnecki. Na tuk. šoli je poučeval nad 20 let. Kot zvest sin svojega naroda je bil veren katoličan, ki se svo jih verskih dolžnosti ni sramoval iapolnjevati. Pokoj njegovi duši! — Letna kronika naše župnije za leto 1933 zaznamenuje 31 rojstev, 21 mrličev in saaoo 3 poroke. — Mareiikatere neprtjetnosti nam je prinaslo preteklo leto. Nova razdelitev obc_n nikakor ni vseh zadovoljila, akoravno pri nas ni hilo veliko spr.memb, ker pripadamo tako kot poprej štirim sosednim občinam. Z razpustom prosvetnega društva je ugasnilo tisto ognji.če in žarišče okrog katerega so se zbirall _a vse dobro vneti fantae in dekleta. Ali bo to ognjišče letos zopet zažarelo? Upamo, da bo, ako ne v d«sedanji, pa v novi obliki. Katol.ška akcija nas kliče na delo, odzovimo se! Iz zagrebške torbe. Ej, bre! Velika je ta torba in marsikaj je v njej, dobro skrito, a malovredne stvari glasno na prodaj. Tudi Slovencev nas je veliko v tej torbi, samo ne najdeš ga tako lahko slovenskega človeka, čeprav kar lahko veš, da je vsak peti, ki ga srečaš, Slovenee, da ti v gostilni z dvema natakaricama gotovo postreže ena Slovenka. Pa takole, med nami rečeno, Hrvatje radi malo pozabavljajo čez nas, češ, da domačinom kruh odjedamo, pa imajo le raje slovenske služkinje iu slovensko osobje. Že vedo, zakaj! No, mi si takih nezaželjein.ih besed ne jemljemo pre-. več k srcu in se zadovoljujemo s tem, da so nam v dejanju gospodarji mesta in dežele vendarle dobri. Tam gori pri Sv. Roku si pa povemo, kaj nas teži, in marsikaj teža. Če je radi krize sedaj' v Zagrebu 24.000 ljudi lirez najpotrebnejšega za življenje, vemo, da je med temi dober del otrok slovenske mat.re. Radi bi jim pomagali, ka kako? Pravijo, da bo v prihodnje bolje. Upanje je lepo. Samo to je šment in joj, da je to samo upanje. 3 mili-i jone, pravijo, da bo mesto zbralo, da se zaposlijo brezposelni, da se nekatere potrebne na-i prave izvrše. Lepo, lepo! Samo to je zlo, da tisti milijoni jako po malem skupaj tečejo^ Zgodba je namre. ta, da naj bi davk.placen valoi plačali i« proste volje v ta nanjen, pa moranao ugotoviti samo to, da je od 15.000 D' do treh milijonov še iako daleč, in le toHko, 15.000 Din namreč. se je zbrotlo po dcbri volji. Sedaj stoji denar pri bogatinih, pridne rokej pri brezposelnih, trije milijona pa v računih.: Kdaj bo vse to etopilo v eno skupno resnič* nost, kdo to vel Zato pa gre življenje kar svch jo pot brez ozira na papirnate račune in kriza se vozi v avtomobilih, kar 200 je njenih, ker, jih je ob novem l_tu odpeljala s seboj. Toliko jih je bilo naanreč ob novem letu odjavljenih'« Stanovanj je tudi vse polno na ponudbo, go-« stilne in trgovine zapirajo. Ej, oni avton»»bili',: čeravno se je nekoč z njimi gospoda vozila, peljejo v pozabo dobre čase! Pravijo, da jo; tudi v kinu in gledišču preveč se_ežev, sto-! jišč menda manjkrat zmanjka. — O praznikiS je neka ženska pustila dete-novorojenčka v; nunski cerkvi: naj skrbi zanj Sveti Vinko! Njemu je cerkev posvečena. :— Oglasil se je japonski strah. Igračke, svinčniki in druga drobnarija je že tu, pnide pa men_a v krat^ kem 50 vagonov japonske dumping rohe. Kch lesa po 300 Din. Seveda, če je to tudi res. "^) Kaj pa cene volom in kravam? To tudi zani^ ma. Sejmaki prostor je daleč, zate od blizu tega ne vidim. T<"> pa povedo, da je kupčija z mesom draga, vold pa so poceni. Komaj 4 D] kg, malo čez debele živali. A ribe so pro_a-: jajo po 45—60 Din kg. Pravijo Zagi-bčani, da' so predrage, a ribiči, ki jih vozijo iz Jadrana, prav.ijo, da bi jih bolje prodali v čezmorskiti krajih. — Čebule dobiš za 1 Din cel venec. Pa ne dopoldne, pač pa popoldne, ko ti jei kuma ponuja za vsako ceno, samo da bi izj kupila za štruco kruha. Debeli purani za pra-* voslavni bažič, ki je bil dne 7. t. m., se pro-i dajajo po 90 D.i_ par, a kupujejo se po 50 D, Čudno, kaj, od kod ta razlika. Pa saj veste, kako je pri nas. Damo se tudi »zglihati«. => Te dni prtčne *s obratom tvornica gumbov, last g. Mavec in bratov Fišter iz Radeč. Svo-s je obratne prostore ima v Bosanski ulici.