KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO X. letnik Ljubljana 1962 I. zvezek Vsebina prvega zvezka: B. Otorepec: Iz zgodovine gradu Dragomelj — Stran 1 J. Gašperšič: O tehniki in opremi nekdanjih rudarjev na Jelovici — Stran 9 I. Z e 1 k o : Murska Sobota — Stran 20 L SI oka r: Začetki kemične industrije v Ljubljani in njeni okolici — Stran 30 J. Jenko: Vrhniška lokalna železnica — Stran 33 B. Gerlanc: Založništvo, periodični tisk in knjigotrštvo — Stran 42 I. Simonie: Šolske kronike — Stran 47 R. Ogrin: Vrhniški mitničarji — Stran 50 B. Kiauta: Ferdinand Schmidt, prvi raziskovavec jamskih živali — Stran 54 B. Reisp : Mayrjev Catalogus librorum, prvi v Ljubljani tiskani knjižni katalog, spet v evidenci — Stran 59 ZGODOVINSKO BRANJE: J. Šorn : Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku — Stran 62 B. M a r u š i č : Jadranski koledar 1961 — Stran 62 B. M a r u š i č : Studi Goriziani 1960 — Stran 62 F. Rozman : Metod Mikuž. Druga svetovna vojna — Stran 63 L. Tratnik: Jože Dular, Metlika skozi stoletja — Stran 63 B. M a r u š i č : Skopo, 24. julija 1960 — Stran 64 J. Šorn : Loški razgledi VIII. - 1961 — Stran 64 J. S o. r n : Celjski zbornik 1961 — Stran 64 Na ovitku: Ulaka, spomenik NOß (Foto Rajko Ranfl) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga; Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik dr. Jože Šorn — Tiska tiskarna sToneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 2/II — Tekoči račun pri Narodni banki št. 600-14-3-625 (Ljubljana, Miklošičeva 8). Letna naročnina 400 din, posamezna številka 150 din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK X. LJUBLJANA 1962 ZVEZEK 1 IZ ZGODOVINE GRADU DRAGOMELJ BOŽO OTOREPEC STARI DVOR IN STOLP DRAGOMELJ Le malotdo še ve, da je nekoč, streljaj od vasi Dragoonelj ob Pešati, stal zanimiv grad. Samo vajeno oko bi moglo danes še spoanati, kje se je dvigal nekoč grajski koanplekis. Od njega je namreč ostala le rahla eled naeiipa in grajskeiga jarka, po katerem je bila okrog in okrog speljaina voda Pešate. Grad Dragomelj je bil nam- reč primer utrjenega gradu v ravnini in je zaito med našimi gradovi prav gotovo za- nimivost.' Doslej so v literaturi omenjali, da je prvo poročilo o njem iz leta 1497,^ to.da grad je bil nedvomno starejši. Njegova zgodovina je kar zanimiva, izato si jo bomo ogledali, kolikor nam je pač to po ohranjenih virih mogoče. Začetki utrjenega dvora na tem kraju segajo še daleč tja v srednji vek. Bil je verjetno sedež manjšega pridvormega go- spodanstA^a. Starejša uprava zemljiških go- spM>stev pri nas je namreč v IX.—XU. stol. slonela na posameznih dvorih (curia, hof), ki so bili središča manjših gospodarsko- upravnih enot, h katenim je spadalo dolo- čeno število kmečkih gruntov. Nekateri so nastali na mestu večjih dvorov starosloven- ske dobe. Ti dvori so bili večje lesene ali na ipol ziidane stavbe, od katerih so bile nekatere obdane s palisadami, jarki in na- sipi. Vca'sih je nastala v bližini takega dvora cerkev, tržišče ali kasneje utrjen grad, vendar slednji šele od XII. stoletja dalje. Kar se je do XII. stoletja imenovalo Grad Dragomelj v drugi polovici XVII. stoletja (po Valvasorju XI, 121) grad, je ibil velikokrat le utrjen, dvor, stolp ali staro gradišče, obdano pogosto z moč- virjem ali jarkom, napolnjenim z vodo.' Zelo verjetno gre v Dragomlju za tak pri- mer sicer kasnega razvoja dvora v utrjen grad. Domnevati 'smemo; da so številni dvori, ki se omenjajo med Savo dn Kamni- kom, oistanki inekdainjega pridvornega go- spodarstva. Na tem ozemlju se v srednjem veku omenjajo dvori v Zapricah (Apecz),* Volčjem potoku,^ »Plekar« pri Kamniku ob Bistrici,* Mali Loki,^ Perovem,* Lužah pri Št. Jakobu ob Savi,' Ihanu'" in na Pešati." Dvor v Dragomlju se omenja že leta 1312, ko je Eva, sestra ljubljanskega meščana To- maža, imenovanega »pri vratih«,'^ vdova po lovskem mojstru Ruprehtu, bolna in brez dedičev, poklonila Nemškemu viteškemu redu v Ljubljani 30 mark oglej. pfen. ter mu zato zastavila svoj door v Dragomlju (houe dacz Dragoemel). Na tem dvoru je takrat »sedel«, kot je bila v srednjem veku oznaka za naseljenega kmeta, neki Mihel. Poleg dvora je redu zastavila še dve kmetiji v Dra- gomlju, na katerih sta bila Jakob in Jernej, Lubejeva sinova. Vse to je dobila svojčas za 30 mark oglej. pfen. za jutrnjo od prvega moža Haineza iz Dragomelja.'^ V drugi listini pa je redu poklonila še tri kmetije na Rači, v Savljah in v Selu pri Šempetru.'* Iz gornje listine torej izvemo, da je bil konec XIII. ali v začetku XIV. stoletja dvor v Dragomlju, na katerem je živel neki Haincz, ki se je imenoval po njem. Morda je bil iz vrst svobodnih kmetov ali celo nižji plemič, na kar bi kazala žena iz vrst svo- bodnih meščanov. L. 1315 se omenja kot priča v neki listini »Richtentantz von Dragoemel«."* Naslednja vest v ohranjenih virih o dvoru v Dragomlju je šele iz leta 1374. Takrat je »Penczel« Šempeterčan, sin Alberta II. Šem- peterčana iz znane ljubljanske rodbine (ome- njen 1348—1374, v letih 1361—1366 vicedom na Kranjskem),'^ podaril svoji ženi Ani za jutrnjo 300 mark pfen. beneških šil. ter ji zato nakazal dohodke od dvora v Dragom- lju, dvora v Št. Pavlu ter od kmetij v Pod- gorici, Zalogu, Dragomlju, mlina v Beriče- vem, broda čez Savo pri Črnučah, dalje^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kmetij v Hrastniku, Kraščah, na Gori in v Soteski, slednjih vse v okolici Moravč.'' V tej listini se prvič omenja dvor v Št. Pavlu, o katerem potem ni več omemb v virih, je pa tudi dokaz za starost cerkve v tem kraju. Tudi nekdanji brod v Črnučah se v doslej znanih virih tu prvič omenja. »Penczel« Šem- peterčan se v drugih virih omenja od 1. 1368, ko je bil sodnik v Kamniku,*'' do 1. 1407, ko je živela še vdova Marjeta.Morda je isto- veten s »Peczleinom« iz Ljubljane, ki je bil 1376 gradiščan v Senožečah.*' Sin Hans je 1. 1421 poklonil samostanu v Gornjem gradu kmetijo na Pešati,^" kar je ena od zadnjih vesti o ljubljanskih Šempeterčanih. Toda že dvanajst let kasneje (1386) sta V Ana in »Penczel« prodala svoj stolp Drago- melj (turen Dragomel) z vsem, kar je spa- dalo zraven in kar je bilo jutruja Ane (bila je iz rodu Limberških), Hugonu Devinske- mu," ki je bil v letih 1385—1389 deželni gla- var na Kranjskem.-^ Za vse sta dobila 250 zlatnikov. Lahko bi torej domnevali, da je »Penczel« Šempeterčan v letih 1374—1386 pri svojem dvoru v Dragomlju sezidal utrjen stolp, ker bi se ta sicer omenjal že 1. 1374. S tem je položil temelj kasnejšemu gradu. Le-ta se omenja 1. 1411, ko je Jurij Wachsen- stainer dobil od naslednika Devinskih, Rein- prechta Walseejca, do preklica v fevd grad Dragomelj (geschloss Dragomel) .^^^ Usoda tega gradu ter njegovi nadaljnji lastniki nam za precej dolgo naslednjo dobo niso znani. Morda je bil eden od teh Her- man iz Dragomlja, ki je 1. 1428 z Osano, hčerjo bratranca Lovrenca, prodal kmetijo in njivo v Dragomlju, fevd deželnega kneza, ljubljanskemu meščanu Sore Tuttorju (Tü- cher? = suknjar) in ženi Elizabeti.^^ Leta 1440 je neka Elizabeta, žena ljublj. meščana Pe- tra Vidica predala to kmetijo in njivo svo- jemu možu,2* leta 1444 pa ju je spet dobil v fevd Erazem Sore iz Ljubljane, verjetno sin gornjega Soreta.^" O gradu v Dragomlju pa nam viri vse XV. stoletje trdovratno molče. Šele proti koncu tega stoletja se v ohranjenih virih pojavi grad Dragomelj kot nekak fevdalni sedež Svojeročen podpis Franca Glanhotferja (na listini 1539, april 24, Ljubljana t KALj) Odtis pečatnega prstana Franca Glanhofferja (sitz Dragomel). Verjetno je bil že v lasti ljubljanskega meščana Anžeta Glanhoferja. Z imenom te rodbine je povezana usoda gradu skoraj tja do srede XVI. stoletja. GLANHOFERJI IN GRAD DRAGOMELJ Rodbina Glanhofer verjetno izvira iz Glanhofena, manjšega kraja v bližini koro- škega Trga (Feldkirchen).2* Ime ljubljan- skega meščana Anžeta Glanhoferja se v ohranjenih virih pojavi prvič 1. 1478," ko je od deželnega kneza cesarja Friderika III. dobil za dve leti v zakup mitnico v Šembijah (S. Viach, S. Vyor) pri Knežaku,^* na cesti Ljubljana—Reka. To mitnico je imel pred njim v zakupu Vid Perl. Isto leto je dobil od cesarja posebno dovoljenje, da sme je- mati les za kurjavo v ces. gozdu v Utiku.^' Toda že štiri leta kasneje se pojavi Glan- hofer kot nakladničar v Ljubljani. L. 1482 proda skupaj z ženo Apolonijo kmetijo v Smrjenah v iški fari samostanu v Bistri. Na tej prodajni listini je prvič ohranjen njegov pečat z napisom in letnico 1480.8» Kdaj in kako je prišel v posest gradu Dra- gomelj, iz virov ni razvidno. Le po okolno- stih in dejstvu, da je bil pozneje last žene Apolonije, smemo sklepati na to. Vemo, da je 1. 1485 dobil od cesarja Friderika III. v fevd dva dela desetine v Dragomlju in pri Št. Pavlu od 14 kmetij, ki mu jo je prodala Kri- stina, vdova Vida Perla.^' Ta desetina je bila nekoč fevd Jamskih in in jo je po njihovi fevdni knjigi iz 1. 1453 najprej imel ljubljan- ski meščan Melhior Posch, ki pa jo je prodal Vidu Perlu in jo je njegova vdova Kristina prejela v fevd,*^ kasneje pa, kot smo že videli, prodala Glanhoferju. Ta desetina v Dragomlju in Št. Pavlu je bila razdeljena na več delov. En del je 1453 imel Ljubljančan ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Anže Hayiia,'ä 1. 1469 pa je Nikolaj Jamski prepustil del te desetine meščanskemu špi- talu v Ljubljani.^* Vid Perl je bil ok. 1470 cesarski mitničar v Trstu, kasneje pa je bil pred Glanhofer- jem zakupnik mitnice v Šembijali. Žena Kri- stina je bila verjetno iz Ljubljane, saj se tu omenjajo njeni sorodniki in je še po smrti moža vzdrževala trgovske stike z Ljubljano.'* Tudi Anže Glanliofer je bil trgovec. Leta 1487 se omenja kot priča v neki listini, izdani v Gorici,'" verjetno, ko je bil tam po trgov- skih opravkih. Dve leti kasneje mu je Trža- čan Bonomo, sin Lazarja de Bonomo iz Trsta izdal v Ljubljani zadolžnico za 200 dukatov za prejete ovčje kože ter mu zato zastavil hiše in posest v Trstu.''' Toda še do svoje smrti ni Bonomo izplačal tega dolga in Glan- hoferjev sin Bernard je 1. 1503 zahteval se- kvester nad Bonomovim imetjem in izplačilo dolga. Toda ker je F. Foscari iz Benetk imel starejši dolg, je Bonomova zapuščina pri- padla njemu in Glanhofer ni dobil nic.'^ Iz leta 1492 je ohranjena beležka mestnega bla- gajnika v Trstu, da je Anže Glanhofer imel tam v zakupu neko skladišče.'' Bil je tudi član ljubljanske trgovske družbe, v kateri so sodelovali župan Antonin de Lantieri (Glan- hoferjev sin Lenart se je poročil z njegovo hčerko Marušo) in Lenart Praunsperger. Po Anžetovi smrti, ko je prišlo do sprememb v družbi, se je vdova Apolonija poravnala z Lantierijem zaradi moževega deleža,*" Kot trgovec, ki je precej posloval tudi na kredit, je imel Glanhofer verjetno mnogo raznih sporov pred sodišči. Na njegovo proš- njo mu je cesar Friderik III. izdal privilegij, v katerem ga je vzel v posebno milost in zaščito ter odredil, da ga smejo tožiti le pred mestnim sodnikom v Ljubljani,*' zakaj če- prav je bila to pravica vseh meščanov, tuja sodišča tega velikokrat niso upoštevala ter so ljubljanskim trgovcem delala mnoge te- žave. Ohranjena je listina iz 1. 1495, s katero ljubljanski mestni sodnik potrjuje, da je Anže predal pred sodiščem polnomočje za neko pravdo odvetniku Luki Močniku.*^ Anže Glanhofer je kot trgovec in naklad- ničar precej zaslužil. Iz ohranjenih listin je razvidno, da je svoj denar nalagal v glavnem v zemljiško posest, ki se je takratnemu me- ščanu zdela še najbolj varna naložba in zem- ljiška renta sicer manjši, a gotov dobiček. Po potrebi je potem to posest prodajal ali zamenjaval za drugo, bližjo Ljubljani. Prav posebno je Glanhofer skrbel za zaokrožitev svoje posesti v Dragomlju. O desetini, kup- ljeni od Kristine Perl v Dragomlju in Št. Pavlu, smo govorili že zgoraj. Leta 1497 je zamenjal z Andrejem Ravberjem kmetijo v Smarci za domec pred gradom v Dragomlju.*' Pol leta kasneje je z Nemškim viteškim redom iz Ljubljane zamenjal dve kmetiji, eno v Ljubljani za mlinom Kolezija, drugo v Klečah pri Dolu, za dve kmetiji v Dragom- lju,** mogoče tisti, ki ju je redu 1. 1312 po- klonila zgoraj omenjena Eva. Kot bogat in ugleden meščan je bil seveda tudi član notranjega mestnega sveta v Ljub- ljani vsaj v letih 1491—1492.** Iz nekega po- datka bi lahko sklepali, da je bil morda po- vzdignjen v nižje plemstvo, ker se 1. 1491 , imenuje obenem z Ulrikom Paradeiserjem kot »armiger«.*" O tem bi pričali tudi privi- legiji, ki mu jih je izdal cesar Friderik III., zlasti pa raba plemiškega naslova pri sinu in vnuku Francu. Njegova hiša je stala na Mestnem trgu v Ljubljani, kjer so bile v glavnem hiše boga- tih in uglednih meščanov.*' Razen tega je imel v Ljubljani od Nemškega viteškega reda domec in vrt ob »ajdovskem zidu« v Gra- dišču,** tako so namreč v srednjem veku imenovali ostanke rimske Emone na tem pro- storu.*" Od reda je imel tudi travnik pri mlinu ob Ljubljanici, zato pa je zanj vodil knjigovodstvo o prevozih sena za podložnike v Gradišču.'" Iz vicedomskega Tirada je imel desetino na Jezici in mesarsko stojnico.*' Omenja se tudi njegov travnik na Viču.*^ Nakladničar je bil v letih 1482—1495 in je bil v tem svojstvu neke vrste sodnik nad po- biralci naklade na Kranjskem.*' Naj omenimo še, da je bil član bratovščine sv. Krištofa v Ljubljani, kateri je poklonil neko sliko.** Poročen je bil Anže Glanhofer z Apolo- nijo, ki ga je preživela za dolgo let. Kot nje- gov svak, verjetno sestrin mož, se omenja Ljubljančan Pavel Merkh.** Poleg že ome- njenega sina Bernarda, ki pa je umrl pred Grb Anžeta Glanhofferja iz leta 1480 3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO njim, je Anže zapustil ob smrti tri sinove Lenarta, Anžeta in Franca ter hčeri Val- purgo in Radigundo, poročeno z ljublj. žu- panom Anžetom Standinotom.'' Točno leto njegove smrti ni znano. Dolničar omenja v svojem rokopisu o ljubljanskih pokopališčih, da je bil v cerkvi Nemškega viteškega reda v Križankah nadgrobnik z napisom: Tu po- čiva Henrik Glanhofer, umrl leta 1360," Schönleben pa ima v svoji kranjski genea- logiji s pravilno risbo Glanhoferjevega grba poročilo, da je bil Henrik Glanhofer poko- pan 1. 1500 v nemški komendi.^^ Morda gre tu res za nekega drugega Henrika Glanho- ferja, na vsak način pa je letnica 1360 pri Dolničarju neverjetna. Vsekakor moremo postaviti datum Anžetove smrti, ki je bil ver- jetno tudi pokopan v križevniški cerkvi, nekje med leta 1500 in 1506. V svoji oporoki je namreč stari Glanhofer zapustil 17 vrtov v Gradišču, čolnarski bratovščini v Križan- kah za štiri maše na leto. Ker pa je bil cesar Friderik HL izdal splošen odlok, da se ne smejo cerkvam več zapuščati ali dajati za pobožne ustanove nobene nepremičnine, da bi preprečil zbiranje zemljišč v t. im. »mrtvi roki«, je vdova Apolonija poslala sina Le- narta h kralju Maksimilijanu L, ki je nato z listino, izdano 16. sept. 1506 v Ptuju, do- volil, da se lahko izpolni oporoka starega Glanhoferja. Toda šele 1. dec. 1513 je vdova izdala ustanovno pismo za maše in izročila čolnarski bratovščini omenjenih 17 vrtov." Po smrti starega Glanhoferja so si sinovi Lenart, Anže in Franc nekako razdelili oče- tovo dediščino.'" Lenart je 1. 1507 povečal dragomeljsko posest s tem, da je s samosta- nom v Mekinjah zamenjal tri domce pri Me- kinjah in enega v Stahovici za dve kmetiji v Dragomlju in eno v Podgorici.'* Hiša v Ljubljani na Mestnem trgu je pripadla sinu Anžetu.'*' Ta je bil poročen z Uršulo, hčerjo Erharta Kyema iz Augsburga in vdovo po ptujskem mitničarju Anžetu Kellemanu.'^ Anže se je vedno čutil prikrajšanega pri očetovi dediščini. Leta 1511 se je znova pri- tožil na Maksimilijana I. proti materi Apo- loni ji, češ da kljub poravnavi iz 1. 1508, v katero je privolil v svojo škodo iz »otroške ljubezni in zvestobe«, ne more dobiti svoje dediščine. Očital ji je tudi, da noče izpolniti očetove oporoke. Maksimilijan L je nato naročil dež. upravitelju Pavlu Raspu in vi- cedomu Juriju z Brda, naj z nekdanjimi raz- sodniki iz 1. 1508 obnove postopek in skušajo doseči pomiritev, če ne, naj pa predlože vso zadevo dež. namestništvu za Dol. Avstrijo v daljujo obravnavo." Dejstvo je, da je po smrti starega Glanho- ferja v gradu Dragomlju gospodovala vdova Apolonija. Zanimiva je listina cesarja Maksi- milijana I. od 17. dec. 1511, v kateri piše kranjskemu vicedomu Juriju z Brda: »Mi smo posebno naklonjeni častiti gospe Apolo- niji Glanhofer iz Dragomelj, ker po našem naročilu skrbi za čaplje tam okoli. Ker pa ji sedaj v Dragomlju primanjkuje rib za nje- ne potrebe. Ti naročamo, da z deželnim gla- varjem Hansom Turjaškim obravnavaš to zadevo, da ji bo le-ta dovolil loviti ribe za svoje potrebe tam, kjer bo ona pokazala.«'* Ta podatek o čapljah okoli Dragomlja, kjer je bilo dosti močvirnega ozemlja zanje, nam pokaže »zadnjega viteza« Maksimilijana L, avtorja knjige o lovu,*^ spet kot navdušenega lovca, saj je lov na čaplje s sokoli spadal med »visoki lov« in je bil priljubljena za- bava srednjeveških fevdalcev. Najstarejši sin Lenart, ki je umrl v letih 1508—1513,-'' je bil poročen z Marušo, hčerjo župana in očetovega trgovskega družabnika Antonina Lantierija. Zapustil je le hčer Bar- baro, ki se je poročila z Markom Stettner- jem, kasnejšim mestnim sodnikom.*' Po Le- nartovi smrti sta se brata Anže in Franc po- lastila njegovega dela očetove dediščine, za- radi česar je prišlo do spora s starim Lantie- rijem, jerobom vnukinje Barbare, ki se je poravnal šele 1. 1516."* Po smrti Apolonije je prišel grad Dra- gomelj in verjetno tudi plemiški naslov na sina Franca. Za tega je znano, da je ob slo- venskem kmečkem uporu 1. 1515 prepustil kmetom majhen topic, s katerim so šli nad Crnelo. Graščaka Žiga in Andrej Lamberg s Crnelega sta bila namreč v prvih vrstah v boju proti kmetom. Gradu kmetje sicer niso zavzeli, so pa zato zasuli ribnike, zažgali pristavo, odnesli les in odgnali živino in konje. Zato je Andrej Lamberg naslednje leto tožil Franca v ograjnem sodišču za povzro- čeno škodo." Kaj je dosegel, ne vemo. Franc je bil naslednje leto (1517) že mrtev. Ostal je od bratov le Anže, ki je to leto skupno s Francovo vdovo in njenima sinovoma Anže- tom in Francem prodal loškemu meščanu Matevžu Copauen žitno desetino v Žerjavki." Toda tudi Anže je že 1521 umrl." Po nje- govi smrti — zapustil je sinova Franca in Krištofa ter hčer Marjeto, poročeno z Ljub- ljančanom Zuan Maria Bonicellijem^^ — je nastal spor zaradi njegove mesarske stojnice, zastavljene torbarski bratovščini, ki je ob požaru 1. 1524 bila podrta, a je mesto zaradi nevarne lege ni dovolilo obnoviti. Del stro- škov so morali utrpeli tudi dediči." Skrinjo z Anžetovimi dokumenti je hranil svak 4 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Anže Standinot, ki jo jc moral predati jero- bom.'* V letih 1526—1527 je prišlo pred mestnim sodiščem v Ljubljani do dolge pravde med njegovo hčerjo Marjeto, ženo Bonicellijevo, ter Markom Stettnerjem, možem pokojne Barbare, hčere Lenarta, ki je 1. 1526 umrla brez otrok. Njena zapuščina — dota in jutr- nja — bi tako morala pripasti Marjeti in nje- nima bratoma Francu in Krištofu kot naj- bližjim sorodnikom.'* Tej tožbi se je 1. 1530 pridružil tudi Mihael Hochstetter, drugi mož Ane, vdove Franca Glanhoferja, kot jerob Anžeta in Franca, Aninih otrok, ki so vsi bivali v Dragomlju. Marko Stettner se je pravde skušal rešiti tako, da je vso posest pokojne žene Barbare predal nazaj tašči Ma- ruši, češ da je vse to on le zanjo upravljal in naj torej tožijo njo. Dediči so seveda ugo- varjali, da zapuščina ne more pasti nazaj na starše zapustnika, temveč le na bližje krvne sorodnike navzdol.'" Vse te dolgoletne pravde — zraven pa še morda odškodnina Lambergu — so seveda močno izčrpale nekdaj bogato posest Glan- hoferjev. Ana, po moževi smrti lastnica Dra- gomlja, za vsa leta 1519—1536 ni plačala deželnih davkov." K opustitvi dragomelj- ske posesti je nedvomno vplival tudi močan turški napad 8. julija 1528 (Valvasor ima na- pačno šele 18. julija), ko je 3000 do 4000 Turkov prodrlo do Dragomlja, izropalo in požgalo tam okoli ležeče vasi, »da ni ostalo nič razen siromaščine in jadikovanja«, kot pravi Valvasor. Toda gradu niso mogli za- vzeti niti požgati.'* Franc, ki je po materini smrti in po pol- noletnosti podedoval Dragomelj, je bil po dolgih pravdah prisiljen, da grad in vso posest proda. Že 1. 1537 sta z očimom Miha- elom Hochstetterjem prosila pred mestnim sodiščem v Ljubljani za listine in pisma o Dragomlju, češ da jih potrebujeta. Po odo- britvi Maruše, Lenartove vdove, so jima bile nato izročene vse listine s pečati in pisma, glaseča se na Franca; druge listine, v kate- rih se je omenjala tudi posest Maruše, pa so ostale shranjene pri mestu za uporabo obeh strank." Dve leti kasneje je Franc prodal grad Dragomelj (sytz Dragomell) z vsemi pritikli- nami grofoma Erazmu in Krištofu Thurnu s Križa. Ohranjeno je njegovo pismo Ijublj. kapitlju, v katerem prosi za pečatenje listine, s katero je ta fevd vrnil deželnemu knezu kralju Ferdinandu L Naslednje leto jima je prodal še desetine pri Dragomlju in Št. Pavlu. Isti dan je prodal tudi očimu Hoch- stetterju eno kmetijo v Dragomlju.*" Zakaj in kako je prišlo 1. 1541 do ponovne prodaje gradu grofu Antonu Thurnu s Križa, bratu zgoraj omenjenega Erazma Thurna, ni znano. Dejstvo je, da je 13. nov. 1541 Franc Glanhofer zaradi »velikih dolgov iz težkih pravd« prodal grofu Antonu Thurnu s Križa, takrat glavarju v Loki, svojo fevdno posest grad Dragomelj (geschloss Dragembl) z vsemi pritiklinami, z mlinom v bližini, po- tokom, ribiško pravico na Bistrici in Pešati, senožetmi, njivami, pristavo in petimi kme- tijami ter enim domcem za 2450 renskih gol- dinarjev. V drugi listini, izdani isti dan, mu. je zaradi dolgov očimu Hochstetterju od- stopil vse pravice na svojo desetino v Dra- gomlju in Št. Pavlu, ki sta jo oče in mati za dvesto zlatnikov zastavila Felicijanu pl. Pe- tschaherju. Obenem je isti dan z dvema listinama vrnil deželnemu knezu oba fevda s prošnjo, da ju podeli grofu Thurnu.*' Tako so pohlepnost, pravdarstvo in nesreč- ne okoliščine spravili Glanhoferje ob grad Dragomelj in verjetno tudi ob ostalo posest. Še po materini smrti se je Franc tožaril z očimom Hochstetterjem za njeno doto.*^ Po- stal je oskrbnik v Smledniku in redno nosil plemiški naslov »edl vest«.*' Leta 1559 se imenuje celo »knežje salcburški svetnik« in še vedno toži Kasparja Lantierija, brata Le- nartove vdove Maruše, kot njen najbližji dedič, za njeno zapuščino, sedaj le še kot »gost«, ne več naseljen v deželi.** Zatem se zgube v naših virih vse sledi za ljubljanski- mi Glanhoferji. GRAD DRAGOMELJ POD THURNI IN DRUGIMI FEVDALCI Leta 1541 je torej prišel grad Dragomelj v last grofa Antona Thurna s Križa. Dve leti kasneje toži Thurn dediče Andreja Lamberga zaradi dveh mlinov na Pešati pri Dragomlju, Dvor Dragomelj v drugi polovici XVII. stoletja (po Valvasorju XI, 280) 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ki da škodita njegovemu staremu mlinu pri dragomeljskem gradu.*' Večje težave je imel 1. 1556, ko je hotel od fevdne komisije na Kranjskem dobiti fevdno pismo za grad in posest v Dragomlju, pa ni mogel predložiti nobenih starih dokumentov o tem, kako je to prišlo v posest Glanhofer- jev. Mogel je predložiti le zgoraj omenjeni kupni pismi od 13. nov. 1541. Komisiji je sporočil, da mu Franc Glanhoffer ob prodaji ni izročil nobenih starih dokumentov o last- ništvu, ker je po njegovi izjavi hiša njego- vega očeta v Ljubljani z vsemi listinami in drugim imetjem zgorela ob velikem požaru. Zato je moral sedaj Thurn zaprositi ljubljan- ski mestni svet, da mu je izdal posebno pis- meno potrdilo, da sta ded in oče omenjenega Franca imela za življenja lastne hiše v Ljub- ljani in tam tudi stanovala in da so te hiše, obenem z drugimi, pred mnogimi leti pogo- rele v velikem mestnem požaru. Tako potr- dilo mu je mesto tudi izdalo, vendar s pri- stavkom, da se pa ne ve, kakšne listine ali druge stvari so ob tej priložnosti zgorele. Kljub temu potrdilu pa grof Anton Thurn ni dočakal fevdnega pisma za Dragomelj. Dobil ga je šele njegov sin Ahac 20. jan. 1573 obenem z brati Wolfom, Ludvikom in Ambro- žem. Po Ahacevi smrti je grad prešel na brata Wolfa, ta pa je ob smrti zapustil le tri hčere, od katerih je bila najstarejša Uršula poročena s Hansom Friderikom pl. Herber- stainom. Po njeni smrti — imela je tri sinove in šest hčera — je zato 1. 1599 dobil drago- meljski grad in posest v fevd za svoje otroke in obe ženini sestri omenjeni Herberstain.** Za Herberstaini se tja do srede XVIII. sto- letja zvrsti v lastništvu- Dragomlja še vrsta fevdalnih rodbin. V prvi polovici XVII. stol. so bili lastniki Tattenbachi, 1. 1640 grof Por- Grb grofov Thurn s Križa (Valvaior IX, 104) tia,*' ok. 1650 Janez Andrej Turjaški, ki ga je zapustil hčerki Leopoldini Renati, poro- čeni prvič z grofom Bernardinom Barbom, drugič pa z grofom Ferd. Ernstom pl. Sau- rau, lastnikom v Valvasorjevi dobi.** V za- četku XVIII. stol. je grad pripadal gospodom z Bokale (v. Stroblhof), kasneje spet Lam- bergom.*' Iz druge polovice XVII. stoletja sta nam v Valvasorjevem delu ohranjeni podoba in opis gradu. Po njem je bil grad od Ljub- ljane oddaljen miljo in pol, enako od Kam- nika. Ležal je v ravnini, na eni strani obdan od njiv, na drugi od travnikov. Pred graj- skim kompleksom je bil vrt, delno zasajen z rožami in obdan od jarka s tekočo vodo. Val- vasor domneva, da je ime Dragomelj prišlo od slovenske besede Draga, ki pomeni log in pašo, teh pa je tam okoli polno. Nedaleč od gradu je vas Dragomelj, skozi katero pelje deželna cesta iz Ljubljane na Štajersko. Od- ločno zavrača Laziusovo mnenje, da je bil tu v rimskih časih Adrans in ga pravilno po- stavlja na Trojane. Za grad omenja, da je dobro in lepo zgrajen in da je v obzidju velik mlin, ki ga žene voda iz grajskega jarka. V grad se je prišlo preko lesenega mostu do vhodnih vrat, nad katerimi je bil visok štirioglat stolp s posnetimi vogali, uro in čebulasto streho. Sredi gradu je bilo ob- širno dvorišče. Na sredi tega dvorišča je stalo grajsko poslopje, obdano z ribnikom. Grajsko poslopje je bilo sedmerooglato, Val- vasor pravi okroglo, in se je vanj prišlo spet čez lesen mostiček. Tudi tu se je nad vho- dom dvigal manjši štirioglati stolp z dvema strelnima linama in koničasto streho. Val- vasor omenja dalje, da je v gradu bila vzi- dana plošča o tem, da je tu prenočeval nad- vojvoda Karel, verjetno 1. 1564. Nad vhod- nimi vrati v grajski kompleks je bila vzidana plošča z grbom grofov Thurn, mogoče tista, ki je danes baje vzidana v neki hiši v Dra- gomlju." Ta plošča bi pričala, da so Thurni grad obnavljali ali prezidavah. Valvasor nato našteva lastnike gradu od Glanhoferjev dalje. Tu ima napačen podatek, da je grad od njih kupil grof Wolf Thurn; videli smo, da je bil to njegov oče Anton. Na koncu omenja še turški napad iz leta 1528.°' Konec XVII. in v začetku XVIH. stoletja pa je začel grad že močno propadati. Hitra menjava lastnikov, ki so včasih stanovali drugod, tu pa imeli le svoje upravitelje, ki niso mnogo skrbeli za vzdrževanje, predvsem pa močvirno zemljišče, na katerem je sta! grad brez močnejših temeljev, so povzročili, da se je začelo grajsko poslopje pogrezati. Leta 1725 je bila imenovana posebna komi- 6 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA sija, ki je po smrti zadnjega upravitelja Franca Učana zaslišala več oseb iz Drago- melj o stanju gradu in njegovem vzdrževa- nju v prejšnjih časih. Iz njihovih odgovorov je videti, da se je grad zaradi slabili temeljev in vlažnega zemljišča pogrezal že v dobi grofa Barba. V njegovi dobi so za nekaj let speljali vodo iz grajskega jarka. Grajski stolp je dal grof 1719 odkriti in opeko pro- dati, pri nekaterih stolpih se je ostrešje samo podrlo in voda je ob deževju zamakala zi- dovje. Priče so trdile, da je že za časa zad- njega upravitelja Učana bilo nevarno sta- novati v gradu. Grajske hleve so sploh po- drli."2 Ferdinand Ernst Rasp, ki je dobil grad s posestvom od Lambergov v zakup za tri leta, je 1724 v zakupni pogodbi moral obljubiti, da ne bo stanoval v gradu, da ga ne bi bilo treba popravljati, seveda zaradi velikih stroškov. Poleg tega je moral ob- ljubiti, da ne bo dal sekati hrastovih dreves, da ne bo nobenega kmeta odpustil s kmetije ter da bo manjša popravila grajskega mlina dal izvršiti na svoje stroške.*' V letih 1752—1758, ko je grad pripadal grofu Leopoldu Lambergu, je posestvo obse- galo pristavo s 7 njivami in 9 travniki, pašo na gmajni, gozdom v Pimberku. Njive so bile na močvirnem ozemlju, kjer je uspevalo le zimsko žito. Pri gradu je bil še mlin na tri kolesa in stope. Ležal je ob potoku Stu- denčna, zaradi nizke vode pa je miroval let- no tudi po pet mesecev. Grajski podložniki so bili v glavnem v vasi Dragomelj (15 po- sestnikov na 7 Va kmetije), v Podgorici ena kmetija z dvema podložnikoma ter v Spodnji Šiški 2 Vs kmetije s sedmimi podložniki. H gradu je še spadala stara desetina v Dragom- lju od 15 '/a in v Št. Pavlu od 3 V4 kmetije. Od žit so največ sejali rž.'* Podoba je, da je grad v XVIII. stoletju če- dalje bolj propadal. Izročilo pravi, da je končno v začetku XIX. stoletja pogorel. In res, v katastru iz 1. 1825 ga ne najdemo več. Ljudje v okolici se še spominjajo gradu, ob- danega z jarkom in vodo iz Pešate. Ljudska pripovedka pravi, da je sredi grajskega po- slopja stala cerkvica, ki da se je pogreznila v Pesato in da se še čuje zvonenje iz vode.'* V imenjski knjigi iz 1. 1758 je na strani, kjer so zabeleženi dohodki dragomeljskega posestva, tudi slika gradu, ki pa nikakor ni grad Dragomelj. Iz podobe grajskega po- slopja, predvsem pa ureditve okolice z zelo lepim simetričnim vrtom, kar vse je direkten posnetek francoske dvorčne arhitekture,"' bi sodili, da gre za podobo gradu v Volčjem potoku, na katerega ta slika še danes močno spominja, čeprav grajskega poslopja ni več in je ostal le vrt. Poleg gradu Dragomlja opisuje Valvasor tudi dvor Dragomelj (Hoffdrogembl), za ka- terega trdi, da ga je postavila gosposka gradu Dragomlja. Ležal je ob Pešati, čez katero pelje lep kamnit most, ki so ga 1. 1668 zgra- dili deželni stanovi." Morda gre tu za dvor (hof Dergomel), ki ga je 1. 1492 Boltežar Črno- maljski prodal bratoma Juriju in Frideriku z Brega (Rainer) .''^ Leta 1587 je bil lastnik tega dvora (hof bey Dragembl) polhograjski oskrbnik Andrej Tätzl, ki je od nadvojvode Karla dobil dovoljenje, da sme za potrebe svojega dvora dobivati v Štangarskem gozdu bukov les za kurjavo in hrastov za ograje. Njemu je kot lastnik sledil Boltežar Pregi, upravnik urada generalnega prejemnika za Kranjsko, ki je 1. 1639 dobil potrjeno gornjo pravico.'* Leta 1758 je bil lastnik Benard pl. Ravber," 1825 Anton Lenarčič,'"' 1836 pa Friderik Rudež.'" KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OPOMBE Uporabljene kratice pomenijo: DAD = Drž. arhiv na Dunaju; DAS = Drž. arhiv LRS v Ljub- ljani; KALj = Kapiteljski arhiv v Ljubljani; MALj = Mestni arhiv ljubljanski; GZL = Gra- divo za zgod. Ljubljane v sred. veku, I—VI. /. F. Stele, Politični okraj Kamnik, Topograf- ski opis, str. 490. — 2. F. Bemik, Z nekdanje Goričice, str. 155; Stele, o. d., str. 489; Leksikon dravske banovine, str. 182. — 3. M. Kos, Zgodo- vina Slovencev od naselitve do 15. stoletja. Ljub- ljana 1955, str. 154; B. Grafenauer, Zgod. slov. naroda 11, 93. — 4. List, 1352, junij 18. v DAD. — 5. List. 1247, april 18—20 pri Santifaller, Die Urkunden der Brixner Hochstifts-Archive, št. 116; list. 1380, april 8. v DAD. — 6. List. 1398, maj 16. v DAS. — 7. List. 1332, jan. 20. v DAD; MHVK 1862, 46. — 8. List. 1426, julij 4. pri Chmel, Gesch. K. Friedrichs IV., Bd. I, str. 494—495. — 9. List. 1362, sept. 20. in 1369, nov. 13. v DAD. — 10. List. 1373, april 24. v GZL 1/78. — U. Rod- bina >s Pšate« (von Peyschat) se omenja že 1302—1408, prim. list. 1302, avg. 1. pri Schumi, Arch. f. Heimatkunde II, 260 in list. 1408, jan. 25, v IMK 1900, str. 119—120; dvor 1472, dec. 29 v DAS, Kom. fevd. fase. 4/75. — 12. List. 1308, marec 30. v GZL 1/15. — /3. Pettenegg, Die Ur- kunden des Deutsch-Ordens-Centralarchives zu Wien, I, str. št. 917. — 14. Ravno tam, št. 916. — 14a. Listina 1315, okt. 16. v DA na Dunaju. — 15. Prim. hst. 1348, dec. 21. v DAS; 1374, nov. U v DAD; 1361, april 7. v DAD; 1366, nov. 27. v GZL 11/28. — 16. List. 1374, nov. U. v DAD. — 17. List. 1368, sept. 30. v MMVK 19, str. 54—55. — 18. List. 1407, jan. 25., prepis v KALj fase. 35. — 19. MMVK 13, str. 66. — 20. Orožen, Oberburg, str. 168-9. — 21. List. 1386, okt. 27. v Arhivu dvorne komore na Dunaju. — 22. G. Kozina, Die Landeshauptleute von Krain, v Jahresbericht d. OR v Ljubljani 1864, str. 39. — 22a. List. 1411, avg. 24. v DAD; KOS, o. d., 224. — 23. List. 1428, junij 10. v GZL 11/80; prim. DAD, Hs. B 22, fol. 51'. — 24. List. 1440, sept. 27 v Arhivu za Dolnjo Avstrijo na Dunaju, Lehenbuch 5, fol. 44'—45. — 25. Fevdi 1444—1469 v GZL VI/1. — 26. M. Kos, O izvoru prebivalcev Ljubljane v srednjem ve- ku, Zgod. časopis 1956—1957, str. 22. — 27. Ar- chiv für Kunde österr. Geschichtsquellen III (1849), Str. 130, št. 148; hst. 1478, jan. 25. v GZL. VI/42; Chmel, Monum. Habsburgica 1/2, str. 906. — 28. M. Kos, Urbarji Slov. Primorja II, str. 246. — 29. Chmel, Mon. Habsburgica 1/2, str. 903. — 30. List. 1482, dec. 16. v GZL VI/58. — 3/. DAD, Hs. W 64, fol. 296'. — 32. MMVK I (1866), str. 250, 255. — 33. Ravno tam, str. 252. — 34. Klun, Dipl. Carniolae, str. 14. — 35. J. Cavalli, Com- mercio e vita privata di Trieste nel 1400, str. 232 in 233. — 36. Ravno tam, str. 198. — 37. Ravno tam, str. 240. — 38. Ravno tam, str. 242—245. — 39. Ravno tam, str. 411. — 40. List. 1542. avg. 2 v KALj fase. 245/4. — 41. Arhiv dvorne komore na Dunaju, Hs. 44. fol. 179—179'. — 42. GZL IV/33. — 43. List. 1497, sept. 28. v DAS; MHVK 1852, str. 43; Bernik o. d., str. 155. — 44. List. 1498, april. 1. v GZL VI/79. — 45. List. 1491, avg. 12. v DAS, Vic. arh. f. 57; list. 1492, julij 8.-15. v DAS. — 46. List. 1491, avg. 27. pri Rant, Die Franziskaner der österr. Provinz, str. 110. — 47. Prepisi listin iz 1510 m 1514 v MALj, Cod. I/l, fol. 13—14'. — 48. Urbar Nemškega viteškega reda iz 1490 v Arhivu Nem. vit. reda na Dunaju, fotokopija v MALj, fol. 149; list. 1494, febr. 28. v GZL VI/73. — 49. M. Kos, Srednjeveška Ljub- ljana, str. 42. — 50. Prim, opombo 48. — 51. DAS. Vic. arh. f. I 54. — 52. List. 1499, dec. 11. V GZL VI/80. — 53. List. 1495, maj 5. v prepisu v Gedenkbuch 3a, fol. 276—276' v Arhivu dvorne komore na Dunaju. — 54. Register bratovščine sv. Krištofa v Ljubljani 1489—1516 v KALj fase. 92/11. — 55. Glej opombo 43. — 56. V. Fabjančič, Knjiga ljubljanskih sodnikov in županov, str. 152, rokopis v MALj. — 57. Thalnitscher, Cypressus, str. 43, rokopis v Semen, knjižnici v Ljubljani. — 58. Rokopis v DAS. — 59. GZL IV/63 in 64. — 60. List. ok. 1530 v DAS, fase. Stare Hstine, št. 102. — 61. List. 1507, november 10 v DAD. — 62. Testament od 1511, sept. 9. v DAS, Testa- menta I-G/1; DAD, Hs. B 527, fol. 37'. — 63. List. 1512, avg. 2. v DAS, fase. Stare hstine, št. 12 in 13. — 64. Ravno tam, št. U. — 65. F. M. Mayer, Gesch. Österreichs I, str. 419. — 66. Prim. 1508, okt. 3 V MALj, Cod. XXIII/48, fol. 101'; 1513, nov. 1. in dec. 1. v GZL lV/63 in 64. — 67. DAS, fase. Stare lisüne, št. 76. — 68. DAS, Registratur-protocoU 1509—1520, fol. 192. — 69. Valvasor XI, str. 475; B. Grafenauer, Boj za staro pravdo, str. 80, 103. — 70. List. 1517, maj 12. v DAS, Kom. fevd. fase. 11/259 1/2. — 71. MALj, Cod. I/l (1321—1526), fol. 2. — 72. V. Fa- bjančič, o. d., str. 158. — 73. MALj, Cod. I/l (1321-1526), fol. 97. — 74. Ravno tam, fol. 106'. — 75. DAS, fase. Stare listine, št. 76. — 76. Ravno tam, št. 102. — 77. DAS, Imenjska knjiga 1539, fol. 347'. — 78. Valvasor XI, str. 122; S. Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stol., v Glasniku Muzej, društva 1943, str. 47—48. — 79. MALj, Cod. 1/3 (1537), fol. 102'. — 80. KALj, fase. 245, št. 4. — 81. DAS, Kom. fevd. fase. 1/22. — 82. DAS, Protokol ograj nega sodišča 1547—1548, str. 203. — 83. Ravno tam, str. 414. — 84. DAS, Protokol ograj, sodišča 1558 -^1563, str. 174, 291, 319, 331, 389, 403. — 85. DAS, Protokol ograj, sodišča 1543—1544, str. 9. — 86. DAS, Kom. fevd. fase. 1/22. — 87. Bernik, o. d., str. 156. — 88. Valvasor XI, str. 122. — 89. DAS, Stan. arh., fase. 3/35; Jožef, kataster, gosp. Habach, obč. Dragomelj. — 90. Leksikon dravske banovine, str. 182. — 91. Valvasor XI, str. 120—122. — 92. DAS, Stan. arh. fase. 3/53. — 93. DAS, Stan. arh. fase. 3/35. — 94. DAS, Rektif. domin, akti, Ljublj. kresija, fase. 234. — 95. Bernik, o. d., str. 156. — 96. DAS, Imenjska knjiga 1758, št. 20, fol. 1'; F. Stele, o. d., str. 488 in 489. — 97. Valvasor XI, str. 280—281. — 97a. Listina 1492, maj 12. v DA na Dunaju. — 98. DAS, Viced, arh. fase. I 68/21. — 99. DAS. Imenjska knjiga 1758, št. 20, fol. 1'. — 100. DAS, Franc, kataster, obč. Dragomelj. — 101. L. Schi- viz V. Schivizhoffen, Der Adel in den Matriken des Herz. Krain, str. 502. 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA O TEHNIKI IN OPREMI NEKDANJIH RUDARJEV NA JELOVICI JOŽE GASPERSIC Spis se nanaša na čas, ko so na jelovških rudiščih ugašale in izginjale s površja majh- ne, večkrat priložnostne, iz kamnov zložene in z ilovico zamazane vetrne peči, ki so iz bobovca dajale majhne volké v teži, manjši od teže žlindre, preostale od taljenja, — in se nadaljuje v čas, ko so v XIV. in XV. sto- letju nastajale in potem 450 do 500 let delo- vale ob dolinskih vodah fužine, enote iz ta- lilne peči — plavža, s sapo na vodni pogon, in težkega vodnega kladiva, imenovanega norec. Pri vetrni peči sta bila rudar in talivec eno, prvobitni železar, večidel kmet; s fuži- nami pa sta se poklica osamosvojila in spe- cializirala: roji rudarjev so zlezli za rudo v jaške, talivec pa si je h kovačem pri fužin- skem kladivu nabral krdelce pomočnikov od vodnarja do pečnika. V nemškem imenovanju je obdržala gora — Berg še dalje pomen v raznih kategorijah, n. pr. Bergwerk — rudnik, Berger — žele- zar ji XV. stol. v koroškem Hüttenbergu; Bergmeister so bili železarji ortenburškega grofa 1381 v železovem rudniku v Planini nad Jesenicami, Berggendssen so se 1538 imenovali deležniški fužinarji v Kropi, Kam- ni gorici in Kolnici, Bergordnung pomeni rudarski red, Bergrichter pa rudarskega sod- nika, krajevnega in s predložkom Ober- višjega, deželnega. Udomačeno ime knap za rudarja, iz Knabe — deček, fant, se je poja- vilo v XIV. stoletju. Okoli 1490 se začne dirka v rudnike (Berg- geschrei'), železna mrzlica, v malem podobna zlati po odkritju Amerike. Okoli srede XVL stoletja se fužinarstvo vnovič močno dvigne, v XVII. dvakrat znatno upade in se v XVIII. večidel izprevrže v konjunkturo s posamič- nimi tehničnimi dosežki, dokler v XIX. sto- letju dokončno ne obnemorejo jelovška rudi- šča; za tem obmolknejo tudi fužine. Tehnika in oprema jelovških rudarjev sta ostali pod razvojno črto XVIII. stoletja, de- loma pod še starejšo. V zapuščenih rudnih jamah, katerih pa je doslej ogledanih komaj za prste obeh rok, in na podstrešjih, kolikor jih niso uničili požari,^ se je našlo nekaj teh- niških spominkov naših zadnjih rudarjev, ki naj jih izpopolni in pojasni ta članek. RUDA Bobovcu (Bohnerz) so jelovški rudarji pra- vili drobna ruda; debela ruda pa jim je bil železovec (Eisenstein). Obe, drobna in de- bela, sta vrsti rjavega hematita ali limonila. Največ rude na Jelovici se je dobilo v bobov- čevi obliki in sestavi, kakršno so kopali tudi v triglavskem pogorju in v nekaterih do- lenjskih krajih. Ko tudi še sedaj najdemo kje temnorjavo bobovčevo zrno ali sprimek zrn, se po barvi zdi, da smo po očiščenju prsti in ilovice dobili v roke kar železo, pa je specifična teža kepice le premajhna. Bo- bovec je fižolaste, lečine ali ledvičaste ob- like, včasih pa so zrna tudi kroglasta, priz- masta, ploščata ali pa ničemur prav podob- na. Pri zrncih, drobnejših od prosa, vzidanih z otrdelo sigo na skalnato steno okruška, dvomimo, da bi rudar postrgal to rudno seme v nečke. Bobovec se je dobil tudi razsut in prosto ležeč v zemlji in pesku; največ ga je pa ležalo zakopanega v ilovico v kraških razpokah, jamah in votlinah, kamor so ga prinesle motne davne vode, deževnica in snežnica. Iz usedka ilovice in zemlje bi ga razbrali po barvi, obliki in izglajenem, svet- lem licu. Če bi imeli srečo fužinarja in ru- dosledca Karla Pibrovca, bi našli v jami stransko votlino, razstrelili bi zaporno steno in oteli toliko prečistega bobovca, da bi nam dal železa za nekaj žebljarjev skozi celo leto.' Rjavi železovec v čokih ali debela ruda se je pojavljala mnogokrat kar pri vrhu, pod rušo, in je zato dobila ime podrušnica (Ra- senerz). »Kjer so dobili sled, so iskali; pone- kod so naleteli dobro, ponekod slabo; tudi tak cok, kakor glava velik, so dobili. Coke so kar cele dali v fužine,« je povedal 1955 Alojz Lotrič, 85-letni sodar s Cešnjice pri Železnikih, čigar oče je 62 let rudaril v Je- lovici. Po rudnih čokih (cjokih, čokih) se je imenovalo bogato rudišče Na Coku v Jelovici nad Dražgošami in Selškimi Lajšami, kjer so kopali Železnikarji in Kroparji, in ga je Vetrna peč (Windofeu) pri Vordernbergu po W. Schusterju iu Mayer-Becku 9 li KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Rudaj s kladivom in klinom po rudarski knjigi za Schwatz ; na Tirolskem 1556 (Anschnitt 1961/3) i kot Železno goro (Eisenberg) poznal že Val- vasor. Hacquet* pravi 1781, da ta iztrošeni železni rudnik morebiti razodeva mnogo večjo starost kot XIII. stoletje. Različna ime- na tam v bližini, kakor Železo, Na železu, kažejo morda na povezano področje dobrih rudišč, kjer »so rudo kopali kot od žile (in Gang')«..O rudi Na Coku še leta 1788 poroča tudi Müllner: Preve iz Dražgoš je izročil sinu kmetijo tako, da mu sin od vsakega cekina, ki ga je dobil iz rudne jame Na Coku, da pet sedemnajstič, če bi oče ne mogel sam v ja- mo. Ce bo ob očetovi smrti v jami še ruda, naj da sin sestrama po dva cekina.' Uporabljivost in izdatnost železovca proti bobovcem naj bi preučili mineralogi in drugi strokovnjaki. Po primerkih, ki jih imamo kot železovčeve v muzeju, je bila ta ruda svetlejše barve, ne tako gosta in trda kot bobovec (prim.; Tucan, Mineralogija II. del). RUDARSKA IN ŽELEZARSKA OBLAST Oblast nad železovo rudo in nad njeno upo- rabo — regal — so imeli kot v vsej državi tako tudi na Jelovici nemški kralj in cesar, nekako od sredine XIII. stoletja pa zemljiški \ gospodje, ki so dobili Jelovico v dar od cesarja: freisinška škofija, ortenburški in za njimi po letu 1418 celjski grofje ter briksen- ška škofija, ki za rudarstvo na Jelovici ni toliko pomenila.* Ta regal so morali zem- * Vendar je prva listina o pridobitvi rudišča leta 1344 zdaj znana ravno z briksenskega ozem- i Ija, s Poljšice pri Bledu (Državni arhiv Slo- ! venije, original, listina na pergamentu, 1344, ; 24. april. Bled), ko sta neki Schroetel in žena i Hildpurcha prodala tam Va rudne jame v gozdu. ' Ijiški gospodje med leti 1450 in 1550 radi ali ne prepustiti spet vladarjem, ki so bili tedaj po vrsti Habsburžani Friderik, Maksimilijan in Ferdinand. Friderik je že 1456 dedoval celjsko-radovljiško gospostvo in rudni regal. Ko je deželni knez in nemški cesar Maksi- milijan dal 1511 Radovljico v zastavo raznim plemičem, med njimi Dietrichsteinom, so se začeli spori ne več zaradi regalnih pravic na Jelovici, temveč zaradi dohodkov od zemlje in zaradi sodstva v rudnikih. S ško- fijama pa so prišli v spor Habsburžani prav zaradi regalnih pravic in so se vnele zlasti s Freisingom številne tožbe in prepiri, ki so dolgo odmevali tudi med podložniki v vaseh in na Jelovici, posebno ker je bila gori meja med gospodstvoma še sporna in so bili pri- zadeti tudi rudarji. Tudi sodnega spora z Ra- dovljico ferdinandejski rudarski red za Kropo, Kamno gorico in Kolnico iz leta 1550 ni spravil s sveta, saj Dietrichstein do smrti 1576 ni hotel priznati rudarskega sodstva. Naslednje leto je nadvojvoda Karel dal izpo- polniti ferdinandejski red in ga raztegniti na vso Kranjsko z Goriško. Predhodnik rudarskega sodstva je bil 1381 ortenburški rudarski red za Planino nad Jesenicami, ki je pozneje dejansko veljal tiidi za jelovške rudnike in je njegova ru- darskosodna klavzula prešla tudi v ferdinan- dejski red. Na freisinški strani se je začelo železarstvo okoli 1348 v Železnikih s poda- ritvijo zemljišča ob Sori za fužine in z olaj- šavo najemnine zanj, ni pa znana listina o ureditvi rudarskih vprašanj. Po odvzemu re- gala zemljiškemu gospodu se zdi, da je za vso Jelovico veljal ferdinandejski in za njim karolinški rudarski red, ker je bil za njegovo izvrševanje postavljen višji rudarski sodnik; ta je bil odgovoren vladarju in njegovim ura- dom (komoram) na Dunaju oziroma v Grad- cu. Okoli 1500 pa je tudi v Železnikih ura- doval rudarski sodnik kot zastopnik zemlji- škega gospoda, a v Kropi vidimo rudarskega sodnika 1. 1496. Odtlej pa do 1. 1784 je ve- ljalo rudarsko sodstvo v nižji in višji stopnji. Nižji rudarski sodnik je bil krajevni pred- stojnik v vseh upra\Tiih, sodnih, policijskih, tehniških in drugih zadevah nižje stopnje, v rudniku in njegovem naselju. RUDNE JAME • Delni popis in lego rudnih področij ter jam na Jelovici in predgorjih na kamniškem [ Drnovcu ter Vreču (po sedanji rabi Vrečah) • in na brezovških Pečeh (po kartah Kameni gorici) in njegovih podelitvah v XVIL in 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA XVIII. stol. so prinesli Loški razgledi I960. Posebna železnikarska rudišča tam manj- kajo. POREKLO IN ŠTEVILO RLDARJEV Od prvih časov našega znanja so rudarili na Jelovici freisinški podložniki iz vasi ob Jelovici ter iz selške doline, v dosti manj- šem številu pa radovljiški podložniki iz ni- žinskih naselij ob Lipnici. Le po nekaj ru- darjev iz teh vasi je bivalo ali se naselilo v fužinah, kjer so se sposobni med njimi po- vzpeli med posestnike deležev. O tem nas ponce za Kropo matični izpiski pa rudarske in oglarske podelilnice iz XVIL in XVHI. stoletja z osebnimi imeni ter ledinskimi označbami, v katerih prevladuje selški go- vor in izraz nad radovljiškim (gorenjskim), kar je po legi rudišč umljivo. Za resničnost ustnega sporočila o nemških (saških) rudar- jih, ki da so neki čas kopali na Pečeh, njihovi tovariši*^ pa so delali na Planicah ali v Jam- niški gori, ali o Lahih, ki so prvi prihajali delat železo na Jelovici in ga kot hlebe to- čili v dolino ter odnašali v Italijo, ni doka- zov. Jelovškim rudarjem je bil nemški jezik rudarskih redov in pisem slabo znan; nižji rudarski sodnik in pisar višjega sodnika sta bila Slovenca, višji sodnik Tollhopf pa je npr. 1573 poskrbel, da se je rudarski red vsem do kraja razložil slovensko.' Rudarjev in oglarjev je bilo na Jelovici vedno precej enako število; nekateri so me- njali: ali so kopali rudo ali žgali oglje. Ru- darji so imeli večinoma malo ali nič zemlje, samo bajto in kozo ali kravico, kakor Kuc- lerji na Kucljih izven vasi v Podblici. Mar- sikdo je živel z družino kot gostač. Ko je bila 1770 uvedena doživljenjska, pozneje pa dolgoletna splošna vojaška dolžnost, so šli kmečki sinovi, ki so se zaradi lastnih gozdov držali oglarstva, tudi med rudarje. Prostost pred novačenjem je namreč veljala še na- dalje za vse zaposlence fužin, če so se izka- zali s potrdilom rudarskega sodnika, ki so ga imeli na Jelovici vsak čas pri sebi za pasom. Nekaj mladine in žensk je bilo pri lažjih rudarskih delih, kar razvidimo iz rudarskih podelilnic in iz Zoisovih zapiskov.'^ Podatke o številu rudarjev in drugega osebja pri ne- katerih fužinah za redka leta v drugi polo- vici XVIII. stoletja ima Müllner.' Za vso Jelovico in za prejšnja obdobja jih ocenimo s pomočjo primerjav. Zois je 1777' dobil iz 357.336 kg (6381 centov po 56 kg) rude 120.033 kg (214.345 funtov) paličnega železa, odpadek pri taljenju rude in prekovanju volkov v palice je bil torej 197 Vo od palič- nega železa. Leta 1769 je zaposloval Zois 128 rudarjev v obeh bohinjskih fužinah, ki sta predelali navedeno rudo v palično železo. Ce za 1777 upravičeno računamo isto število rudarjev, pride na enega 2790 kg rude. Leta 1581 so v Kropi izdelali 2000 centov (112.000 kilogramov) žebljev.'^ Za to so prekovali, domnevamo, 155.000 kg paličnega železa v 145.000 kg žebljarskih šibik (cajnov). Odpa- dek taljenja in prekavanja volkov v palice računamo z 200^/0 (namesto s 197 "/o) na pa- lično železo in tako dobimo 465.000 kg rude, za katero bi bilo po gornjem razmerju treba pičlo 167 rudarjev. Ker ne poznamo rudar- skega uspeha 1769 in ker je časovna razdalja s 1581 za primerjavo z odstotki odpadka in z rudnimi razmerami itd. velika, zato pre- vidno ocenimo število rudarjev za Kropo tisti čas na 100 mož, za Železnike analogno tudi na 100, za Kamno gorico in Kolnico pa sku- paj na 50; v Jelovici (razen Bohinja) torej skupaj 250 mož (1. 1581), v začetku XVI. sto- letja na nekaj manj, recimo 200, in za sredo XV. stoletja za Kropo, Kamno gorico in Kol- nico na 50 do 100 rudarjev, ker so se ti trije kraji takrat začeli razvijati iz malega. Naslednji podatki so iz Müllnerja: za 1769 so navedli Kroparji 108 rudarjev, 130 oglar- jev z drvarji in 136 žebljarjev. Zois pa je v Bohinju zaposloval 117 rudarjev, 209 oglar- jev z drvarji in 128 žebljarjev. L. 1811 so bile njegove številke za iste kategorije 85, 130 in 121; po mnenju rudarskega sodišča pa naj bi zaradi slabih upov zmanjšal obrat za 45, 30 in 54 po kategorijah. Večna drobitev fu- žinske posesti pod Jelovico in pogoji tal — za oboje priča tudi veliko število rudarskih podelitev — so narekovali, nesorazmerno z uspehom, višje število rudarjev. Rudarska oblast je 1781 ugotovila,'" da imajo fužinarji iz Krope in Kamne gorice na Vreču preveč ljudi pod krinko rudarjev, ki jim z dobičkom prodajajo živež in jih zato oproščajo voja- ščine; nadaljevati rove za odkop rude pa jih ni volja. Zato se jim na vsej gori prepovedo privrhnji jaški (Tagschächte). Delavci, bolj kmetje kot rudarji (kakor v Bohinju pri Zoisu''), naj v še ne odprtih pogorjih slede dober železovec, če ne, naj jih fužinarji od- stopijo gosposkam za vpis v vojaško kontri- bucijo. Fužinarji so naslednje leto odgovo- rili, da se poskusni rovi niso obnesli, drugače pa se v njihovih distriktih dobiva ruda v skalju, ne zdržema in vedno odrezana, ker se jame brž stisnejo; morajo si pomagati z dragimi majhnimi ostanki iz starih jam. Takšni pogoji so dovoljevali le enostavno, zastarelo tehniko, ki ni vzbujala upanja na U KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO napredek ali vsaj obstoj. To in življenjska navezanost rudarjev na kmetijstvo je dajalo komaj kaj pobud za stanovsko rudarsko za- vest in ni ohranjevalo izrazov rudarske kul- ture, kar se jih je kdaj spočelo. Rudarska reda iz 1. 1550 in 1576 sta v tem ostala ja- lova. VRHNJE KOPANJE Vodni tokovi so odlagali rudne dele na površju, kjer jih je s časom prekrilo blato, pesek in ruša, ali pa so vode tovor odrivale v globine, vrtače, brezna in luknje. V svojih ležiščih so rudni deli doživljali razne fizi- kalne in kemične spremembe, zlasti konglo- meriranje. S pobiranjem rude s površja so železarji neznano kdaj začeli. Železni dobi pišejo v Evropi čas rojstva pred nekako tre- mi tisočletji. Vetrnim pečem (Windöfen) na štajerskem Erzbergu — peč je časovna na- slednica talilne kotlje — daje železarski zgo- dovinar-metalurg Schuster starost 7 stoletij, ko pravi, da so se začele pred koncem rim- skega nadvladja v IV. stoletju n. š. in da so delale — in pri njih z Nemci tudi Slovenci — še v XI. stoletju."^ Po času so stopili med vetrno in fužinsko volkovo peč (Stuckofen) talivni ogenj, ta- livno ognjišče in končno talivna peč (Renn- feuer, -herd, -ofen) z močno sapo večjega, vodnega torej mehanično gnanega meha, iz katere so dnevno dobili iz trikratnega naloga po 500 kg rude tri volke s po 60 kg ali 12,5 '/o rude.'^ Donosnost tega postopka je bila v trikratni dnevni ponovitvi talitvenega pro- cesa in s tem v podžigu rudarstva, toda izko- ristek rude je bil še vedno zelo nizek. Od- prto taljenje so našli v Sleziji in bi ga po ustroju in učinku pripisovali XIII. stoletju pred nastopom vodnih kladiv, zaradi katerih so se železarji selili z višin k močnim ali naglim vodam v dolino. S prihodom furlanskih železarjev (Eisner) okoli 1340 v dolino Sore je dobil prej pusti kraj njihove naselitve ime Železniki (Eis- nern), medtem ko nam je enoumna razlo- žitev postanka starejše naselbine v vznožju Jelovice z imenom Rudno* težja. V imenu Rudno in v Coku na Jelovici se najbrž skriva razložitev in posredni vzrok za prihod tuj- cev, ki so poznali poleg zmožnejšega gornje- italskega trga napredne postopke in naprave za pridobivanje večjih količin tako iskanega železa v neposredno porabnih merah. Pri- bližno isti čas (1335) so prišli Italijani z vod- nimi kladivi tudi v Kanalsko dolino, kamor. * Pri Admontu na Štajerskem je bil železov ! rudnik Ruda ali Rudno (Rudenidorf) že 1074'«»^ so privažali železo v neobdelani obliki vol- kov ali mas iz Laboda in iz še bolj oddalje- nega Hüttenberga,'^'' kjer so železarili (ko- pali in talili rudo) gorski kmetje, ki so se imenovali Berger, po masah pa Masser. Frei- sinške listine za Železnike molče o rudi, ru- darjih, rudiščih, rudnih pravicah, talivnih pečeh ipd., govore le o kovačnicah (Schmit- ten); 58 let mlajši ortenburški rudarski red pa že natančno ponovno razločuje med kovačnicami (Schmitten) na eni in pečmi, plavži (Plafoen, plahutten) na drugi strani. Ce ni bila v Loki le nepouče- nost, pomota ali površnost vzrok, da v listi- nah ni omenjena talivna peč v Železnikih, smemo precej upravičeno sklepati, da je tam ni bilo. Bila je ali bile so potemtakem nekje blizu, namreč stare vetrne peči freisinških podložnih kmetov-železarjev, ki so mogli do- bavljati volke laškim kladivom ob Sori. Ce je bilo tako ali drugače in koliko časa, nam bodo morda mogli povedati raziskovalci. Vse- kakor je tehniški napredek v Železnikih ne- obhodno prinesel tudi dvig rudarstva na Je- lovici. V tem času približno smemo zapisati opuščanje vetrnih peči, gradnjo topilnic pri kladivih v Železnikih in prehod iz vrhnjega rudarjenja na vkop v jaške. O urbarialnih dolžnostih freisinških pod- ložnikov iz Mojstrane in z Gorenje Save pri Kranju iz konca XIII. stoletja, ki so vsebo- vale dajatve železa, se moremo poučiti v Blaznikovih razpravah. Freisinški škof je dobil 1273 kraljevi rudni regal za vso svojo posest na Kranjskem. ORODJE Za prvotno površinsko nabiranje in kopa- nje rude so imeli rudarji strguljo (Kratze), ki je bila enoročna, s kratkim okroglim roča- jem. Oblike je podobne kakor naša sedanja gorenjska vrtna kopuljica brez rogljev, samo širša in močnejša, izkovana iz ploščatega že- leza. Trikotna ploskev je bila nekoliko na- peta, morda ne tako hudo, kot kaže za pri- merjavo Agricolova** risba, katere krempeljc naj bi pač služil za izbrskavanje rude iz zemlje (ilovice), špranj in razpok. Strguljo so uporabljali za zgrebanje ne le rude, tem- več tudi jalovega materiala, kamenja, peska ipd., skratka vsega, kar naj bi se prevzelo ali odvrglo. Tudi za polnitev plitvih nečka " Agricola (po naše Kmet), doma v saškem Rudogorju (Erzgebirge), je 1556 izdal v Baslu ilustrirano knjigo De Re Metallica. Posnetki njegovih risb so bili deloma tudi pri nas ob- javljeni. . * 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je strgulja prišla prav. Strgulja je bila krat- ko nasajena za delo, ki so ga rudarji oprav- ljali kleče, sede ali sklonjeno, zaradi tega, ker je bilo treba material od blizu opazovati. Uho za ročaj je bilo okroglo, torej je bil tudi ročaj okrogel, iz veje in komaj kaj obdelan. Naravno je, da je strgulja tudi v poznejših razmerah služila rudarjem. Časovno verjetno za strguljo, ob prehodu rudarjenja s površja do plasti s kamenjem in skalami, je dobila mesto rovača z ostjo (Keilhaue), s katero je kopač pikal in ril za rudo v meli in skalne razpoke. Zato je do- bila rovača ime pik, pikon, pikelj in piv- nica (zadnji imeni sta iz Dražgoš). Podobna je cepinu ali krampu, ki ga je le pol, nam- reč ostnata stran. Ročaj je kratek. Največ starih upodobitev rudarskega dela prikazuje rovačo z ravno, od ušesa naprej nekoliko podse nagnjeno ostjo. Na Agricolovem leso- rezu ima rovača ukrivljeno ost, kakor dolg ptičji kljun in se ji prilega ime kljunača. Tudi pri Agricoli ima rovača okrogel eno- ročni držaj. Laže kot pri strgulji si pred- stavljamo daljši, dvoročni ročaj pri delu s pikljem, vendar je najbrž tudi tu prevlado- valo enoročno toporišče. Ravni rovači, nenasajeni in brez ušes za toporišče, je bil podoben klin (Keil), ki je bil morebiti njen predhodnik. Kline, najprvo iz klanega lesa, pa tudi kamnite, rožene ali ko- ščene, potem bakrene in železne, so vtikali v špranje in razpoke predmetov, ki so jih hoteli odklati ali razklati; zabijali so jih s kamni, kijem, batom in zabijalnim kladivom. Namesto da bi klin pri zabijanju držali z roko ali z obema, če je zabijal pomagač, so klin sprva privezovali na lesen držaj ali ga vtikali v razcep, pozneje pa so spoj držaja in klina izvedli z luknjanjem klina ali ro- čaja. Klinu z ušesom in toporiščem, torej nasa- jenemu klinu ali, ker ga udarjamo, nastav- , Prvotna rudar-ka orodja: A rovača (Keilhaue), B strgulja ¦ (Kratze), C lopatica po Agricoli | Rovača in strelni betic (zgoraj) Tineta in Jurija Kavčiča j nemu klinu, tovarišuje enoročno zabijalno kladivo. Rudarski nasajeni klin Nemci ime- nujejo Bergeisen, največkrat pa samo Eisen, njegovemu tovarišu, zabijalnemu kladivu pa pravijo Schlägel. Kladivo in klin (Schlägel und Eisen) v besedi in podobi predstavljata prevladujoče ročno rudarsko orodje in sta že z iztekom srednjega veka postala ter do da- nes ostala rudarsko znamenje, ki ga pozna in uporablja ves svet. Kladivo in klin pa od prej znano strguljo in rovačo ter še drugo ročno orodje so imenovali Nemci Gezähe ali Gezäu, kar je najbrž prešlo v naše krajevno »cevje« kot označba žebljarskega orodja. Prilage in dolage h klinom so prekol in odkol pospešile. Leseni klini, zabiti v na- počeno ali krušljivo tvarino, polivani z vodo, so se napeli in hitreje raztrgali skalo. Tudi ogenj je opravljal podobno delo. Kurili so pred skalovjem in pod njim, vrh zemlje ali v jami, da bi se kamni čimbolj razgreli ter v velikih plasteh popokali, kar so še pospe- šili s polivanjem z vodo. Z železnimi ali lese- nimi, spodaj okovanimi navori ali vrželami (iz ital. vergella) so rudarji odrivali skale. Rudarsko orodje sta bili tudi lopata in sekira. Majhna lopatka je služila pri polnje- nju nečka, košev ipd. in smo jo tam srečali. Tudi z normalno lopato so skoraj samo na- kladali. Mehke snovi, recimo ilovico, zemljo, pesek ipd. so z lopato lahko rezali in je v takem primeru služila za pridobivanje ali kopanje rude. — Sekira, v kameni dobi dvo- delna, iz roga ali kamenita, je večkrat slu- žila kopanju. V železni dobi pa rudarji s sekiro obdelujejo les za vsakršno gradnjo pri jamah ali v njih. Razstreljevanje skalja, da bi prišli do rude, se je v Jelovici začelo skoraj sto let potem, ko so ga na Ogrskem 1627 prvič izvedli. Ne- varni način je potreboval dolgo pot izkušenj s smodnikom. V prvi polovici XVIII. sto- 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Nasajeni klin (Bergeisen) A in I, dolage D in E, j H neobdelano toporišče po Agricoli j letja so tudi pri nas začeli kopati rudne rove s strelom. Naslednje stopnje iz okoli polo- vice XIX. stoletja, dinamita in električnega vžiga, jelovški rudarji niso več potrebovali. Strelno luknjo so izvrtali z udarjanjem s kladivom na sveder, železno ali jekleno, na delovnem koncu v dleto sploščeno in zaostre- no palico, katero so po vsakem udarcu malo dvignili in zavrteli. Kladivo za strel je bil čokat, enoročen betic. Dovolj globoko strelno luknjo so očistili kamene moke z dolgo tre- bilno iglo (ramarico, Räumnadel), ki je bila na enem koncu razcepljena v spiralasto se prepletajoči konici, na drugem pa sploščena in zapognjena v majhno grebljico. Potem so nasuli v luknjo črnega smodnika do določene višine, do tam so naphali lepljive ilovice. Zažigali so smodnik s strelno vrvico ali s pše- nično ali rženo slamico, napolnjeno s smod- nikom. Vrvico ali slamico so dajali v luknjo k razstrelivu pred naphanjem ilovice, ali pa so zato predrli pot do smodnika s strelno iglo, ki je služila tudi za mero globine. Ob smodniku sta odigrala stoletja trajajočo vlo- go kladivo in nasajeni klin, rudarski simbol.. Orodje za strelne luknje Tineta in Jurija Kavčiča RAZSVETLJAVA V JAMAH Ker dnevna svetloba v globljih, ozkih in razčlenjenih jamah, jaških in rovih z vsa- kim metrom globine ali dolžine, z zavoji, skalnimi koleni itd. hitro gine, so si morali rudarji oskrbeti druga svetila: suh les v po- lenih, trskah, baklah, smolenicah, grmadah, kresovih. Za lesom so začele služiti tolšče, posebno loj in olja, iztisnjena iz maščobnih rastlinskih semen. Ta svetiva so žgali v tež- kih kamenitih posodah (Lichtsteine) s ste- njem iz živalske volne. Pozneje, še v starem veku, so se udomačile tudi lažje ilovnate po- sode oljenke, s katerimi so rudarji prihajali na delo. Proti koncu srednjega veka so iz- oblikovali po njih železne, kovane ali ploče- vinaste, nazadnje tudi ulite posode, leščerbe, ki so pri Nemcih dobile ime žabe (Frösche). V odprtih so žgali loj, v zaprtih pa olje. Go- riva so devali v te posode za enodnevni de- lovni čas in so ga toliko tudi nosili s seboj v rogovih ali v pločevinastih pušicah in kan- glicah. Preden so v XIX. stol. te oljenke R udna svetilka izginile, so jih izpopolnili s pokrovcem za dolivanje in s kleščami za utrinjanje dogo- relega stenja ter za njegovo domikanje; kle- ščice so obesili na verižico. Pozneje je po- stala cenejša svečava z lojenimi svečami, ki so jih ulivali rudarji po svojih doméh z lijki. Loj so jim dobavljali fužinarji, pozneje pa so ga rudarji kupovali. Po dve sveči, za pa- lec debeli in dve pedi dolgi, sta zadostovali za en delovni dan; s svečami so si torej nekako merili čas. Oljenke in lojene sveče so žgali tudi doma, posebno pri zimskem večernem delu npr. pri preji. Sveče so v ja- mah devali na svečnike, ki so jih obešali na »ingo«. Stojalo sveče v svečniku je bilo npr. spiralasto zavita žica, po kateri se je mogla sveča pomakniti navzgor ali navzdol. Pri tej razsvetljavi so uporabljali utrinjač, posebne škarjice za prirezovanje stenja. 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PREZRAČEVANJE JAM Sporočilo ne pove in tudi ni spominkov, ki bi pokazali na potrebo in delovanje od- vajanja škodljivega jamskega zraka in na dovajanje svežega vetra. Ta ali ona jama, rov ali jašek so po predpisih imeli drugi vhod za naravno prevetrenje, ki je bilo v znani luknji na Ovinku prav občutno. Po Agricolovi sliki so rudarji prevetrovali pod- zemske prostore z vihtenjem prtov ali rjuli, z ročnim ali mehaničnim vrtenjem lopata- stih koles ipd. ODNAŠANJE IN ODVOZ NAKOPANINE IZ JAM Rudar se je pri kojianju rude izogibal ja- lovine, nerudnatih snovi; če pa so se te pri- mešale, jih je bilo treba čimprej spraviti izpod nog, ker prebiranja ni bilo mogoče opravljati v jami, temveč zunaj nje v bližini ali v drugo in bolj natančno pri fužini. V slabem primeru je bilo npr. v Bohinju do desetkrat; več jalovine kot rude.'' Jalovi raz- bor se je nabiral pred jamo na kup (Halde), katerega mesto je določil rudarski sodnik,''' rudo pa so nasipali posebej. Odnašanje ali odvoz od jame so oprav- ljali z nečkami, samokolnicami, koši in kebli ali vedri, štiriročnimi nosili ipd. Nečke, ka- kor so jih sicer uporabljale gospodinje za mesenje kruha prej kot mentrge (Mehl- tröge), in jih še poznajo v Prekmurju, so bile nekoč povsod v rabi. Rudar si jih je sam lahko iztesal in izdolbel iz lipovega ali smre- kovega hloda. Zato je več kot verjetno, da so tudi jelovški rudarji uporabljali nečke, če- prav jih nismo našli med rudarskimi spo- minki. Z nečkami (Mulden) so nakopanino mogli zajemati in odnašati, ker so bile plitve in pri obeh koncih primerno izdolbene za držanje. Večje in globlje nečke so polnili z lopatico ali z rokami. V zareze roba se je moral vleči Xecke, A nosilne, C vlečne ali kadunja, in B konopec po Agricoli nošnjavski konopec, da je bilo mogoče nositi nečke na roki kot košaro. Z večjimi korita- stinii nečkami ali kadunjo (Trogmulde) za vleko po tleh pa so nakopani material sprav- ljali do prebirališča in izsipališča. Vrv za vleko so obešali na dva kavlja na spodnji strani kadunje, ki na Agricolovi sliki kadu- nje nista vidna. Samokolnica (Schubkarren) je bila po Agricoli zelo podobna sedanjim lesenim, a kolo je brez pesta, šprikle tičijo v segmentih oboda, na katerem si mislimo kovan obroč. Vedra in koše bomo srečali pri vertikalni vleki; kot sredstva horizontalnega prenosa jih le omenjamo, ker niso redno služila v ta namen. Pretežni del prenosa in prevoza rude v Jelovici je bil usmerjen navzdol k fužinam. Pota so bila mnogo bolj primerna za drsno vleko samotež s sanmi kakor pa za konjski . voz, a na zložnih in kopnih mestih so pod sani pripenjali tudi par koles. Med samo- težnimi sanmi so se od oglarskih razlikovale posebne rudne sani z imenom vlačuge (Erz- schlitten), ki so bile krajše in ožje, ustvar- jene za kamenita, ovinkasta pota. Bile so ne- okovane, s podvojenimi močnimi sanicami. Risba in ohranjeni vzorec nimata posode, ki je gotovo bila, saj so zanjo vstavili ročice. Najbrž je bila posoda pletena kot gnojni koš in primerno nizka za nakladanje. Morda rude niso vedno nakladali razsute, marveč v vrečah in morda je bil koš nekakšen lesen zaboj. Oje (voj), kratko, močno in dvigijivo, je imelo na spodnjem koncu pribit železen trn, ki se je zadri v tla, ko je voznik oje dvi- gnil. Vlačuge je bilo treba vleči tudi navkre- ber, ker nisio bile prirejene za nošnjo na ramenih, kakor lažje oglarske sani. Sedaj so znane še tri ali štiri hiše, ki so še do nedavna imele po ene ali dvoje vlačug;'' moralo je pa biti tega posebnega, razmeram na Jelovici prilagojenega vozila še pred dobrimi sto leti precej pri življenju. Ohranile so se le vla- Rudne sani-vlačuge Miklavža Šolarja 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vitel z možema, ki ga vrtita in nosita naritnik čuge pri potomcih Miklavža Šolarja, rudarja in oglarja po rodu iz Dražgoš, pred 150 leti bivajočega v Kropi pri Smukarju v Grabnu. Za dviganje izkopanine navzgor so si tudi rudarji zgodaj omislili vitel ali vreteno (Rundbaum, Haspel), takrat že stoletja in povsod rabljeno dvigalno napravo, znano po številnih risbah, v prvi vrsti pri Agricoli. V Jelovici jih je moralo biti precej. Imeli so vitel npr. stari Anžetovi (oče rajnkega Franca Kordeža na Jamniku) za Varlóvno; za Babjim zobom sta si postavila vitel »ta močan« Tine Kavčič iz Lajš in njegov sin Jurij, rudarja itd. v Kropi. Ta vitel je narisal domači zgodovinar Valentin Zmitek; vreteno nekega vitla so videli ležati 1955 v jami na Planicah raziskovalci te jame nad Lazom. Vitel s stojalom pa streho nad njima so si rudarji stesali sami, kakor si na kmetih še sedaj narede razne priprave; ležaja vretena, os z gonilno kljuko in nazobljeno kolo z za- piro je skoval rudniški kovač. Po globini ja- ška so kupili dolgo, močen palec debelo vrv. V zadnji vojni pogorela Anžetova vrv iz rudne jame za Varlóvno je imela 50 m. Vitel sta vrtela dva moža (Haspler), ker je varnost obratovanja to zahtevala; morda so ju kdaj nadomestovale dosti močne ženske. Vreteno, valj je bil na obeh koncih preluk- njan za dva okrogla lesova, motorogi, vtak- njeni na križ (Haspelarm, Haspelkreuz), ali pa sta bili tam nasajeni kolesi (Haspelrad), razviti iz križa z obodom, ali dve kljuki (Haspelhorn). Anžetov vitel za Varlóvno je imel leseno vlačilno kolo, v katero so bili v pravem kotu na obod vdelani leseni cveki. Vrv je nosila breme, polno vedro navzgor, drugo, prazno pa navzdol. Morda so tako tudi dvigali in spuščali v jamo človeka. Ce je hotel rudar priti iz jame ali dati onim pri vitlu kakšno sporočilo, je dal v vedro znak; sporočilo, da je delo končal ali željo, da pride ven, je označil z zeleno vejico, ki jo je položil na vrh izkopanine. Vlačilna vrv in sanici vlačug so v neka- terih jamah — jaških in rovih zažlebile skalo kot v spomin nase. Vrv in vreteno sta prišla pri Nemcih tudi i v metaforo: »vrv spustiti v jamo« jim je po- menilo lotiti se česa, »vrv in vreteno popu- stiti« je pomenilo slovo vzeti. J Vedro so rudarji imenovali kbóv iz kebel (Kübel). V keblu so dvigali izkopanino iz jame, iz kebla so jo izsipali na prebirališče, s keblóm so nosili rudo na vlačuge. Vedro je * sprejelo 15 do 20 kg vsebine, večje vedro je i bilo na Štajerskem določena mera za rudo. ; Izkopanino so v vedro nalagali z lopatico, po \ Agricoli tudi z rokami. Vedra so delali so- i darji iz smrekovih, macesnovih ali hrastovih dog, močno železno okovo z zgornjim in spodnjim obročem in dvema vezéma od dna do vrha je izdelal rudniški kovač. Vezi sta Leseno^ okovano rudno vedro ¦ Tineta in Jurija Kavčiča se na vrhu tik nad zgornjim obročem iz- tekali v ušesi ali kljuki za močan železen ločen, v sredi previt v zanko za kavelj, s ka- terim je bilo vedro obešeno na vrv vitla. Vedra so bila na Jelovici zelo številna, kar sklepamo iz nekih deset, v jamah in na pod- strešjih najdenih kosov, imela pa so v Želez- nikih vrstnike, iz protja pletene koše pri- bližno enake prostornine, ki jih je priobčil tudi Agricola, in najbrž niso bili okovani, zaradi česar so se z udarci ob skale kmalu poškodovali. Leseni kebli so bili prav zaradi nihanja ob skale tako okovani, a tudi Agri- cola je odsvetoval leskove ali hrastove obroče veder. Pletene koše so imeli tudi drugod npr. v saškem Freibergu, kjer so košarji uživali rudarske pravice. Na Cešnjici pri Železnikih, Pleteno in usnjeno rudno vedro (K in L), I kavelj na dvigaJni vrvi Agricoli 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je Lotričev sosed naredil pleten košek v veli- kosti rudnega vedra, da je videl, kakšni so bili ti koši. Lotrič je navedel kot mere koša: pri dnu eno ped, na sredi dve in ob vrhu tri pedi širine, prav tako tudi višino tri pedi. Morda so v pletenih koših samotež prenašali rudo, za dviganje iz jaška z vretenom pa so imeli vedra, kakor na severovzhodni Jelovici. PRIPRAVA RUDE ZA TALITEV Prebiranje in čiščenje rude se je štelo smi- selno k rudarskim opravilom, niso ga pa vedno opravljali v gori, temveč katerikrat tudi pri fužinah. Železova ruda je bila v srednjem veku predragocena snov in njeno spreminjanje v železo pri talitvi pretvegano, da ne bi za zmeraj vedeli, koliko pomeni za uspeh, če je ruda razločena, očejena, zdrob- ljena, sortirana po debelosti in gatirana, t. j. izboljšana z določenimi primesmi za talji- vost. Zadnjih dvoje opravil je bilo posel fužinskih delavcev, drobili pa so bobovčevo rudo, prirastlo k skali, rudarji, ker je bilo le z drobljenjem mogoče ločiti bobovec od jalovine. Drobili 90 rudo s kladivi s široko peto na primernih skalnih tleh ali na odbranih in uglobljenih kamnih pa tudi na železnih plo- ščah. Morda so jo kje in kdaj trli v stopah, toda o tem pri nas ni sledu. Tudi pri Zoisu v Bohinju, kjer so razbijali s kladivi kose rude z nad četrt funta (14 dkg) teže (kosi po pol funta so bili redki), se ne omenjajo rudne stope, pač pa so tam rudo take teže žgali. Zdrobljena ruda se je laže, popolneje in brže talila, z žganjem pa so spravljali iz nje žveplo. Obdelovanje rude z drobljenjem, žganjem in pranjem, ki je sledilo drobljenju, je koristno rudno maso zmanjšalo pri Zoisu za dobro četrtino (Verbičeva, str. 9 in 10). Drobljenje majhnih kosov rude nas prepri- čuje, kako je bilo kopanje, pobiranje in pra- nje rude res natančno in zamudno, torej sil- no slabo plačano delo in da je bil rudar nujno navezan na poljsko in drugo postran- sko delo, da se je najskromneje preživljal. Drobižnost rude nam pojasnjuje tudi majhno storitev bobovčevega rudarstva. Prebiranje rude je bilo majhna šola za njeno poznavanje. Prebiravci, navadno žen- ske ali dečki, so s težkanjeni kosov v roki poskušali dognati vrednost izkopanine. Pre- biranje je bilo važno delo in so ga nadzoro- vali rudarski sodnik, fužinarji, fužinski de- lavci pri plavžu itd. Prebirali so rudo na prostem od pomladi do jeseni, ker niso imeli pokritih prostorov. Pri fužinah je bilo v tem pogledu malo bolje, ker so se prebiravci lahko zatekli kam pod streho. Zato so v Bo- hinju spravljali izkopanino k fužinam. V Kropi in Kamni gorici neprebrana ruda ni smela priti v fužinske rudne shrambe, »baj- te« imenovane, ki so bile čim bUže plavža in je imel vsak fužinar svojo. V njej ali pa na »rudnem preddverju« (Erzplatz) so mešali rudo in dodatke, kakor pravi ferdinandejski red. Litoželezni nagrobni križ Levicnikove družine Bobovec iz ilovice in drugo rudno drob- njav so prah (schlämmen) v bližini jam, kjer so jo dobili, pa tudi pri fužinah, kjer so rudo drobili. V Jelovici so napravili gotovo dvajset >/už« (Waschlaken), okopov, v ka- terih sta se nabirali deževnica in snežnica. Okope so znotraj obložili z ilovico, da so držali vodo, na položni strani okopa so vde- lali zatvornico za izpust. Nekateri so mogli »lužo« izkopati in ograditi v bližini kakega studenčka, da so ga napeljali v okop. Nekaj- krat se v Jelovici bere o pralnicah (Wasch- werk, Wasserwerk), ki so bile najbrž lesene, pokrite bajte, v katerih so mogli prati rudo tudi v neugodnem vremenu. Enega od na- činov pranja rude je opisal imenovani Lotrič: »Lužo so imeli za drobno rudo, zrnca. V vodi je bil pad, ki je visel v vodo; eden je po- tegnil ven, drugi nazaj, da se ni ruda nič premaknila, pač pa je v vodi ostala prst. Ko je prišel oblak v vodo, so tri dni počakali, da se je glena vsedla; potem so jo zmetali v kraj, da ni bila v napoto; potem so pa lahko spet prali.« Ta »pad« je moral biti lesen ploh, na katerem je bila naložena iz- kopanina z bobovcem. Zrna so obležala na plohu, voda v luži je pri ponovnem vlačenju ploha skozi lužo odplakovala prst, ki se je vlegala na dno okopa in pri tem kalila vodo v podobi oblaka. Bobovčeva zrna je bilo morebiti treba tudi kaj premešati, da le niso padla s ploha v glenasto vodo na dno in se izgubila v goščavi. 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO S tekočo vodo so izpirali primes z rude hitreje in bobovec kot težji je pri tem sedal na dno rešeta. Tak način so uporabljali pri fužinah. V Kropi se je ohranilo korito za pranje rude pri Zgornji fužini, izdolbeno iz debelega hrasta; izpiralna voda je pritekala v korito po posebnem majhnem žlebu izpod vigenjcev nad »Vicami« in odplakovala ne- rudnate snovi pri izstopu iz korita. DOSTAVA RUDE Rudo so donašali s konji v vrečah iz moč- nega platna in — redko — iz usnja. Tudi dovažali so jo z živino, če je bila pot pri- pravna, največ pa samotež z vlačugami ali sanmi. Pred sto leti je imel eden zadnjih rudarjev v Kropi za tovorno živinče — svojo ženo, pa ni bil izjema. Pota za dostavljanje rude so bila številna in so deloma še danes opazna. Ker so hkrati služila tudi za prevoz oglja, ki je trajal do zadnje vojne, so se bolj ohranila. Za vzdrže- vanje potov so morali skrbeti rudarji in oglarji. RUDNIŠKI KOVAČ Oblikovanje železa v ognju je imelo v sta- rih časih še drugačen mik kakor danes, ob- like in trpežnost orodja so odločale o uspehu kopanja, zato je umljivo, da je bil orodni kovač že v prvih rudarskih kompanijahj Znak na podboju hišnih vrat >Pri Blažku« (Železniki) dobrodošel in vsaj enakovreden deležnik pri- i dobitka skupnega dela tovarišije predkapi- j talističnega kova. Te rudarske tovarišije so j bile v XIII. in XIV. stol. majhne, kakor tista j v Mojstrani,* in so si po potrebi dela dolo- j cali, kaj bo ta, kaj oni tovariš : kopač, kovač, ali talivec delal. Kovač je pač prevzel rudar- jenje oziroma je rudar tudi koval. Rastoče število rudarjev v zgodnjekapitalistični fu- j žinski dobi je že zahtevalo posebnega kovača, ki je svoj poklic učvrstil in izpopolnil. Iz * Po Blazniiku, Freisinška županija Dovje, j v Zgod. čas. 1955, sio bili v Mojstrani 1291 štirje | železarji, ki so pač rudarili kot tovarišija, i dobe rudarskih tovarišij se je ohranila, misli- \ mo, lastna navada plačevanja rudniškega i kovača, ki so jo obdržali rudarski redi v] drugi polovici XVI. stol., ferdinandejski 1550, karolinški 1576 in ogrski 1573, ki se glasi:** prvi rudar (Hutmann, v pomenu ne- kako paznik, nadzornik) naj ima za kovača deščico ali rovaš (Span oder Rabisch), ki \ naj ga prinese kovaču sam ali po zaupanja : vrednem delavcu, da se nanj zvesto urežejo i rudišča (Oerter). Rudišča pa, ki se potem i ne izkažejo za dobra, naj zopet odreže in- zanje nič ne plača ali da. Podobno govorita tudi onadva reda, karolinški ima še določbo, • da je treba orodje vsake jame zaznamovati« s posebnim znakom, da se ne bo zamešalo i ali izgubilo in da ga je treba zbirati ter j spravljati za fužinarje. Tu je opaziti neso-l glasje s ferdinandejskim redom, ki določa, i da naj imajo rudarji svoje lastno orodje j (Khnoden und Shirer*). Rudniškega kovača, J celo dva, najdemo 1769 v Bistrici v Bohinju (Mii 355) in isti čas tudi rudniškega ročnega kovača (Berghandschmied) na Plavžu pri Je- senicah (Mii 464). Že 1517 ima rudniškega ko-1 vaca Maksimilijan (Mu 464). Te službe Müll-1 nerjevi podatki iz Krope in Kamne gorice ne navajajo, pač pa sta navedeni v radovlji- škem urbarju 1579 v Kamni gorici dve ne- ' žebljarski kovačnici, od katerih je vsaj enai bila rudniška, kakršne poznamo drugod, npr. ; na Štajerskem. Nedvomno je kmalu koval j rudarsko orodje kak žebljarski orodjar pri j svojem ločenem ognju, prav lahko pa tudi: fužinski kovač. i DRUGA RUDARSKA OPREMA Od redkih znanih poročil najdemo pri MüUnerju na str. 464 v kratko citiranem Maksimilijanovem redu iz 1517 nahrbtno vrečo (Pergsakh), ki je bila bržkone usnjata, in rudarsko palico (Pergstab), ki ju ima ru- dar, ko gre na delo ali z dela. Bila sta nekako legitimacija za osebno svobodo (Fürsten Frey- ung). Palica z majhno sekiro je bila do zad- njega paradno orodje, kakršno vidimo na slikah in v muzejih npr. na Stalni razstavi Železarne na Jesenicah. K rudarski splošni opremi je spadala jam- na bajta, v kateri so prenočevali in kuhali, in pa tesarija v jamah, pri vitlu in pri rudni luži, ki je bila od nekdaj last rudarjev, kar povzemamo tudi iz Zoisovega nastavka za ** Der XIII. Articuil, § 11. Neue Bergordnung i des Königreichs Ungarn itd. iz 1573 oz. 1760. j * Shirer je pač Gesohirr, orodje, toda kaj po- i meni Khnoden, že drugi niso uganili. j 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA novo ureditev rudarskih odnosov v bohinj- skih fužinah iz leta 1788 (Mii 560). Tudi pri jelovških rudarjih pač ni bilo drugače. V bajtah so imeli še posodo za prinašanje vode, pribor za kuho, jed in pijačo kakor oglarji. Ker se je delu in drugim okoliščinam ru- darjev vsaj delno prilikovala tudi njihova! noša, naj omenimo, da bi bili na Jelovici] Iz belega marmorja sklcsan okras grobnice Johana Globočnika težko zasledili tisti del obleke, ki so ga Nemci imenovali Arschleder in ga je Cigale poslo- venil z naritnikom. Na slikah nemških rudar- jev od XVI. do XIX. stol. je pogosto videti ta bolj ali manj bahavi stanovski skoraj ornat, ki je pa v začetni skromnejši, čeprav že usnjati izvedbi imel nalogo varovati hrbet in ledja pred vlago, odrgninami in drugimi poškodbami, ko je rudar na hrbtu leže ali sklonjen kopal v nizkem rovu ali ozkem jašku in se spuščal plazeč se vanju oziroma iz njiju. Oblačili so naritnik s pripenjanjem na všite ali drugače pritrjene kljukice, nosili so ga pa tudi spredaj kot predpasnik, npr. pri odbiranju rude. V XVI. stol. je veljala kazen odvzema naritnika, pri čemer je moral rudar z odpeto spodnjo obleko oditi. Na usnjati naritnik spominja obred »skoka čez kožo«, ki ga od nekdaj goje študentje meta- lurgije in je prišel iz Ogrske ali Češke. Ne- kateri tudi mislijo, da so škrici fraka nastali iz naritnikovega kroja. V skromnejših raz- merah in potrebah na Jelovici usnjatega oblačila najbrž niso uporabljali. Na slikah vidimo bosonoge rudarje z hlač- nicami, razcefraninii pri dnu, ki se bolj pri- legajo poznanju o noši siromašnih ljudi. Pokrivala so bila v rudnikih potrebna; za- to vidimo že na starejših likih rudarje v kapucah, kučmah, kapah, ozkih klobukih, čepicah itd. Za tukaj je Lotrič rekel, da je bilo rudarsko pokrivalo za varstvo iz klo- bučnega oglavja, brez okrajev iz pol močnejše klobučine, kot je za klobuke. OPOMBE Risbe izdelal ab s. arh, Boštjan Gašperšič. Viri in slovstvo: Original, listina na per., 1344, 24. april. Bled, DAS (Drž. arhiv Slovenije). — Urbar über die Herrschaft Radmannsdorf und Wallenburg 1579; DAS. — Terenski zapiski z Jelovice o oglarstvu in rudarstvu, 1955. — Roko- pisni spomini Valentina Zmitka. — Johannsen, Geschichte des Eisens, Düsseldorf 1925. — Leo- bener Grüne Hefte, Montan Verlag Wien, Heft 9/1953, Heft 36-37/1959 (LGH). — W. Schuster, Vordernberg und seine teclin. Denkmale (Schu). — Der Anschnitt, Zeitschrift f. Kunst und Kul- tur im Bergbau, Bochum, Jahrg. 13/1961 (A). — Wegweiser durch das Bergbau — Museum Bo- chum, 1959. — Deutsches Jahrbuch f. Volks- kunde, 5. Jahrg., II. Teil, Berlin 1959. — Marija Verbič, Bohinjsko rudarstvo in fužinarstvo konec XVin. stol. Kronika IV., str. 6—14 (V). — Razen teh del drugje ponovno objavljeno: Müllner (Mü), Pirchegger (Pi) in Hacquet (Ha). — Neue Bergordnung des Königreichs Ungarn itd., Wien 1760. — Delius, Anleitung zu der Berg- baukunst, Wien 1773. Opombe: 1. H. Winkelmann v LGH, zv. 9, str. 14. — 2. V Kropi 1901, v Dražgošah 1942, na Jamniku 1943. — 3. Mü, 263. — 4. Ha, H, 171. — 5. Omenjeno delo. — 6. Mü, 205 op. — 6a. Mü, 259 op. — 7. Mü, 142. — 7a. M. Verbi- čeva. — 8. Mü pri posameznih fužinah. — 9. M. Verbičeva v Kroniki str. 12. — 9a. Mü, 268. — 10. Mü, 261. — 11. Beri članek Verbičeve. — Ila. Schu v LGH 37, str. 11. — 12. Johannsen. — 12a. Pi, str. 11. — 12b. Pi, 44. — 13. Verbičeva. — 14. Ferdinandejski rudar. red. — 15. Na Jam- niku Kordež, v Dražgošah Pintar, v Lajšah. 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO MURSKA SOBOTA IVAN ZELKO 1. IME KRAJA IN NJEGOV IZVOR Ko so Madžari v XI. stoletju sedanje prek- mursko ozemlje povsem pritegnili v svojo civilno in cerkveno upravo,' je po takratnem zahodnem pravu priključeno ozemlje postala madžarska kronska zemlja. Madžarski kralj je posamezne zemljiške komplekse podelje- val kot kronski fevd svojim vazalom. Konec XII. in v XIII. stoletju se na sedanjem prek- murskem ozemlju javljajo poleg manjših na- slednji večji zemljiški kompleksi, s katerimi je razpolagal madžarski kralj kot s svojim fevdom ter jih podeljeval svojim zvestim plemenitnikom : a) Zemljišče Lin du a s središčem v Gor- nji Lendavi (pri Gradu), katerega prvotni obseg označuje listina iz 1. 1208;^ b) zemljišče Dobra, imenovano po kraju Dobra (Neuhaus v Avstriji). Omenja se 1. 1213,' a 1. 1387 so imenoma našteti vsi kraji, ki so spadali pod upravo gradu D o - bra;* c) zemljišče ob Rabi, ki ga je madžarski kralj Bela III. 1. 1183 podelil cistercijanske- mu redu;^ č) zemljišče Lindu a s središčnim gra- dom v [Dolnji] Lendavi. Prvič se omenja 1. 1198^ še kot manjši zemljiški kompleks, ki so ga H a h o 1 d i, poznejši B a n f f y j i, v XIII. in XIV. stoletju zelo razširili^ — in d) zemljišče B e 1 m u r a , ki se je prvotno razprostiralo med rekama Ledavo in Muro ter med črti Rakičan—Satahovci in na se- vero-zahodu Pužavci—Krajna, z izjemo ne- katerih krajev.8 Eden najstarejših in v visokem srednjem veku v okviru zemljišča Belmura ob dvoru istega imena najstarejši kraj je bila M ur - ska Sobota. Pred razpravljanjem o Murski Soboti kot srednjeveškem mestu se hočem ozreti na iz- vor krajevnega imena Sobota. Oba se- stavka sta vsebinsko nadaljevanje »Soboških jobagionov«.' O izvoru krajevnega imena Sobota je v preteklosti razpravljal Fr. M i k 1 o š i č." Vendar se v podrobnosti ni spuščal in nje- gova razlaga tudi ne temelji na najstarejših historičnih zapisih krajevnega imena samega. Zato se ne more imeti za dokončno. Historični zapiski, ki pridejo v poštev pri ugotavljanju prvotne oblike krajevnega ime- na Sobota, so predvsem tile: 1348: via de ci vitate Redegee(r) ad Mura- zombata;^^ 1365: poss. Murazumbata; 1366. Item in districtu Beelmura civitas Murazum- bota;^^ 1394: Michaelem Jacobi, Rectorem curate ecclesie sancii Nicolai de Murasom- batha, Jaurinensis diocesis;" 1398: curia prope Mura Zombotham;^* 1423: poss. Mura Schombath, oppidum Murazumbath; 1431: civitas Murazombathya;^^ 1627: visitatio ecclesie Muray Szombathiensis, proventus ministri oppidani ad templum S. Nicolai, az Muray Szombati varosiak [= murskosoboški tržani];'^ i^gg; in oppido Muraiszombat;^^ 1739: ex Szobota; 1743: ex Szobotha, ex Szobota, ex oppido Murayszombath; 1744: ex Sobotha;^'' okoli 1830: v Szoboti, Szobota;^^ 1848: Szobota.^^ Pozornost vzbujajo topografski podatki iz XIV. stoletja, ki so obenem najstarejše znane oblike krajevnega imena Sobota, in sicer: -zombata, -zumbata, -zumbota, -sombatha in Zombotha(m). Na prvi pogled je jasno, da je to prvotna slovenska oblika z nazalnim vokalom. Madžarska oblika ne more biti, ker se pomadžarjena oblika glasi Szombat (Zombat, Zumbath), brez končnice -a. Ta prvotna slovenska oblika je mogla preiti v madžarski jezik v času, ko je pri Slovencih bil nazalni vokal še v rabi. Po izsledkih in ugotovitvah slavistov so nazali v slovanskih jezikih izginili v X.—XI. stoletju. K o 1 a - r i č v svoji razpravi o nosnih vokalih v prvotni slovenščini pride do zaključka, da so nazali v slovenščini, vsaj v nekaterih na- rečjih, izginili že proti koncu X. stoletja, kakor to kažejo tudi brižinski spomeniki, in da so poznejše pisave vokal + nazalni kon- zonant za slovenske nosnike zvečine le histo- rične, pisarniške oblike.^' Isto ugotavlja madžarski slavist Kniezsa in pravi: >Ako je torej v madžarski obliki krajevnega imena pričujoč nazal, to dejstvo kaže na to, da so Madžari ime prevzeli v X. stoletju ali pa najpozneje do srede XI. sto- letja, ker se glasovni razvoj ni izvršil v vsaki pokrajini istočasno.^' V bližini Sobote je kraj Krog, ki je ome- njen 1. 1298 brez nosnika: Korug circa Mu- ram.22 Prav tako 1. 1331: Nogkorug^^ [Nog- nagy, slov. veliki]. Poznejše oblike so dane nekatere z nazalom, druge brez nazala. Ob- like, zabeležene pod vplivom slovenske iz- govarjave, so brez nosniškega vokala, le ma- džarske so z nazalom. Torej v bližini Sobote najdemo dokaz, da ob koncu XIII. stoletja pri prekmurskih Slovencih nazala ni bilo in so oblike: 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA -zombata (1348), -zumbata (1365), -zumbota (1366), -sombatha (1394), Zombatham (1398) le madžarske historične, pisarniške oblike, ki datirajo iz dobe, ko je pri Slovencih nos- nik bil še v rabi. Slovenska ljudska oblika je bila in je še Sobota. Vse madžarske pisarniške oblike so pisane z dodatkom Murska [Mura,Mu- rai, Muray]. Ni izključeno, da izraz »Mur- sfca« poteka od prvotnega poimenovanja zemljišča Belmura. Starejše ime za zemljišče Belmura je bilo namreč Mura, na pri- mer: 1233: terram Murroam;-^ 1234: Murroa.^* — V tem primeru je Madžarom ime Murai- szombat toliko pomenilo kot: Sobota, ki stoji v okviru zemljišča Mura.— V nasprot- nem primeru pa je v neposredni zvezi z reč- nim imenom Mura. Ime Sobota moremo izvajati: a) od sobote < sqbota (dies sabbati), dneva v tednu. Tega naziranja je M i k 1 o š i č." Ali b) od osebnega imena Sqbota (sabbatum).^' — Pre- sodimo obe možnosti. Na področju Spodnje Panonije, sedanjem madžarskem ozemlju, je več krajevnih imen, katerih poimenovanje izhaja od dneva v tednu, ko je bil v kraju tedenski sejem. Ma- džarski slavist Mei ich jih našteva: Hét- föhely (hétfo = ponedeljek), Kedhely (kedd = torek), Szerdahely (szerda = sreda), Csü- törtökhely (csütörtök = četrtek), Péntekhely (péntek = petek) in Szombathely (szombat = sobota).^' — Ozrimo se le na dva primera iz bližine Prekmurja. Južno od Zalalövo je danes pristava Csii- iörtökhely nekdaj pomemben kraj, o katerem pravi listina iz 1. 1327, da je bil tamkaj že od nekdaj tedenski sejem (... forum ... quod in possessione Chuturtukhel vocata feria quinta antiquitus celebratur)." Drugi primer je Kethely (1423: Kethel),^* kraj vzhodno od Monoštra, ob slovenski etnič- ni meji, katerega nemško ime je Marckl^* in slovensko Trosce, Troust'a^" od * Trgoust'ä < Trgooišče. Prvotno je bil v kraju Kethely, (Keddhely, kedd = torek) torek tržni dan. Zato slovensko ime Trosce od Trgovišče in nemško Marckl. Ali je morda d Murski Soboti bil sobotni dan stalni tržni dan? Iz najstarejšega histo- ričnega zapisa o sejmih v Soboti (1479: nun- dine in oppido Murayzombath)"- ni mogoče sklepati na tedenski sejem v Soboti, niti ne nasprotno. Da je Sobota imela pravico do nekaj sejmov na leto že dolgo pred 1. 1479. sledi iz dejstva, da se 1. 1366 imenuje kot mesto [civitas], pozneje kot trg [oppidum]. Značilna pravica trga ali mesta je prav pra- vica do enega ali več sejmov na leto.'^ Po- sredno o soboških sejmih poroča protestant- ski vizitacijski zapisnik iz 1. 1627. Ko našteva kantorjeve (scholae rectoris) dohodke, med drugimi dajatvami navaja: »ob vsakem sej- mu je vsak otrok, ki obiskuje šolo, dolžan dati po palec širok nož ali namesto noža 3 groše«.'' Tedenski tržni dan se s to dajat- vijo ne da vskladiti. Pač pa se iz nje zanes- ljivo sklepa, da je Sobota imela v srednjem veku več semanjih dni. Zanimivo je vedeti, čeprav se z novejšim stanjem starejše nika- kor ne more dokazovati, da je Sobota imela 1. 1906 sedem letnih semanjih dni, toda nobenkrat ne v soboto, razen ko je datum padel na soboto.'* Zoper razlago s sobotnim dnem govori tudi dejstvo, da se v madžarščini krajevno ime Sobota nikoli ne navaja z dodatno ma- džarsko besedo -hely, kot je to dosledno, pri madžarskih krajevnih imenih, katerih poimenovanje izhaja od dneva v tednu, v Murska Sobota: sodobna M. Sobota. Na desni strani slike katoliška cerkev, sredi evangeličanska cerkev, levo od nje park z gradom (Foto: J. Horvat) 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO katerem je bil sejem. Ta -hely ustreza slo- venskemu končniškemu obrazilu -išče. Tudi je različen naglas med soboto, dnevom v tednu, in Soboto, krajevnim imenom. Več znakov kaže, da krajevno ime S ó - bota izhaja od osebnega imena Sobota < Sqbota. Po slovanskem svetu so znana oseb- na imena iz osnove: Sqbota.^^ Za pojasnilo naj služijo predvsem primeri iz Spodnje Pa- lloni je, in sicer osebna imena: Zumbota, Zum- bot (Sombot) in Sobotin. Med osebnimi imeni slovanskega izvora navaja madž. slavist Melich primere: Sombot (1. 1137), Zumbota (1. 1152), Zumbot (libertinus, 1. 1198) in žensko ime Zumbotca (1. 1198).'* Primer osebnega imena Zumbota (1. 1152) je do črke enak prekmurskemu krajevnemu imenu: Zumbota < Sobota > So- bota. V prvih treh stoletjih po madžarski za- sedbi Spodnje Panonije je med tamkajšnjim prebivalstvom češče najti že deloma poma- džarjeno obliko slovanskega osebnega imena Sqbota, namreč Zombot. Isti jezikovni proces se ugotavlja pri krajevnem imenu Murska Sobota: v XIV. stoletju Zumbota in v po- znejših madžarskih historičnih zapisih le Szombat, Zumbot, Zombat — brez končnice -a. Tudi Madžari priznavajo, da je prvotni izvor osebnega imena Zombot slovanski." Le sčasoma se je ime med Madžari tako udo- mačilo, da se nosilcu imena oporeka slovan- ski etnični značaj. V tej zvezi bom dodal nekaj do sedaj iie- obravnavanih primerov osebnega imena Som- bot iz spodnjepanonskega področja: v kra- jih Töreki puszta, Tihany, Pécsely in Körös- hegy. Z imenom Sombot navedem še druga slovanska imena, ki nastopajo skupno s Som- bot in so neposredno slovanskega izvora. V Töreki puszti [Thurkhj, ki je na južni strani Blatnega jezera, jugovzhodno od Ti- hanya, in je bila v posesti benediktinske opa- tije v Tihanyu, so v listini iz 1. 1211 med sa- mostanskimi ljudmi omenjeni: med »jouba-. Severna stran murskosoboškega gradu (stanje pred letom 18981 giones ecclesie«: filius Neugrad, filius Som- bod et Micula; med dvorniki (vdornici): Pet, Sombod in Pousa; med vinarji (vinitores): Cris cum filiis.'* Osebna imena samostanskega ljudstva na polotoku Tihanyu 1. 1211 so med drugimi: Pousa in Petra (iobagiones) ; med krznarji (pelliparii) : Moraz, filius Pet in Pousa; med zbiratelji-vodji klerikov (isti sunt, qui con- gregant clericos): filius Babun; med polje- delci (agricolae): Radista, Sombot in Adri- V kraju Pécsely, severozahodno od Tiha- ny a, sta 1. 1211 med dvorniki navedena: Rada in Sombot.*" V kraju Köröshegy, ki je južno od Tiha- nya, na južni strani Blatnega jezera, in je bil v posesti opatije sv. Martina v Pannonhalmi, so V listini iz 1. 1237—1340 našteta imena samostanskih podložnikov in med temi so navedeni: Serda [< Sreda], Gregor, Pousa, Sycula, Pentuc in Zomboth." O slovanskem izvoru večine navedenih osebnih imen so razpravljali madžarski sla- visti. — Melich uvršča med slovanska osebna imena tale: Micula (Mikola, od lat. imena Nicolaus, madž. Miklós). Pousa [< Pavša, slovanska tvorba s pri- pono -hša, od osebnega imena Pavel], Cris [< Križb], Petre, Petra (spravlja v zvezo z južnoslov. osebnim imenom Petreta, Petretič, Rad, Sycula tvorba od osnove sek-, lat. caedere, kot srbska imena Sekul, Se- kula).'^ Kniezsa pa dodaje še imena: Moraz, Babun in Neugrad [< Novgrad]." Osebno ime Babun prim, s slovenskim krajevnim imenom Babinci.'*'' Pet moremo izvajati od osnove P^tyj [quintus].*' Iz podanih historičnih zapisov je razvidno, da je na spodnjepanonskem področju obsta- jalo ime Zumbota in še češče oblika Zumbot [Sombot] < staroslov. Sqbota. — Zato je najbolj naravno krajevno ime So- bota izvajati od osebnega imena Sobota. Staroslovanska osnova Sabota je ohranje- na tudi v prekmurskem imenu (priimku) Sobotin, tudi S ab o t in. Konec XVII. stoletja se v Murski Soboti javlja nemešnjaška rodovina Sobotin [Zobothin]. Janez Zobothin je bil med leti 1705—1724 podžupan Železne županije." f>. 1669 se v Gančanih omenja prebivalec Joannis Szobothin." Ime Szobotin nastopa v Mlajtincih (1754).*« Mihael Szobothin je kantor-učitelj v Gornjih Petrovcili v času okoli 1756.'" Peter Szobotin je prvi beltinski župnik (1760—1763).5» Dalje ime Szabotin 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V Murski Soboti (1773)," Szobotin, Szobou- tin v Veliki Polau! in na Gornji Bistrici (1811, 1820)52 ter Sobotin v Dobrovniku.^' Dejstvo, da so Madžari prevzeli krajevno ime Sobota s staroslovenskim nosnikom [Zumbota], dokazuje: a) da je naselbina So- bota obstajala že v X. stoletju, ko je bil staroslovenski nosnik pri Slovencih še v rabi: — in b) ko so Madžari v XI. stoletju priteg- nili prekmursko ozemlje v svojo civilno in cerkveno upravo, so naselje Soboto tukaj že našli. Madžarski slavist Štefan K n i e z s a je v svoji razpravi »Narodi na Madžarskem v XI. stoletju«" prezrl primer krajevnega imena Murska Sobota, da bi s staroslo- vanskim nosnikom dokazoval prisotnost Ma- džarov na področju Sobote v XI. stoletju in istočasno naseljenost zadevnega področja po Slovencih, kot je to storil s podobnimi pri- meri za ostalo ozemlje zgodovinske madžar- ske države. 2. MURSKA SOBOTA - MESTO Leta 1366 se Murska Sobota prvič imenuje kot mesto: cioitas Murazumbota.^^ Z označbo »civitas« je omenjena tudi 1. 1431.5« Sicer se pa od XIV. do konca XVIII. stoletja s poudarkom omenja kot trg (oppidum): 1627: az Muray Szombati varosiak (= mur- skosoboški tržani);5' 1698: in oppido Murai- szombat;58 1743; ex opido Murayszombat;^« 1778: oppidum Muraiszombat;*" 1786: Muraj- Sombath, Olsnitz, oder Ujnitz, Sobota, ein schlow. Marktflecken.*' Pri naštevanju momentov, ki so vplivali na postanek trške ali mestne naselbine, pravi Milko Kos, da je razen antične tradicije za postanek trga ali mesta odločilno: gra- dišče, gospodarski dvor, farna cerkev ali važna prometna točka.Pri Soboti antič- na tradicija ni izključena, čeprav je manj verjetna. Saj je bil kraj naseljen že v rimski dobi. Eden izmed sledov rimske dobe v Prek- murju je navezan prav na Soboto. Ob po- diranju stare soboške cerkve (ladje) in pri- pravljanju stavbišča za sedanjo soboško katoliško župnijsko cerkev 1. 1910 je bil v temeljih stare cerkve odkrit rimski nagrob- nik.83 Bolj jasno pa je, da so za postanek trga (mesta) Sobote bili odločilni drugi mo- menti. Že sredi XIII. stoletja je obstajal tik ob Murski Soboti gospodarski dvor, imenovan Bel Mura kot upravno središče celotnega belmurskega zemljišča. O tem priča posebna listina, izdana na tem dvoru 1. 1255. Pred palatinom in slavonskim banom R o 1 a n - dom so Blaž in dva njegova sinova Blaž in Abram iz Sarda pristali, da svoj delež zemlje na zemljišču N o w a prepuste jobagionom veszprémskega škofa: Datum in Bel Mura, anno gracie M" CC" L" quinto.''* Na področju belmurskega zemljišča in v Soboti sami so bivali jobagioni, ki so bili službeno odvisni od gospodarskega in upravnega dvora Bel Mura pri Soboti, kakor je to razvidno iz li- stine iz 1. 1347.«5 O tem dvoru pravi Nikolaj S z é c hi, gospodar Gornje Lendave in So- bote, 1. 1398: ... in nostra curia prope Mura- Zombotham.«« L. 1469 je omenjen upravitelj dvora Belmura (provisor curie de Belmura).«' V Soboti sami je bila farna cerkev. L. 1297 se v kraju imenuje cerkev sv. Ni- kolaja.«* Po kraju Belmura se naziva 1. 1331 arhidiakon,^^ pristojen za tukajšnjo cerkveno pokrajino. Vsekakor zaradi odličnega polo- žaja, ki ga je imela soboška cerkev med so- sednjimi cerkvami. Nedvomno, da je bila župnijska cerkev že v XIII. stoletju, o čemer pa obširneje v posebnem razpravljanju o belmurskem arhidiakonatu. Tudi lega Sobote je za promet in trgo- vino zelo ugodna. Saj leži ob križišču važnih cest. Preko Radgone je bila Sobota povezana z Avstrijo. To je bila važna prometna žila. Listina iz 1. 1347 jo imenuje: velika cesta, ki prihaja iz Nemčije na vzhod (... magna via que venit de Theutonia ad orientem).'" V li- stini iz 1. 1348 je ista cesta označena z »via de civitate Redegee ad Murazombata« (ce- sta od mesta Radgone v Mursko Soboto)." Ob jarku, — danes dolnji tok potoka Kuč- nice, zahodno od Gederovec, — ki je ločil ozemlje mest Radgone in zemljišče Belmuro, so bila Nemška vrata, kjer je bil prehod iz Madžarske v Nemčijo in nasprotno — in se je pobirala mitnina (... ad porticum sen transitum Nemethkapu vocatum in fos- sato inter civitateni Redege et terram Bel- mura posila pro metis, super quo fossato venit ad ipsum kapu...«).'^ V Soboti se odcepi druga cesta, ki vodi skozi Martjance— Soboški grad od zahodne strani, ob radgonski cesti — naslednik gospodarskega dvora Bel Mura iz XIII. stoletja (stanje pred letom 1898) 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Fokovce—Proseiijakovce—Körmeiid v Szom- bathely. L. 1314 je imenovana kot velika cesta, po kateri se pride iz Sobote v Szom- bathely (... iuxta viam magnani per quam itur ad Sabariam de Belmura).'' Ob dolo- čanju meja naselbine Mihalovci 1. 1340 v bli- žini Sela, je ista cesta imenovana i>velika ce- sta, tako imenovana mestna, po kateri se pride v Szombathely (... iuxta viam mag- nam ... Varusuth dietam in qua itur in Zom- bathel).'* Prav tako vodi iz Sobote važna cesta v vzhodni in jugovzhodni smeri. Pot v smeri Rakičana je imenovana ^kraljevska cestam (via regia)" in je povezovala Soboto z Do- brovnikom in dalje s Csesztregom (1334: magna via per quam itur de villa Chestregh in Dabronuk).'* V jugovzhodni smeri vodi ista cesta v [Dolnjo] Lendavo in mimo Kerka—Szent—Miklósa (1239: iuxta viam magnam)'' v Veliko Kanižo. Kaj razumljivo je, da je v tako prometnem kraju cvetela trgovina. Kot trg in mesto je imela Sobota pra- vico do sejmov. Najstarejši historični zapis o sejmih v Soboti je iz 1. 1479.'' Iz beležke v protestantskem vizitacijskem zapisniku iz 1. 1627 je razvidno, da jih je bilo več." Za starejšo dobo ni mogoče ugotoviti, koliko tržnih dni je imela Sobota. Tudi ni ohranjena listina, ki bi vsebovala soboške trske pravice. Da je imela Sobota vsaj toliko trških predpravic kot Turnišče:*' lastno sodstvo v civilnih in manjših kazen- skih zadevah z imenovanjem lastnih sodni- kov, je samo po sebi umljivo. Upravo trga- mesta Sobote so vodili sodniki (rihtarje), o katerih govori med drugim slovenska listina iz 1. 1643.*' Ko so leta 1642 martjanski cer- kveni ključar ji-po 38 letih spet urejali na- jemniško pogodbo med sinovi Ferénceka Jurka iz Vuče gomile in martjansko cerkvijo v zadevi martjanskega cerkvenega vinograda v Vuči gomili, so za razsodnike poklicali iz Sobote -»sobočke poštene^^ rihtare ... val- pote i ladavce.^^ Pravde so se udeležili na- slednji Sobočanci: Pleteš [Pletes] Mihael, Pe- tek Matej, Réczek Mihael, Szabo Jörko, Far- jan [Forjan!] Martin, Podleszek Ivan, Tratt- nyak Nikolaj, Trattnyak Ivan, Kolar Matej, Hebar Martin, Grabar Jurij in Hebar Niko- laj.^* — Ime Szaboa Jurka je znano iz pro- testanskega viz. zapisnika iz 1. 1627. Bil je soboški cerkveni ključar (verjetno še 1. 1643) in je s svojim kolegom Mihaelom Mor&včkom župniji jjrodal vinograd v Sebeborskem bregu.*5 Ivan Tratnjak je 1. 1615 dal postaviti svo- jima sinčkoma nagrobnik, ki je sedaj vzidan v severno steno soboške cerkve. Na spo- meniku je tudi rodbinski grb (jelen). Napis se glasi: STEPHANO ET lOANNI FILIOLIS DULCISSIMIS IMMATURA MORTE SUBLATIS ET ANGELIS COMITANTIBUS IN BEATORUM CONSORTIUM TRADUCTIS I . 1 ILLO XI - lANU - AN - 1612 CUM VIX1SSET MENSES X DIES XI HOC VERO 22 NOVEMB - AN - 1614 CUM VIXISSET MEN 9 DIES — 22 Igrbl MOESTUS PATER lOANNES TRATNIAKY DE MURA SZOMBAT HOC MONUMENTUM F — C - AN — 1615 Razloček med srednjeveškim trgom in me- stom, vsaj v poznejši dobi, je v obzidju, ki obdaja mesto.®* Ako je bil trg opasan z utr- jenim, obrambnim zidov jem, je bilo to mesto. Ali je bila Sobota v srednjem veku ob- dana z obrambnim zidovjem? — Glede tega nam nekaj podatkov nudijo zgodovinski viri XVII. stoletja. L. 1624 je soboški grof Mihael S z é C h y prodal Pavlu Gérczeyu hišo s ce- lotno kmetijo v notranjem delu trga Murske Sobote:... unam domum integrae sessionis in oppida Muray Szombath interiori..Tudi 1. 1676 je bila v notranjosti trga prodana hiša s celotno kmetijo. Prodal jo je grof Peter S z é C h y Štefanu Herbayu. V soseščini te hiše sta bili hiši Janeza Szobotina in Jurija Kereszturyja. Toda Štefan Herbay jo je leta 1682 naprej prodal (izročil) Francu T u 1 o - k u :... intjegra] sess.[io[ cur.[ialis[ in interi- ori opido cuj ab una loannis Szobotin — ab alia Georg. Keresytury Domus vicinae es- sent,... Hanc A" 1682 id. aquirens transtulit in Franc. Tulok.®* Kjer je notranje področje trga, tam je tudi zunanje. In obe področji je vsekakor ločil obrambni zid ali nasip. Kajti, čemu bi sicer soboško župnišče v turški dobi preselili v notranjost trga in opustili nekdanje župnišče ob cerkvi. Vizitacijsko poročilo iz 1. 1698 poroča o soboški cerkvi, da je izven trga, na polju, okoli 1 stadij (200 m) vzhodno od trga : eccle- sia est extra oppidum, in ipso campo ad orientem situata, et uno circiter stadio ab inde dissita.89 Župnišče je v trgu samem. Toda nekdaj je bilo župnišče pri cerkvi, po- leg cerkvenega pokopališča na južni strani, kjer je po domače »farofska zemla«: domus parochiališ est in ipso oppido suburbano ...; arabilia penes caemeterium ecclesiae, ex parte meridionali vulgo faroffszka zemla: erat enim quondam ibidem ipsa domus pa- rochiališ.'* Tudi soboška šola je v trgu, na severni strani župnišča (domus scholaris est 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA iuxta domum parochialem, ad partem sep- tentrionalem),'' kjer je potekal pouk tudi v nemirnem XVII. stoletju. Iz dajatev učitelju- kantorju je razviden pouk v njej. Pouk je trajal 5 do 6 let. O učiteljevi plači v podrob- nem govori vizitacijski zapisnik iz 1. 1627: za otroka, ki obiskuje pouk, dajejo v prvem in drugem letu ob vsakih kvatrih po 25 de- narjev; v tretjem in četrtem letu ob vsakih kvatrih po 32 denarjev. In v nadaljnjih (po- znejših) letih se plačuje ob vsakih kvatrih po 50 denarjev. Dalje so starši za vsakega otroka dolžni dati po en voz drvi, ob praz- niku sv. Gala [pa] petelina ali kopuna. Dalje ob vsakem sejmu za palec [širok] nož ali na- mesto noža tri groše.«^ Ob koncu XVII. sto- letja so ostale dajatve učitelju bistveno iste, čeprav so bile nekoliko poenostavljene. Za enoletno poučevanje so dajali 1 floren 25 de- narjev in razen tega za kurjavo po voz drvi (eruditio puerorum per unum anni decur- sum fi 1 d 25 ac insuper de lignis pro foco sigilatim plaustrum unum importai).'' Pri ]dolnje] lendavskem trgu je tudi ob- stajal obrambni zid ali nasip. Vizitacijski za- pisnik iz 1. 1669 pravi o cerkvi, da je winter cincturam oppidi«.^* V turški dobi je število prebivalcev v S o- boti zelo padlo. L. 1698 je bilo v trgu So- boti obenem s trškim področjem le 250 duš in od teh je bilo 70 katoličanov.'^ Vendar so turško gospodstvo, vojni pohodi, ropanja in druge vojne vihre XVII. stoletja na vzhodne prekmurske kraje vplivale še bolj uničeval- no. Ne le da so mnoge prekmurske naselbine sploh izginile, tudi prebivalstvo preostalih krajev je bilo skrčeno do neverjetno nizkega števila. Za področje gornje petrovske župnije je vizitator ob koncu XVII. stoletja zabeležil le 254 duš, za dolensko župnijo 258 in za benedičko 194."« O legi Sobote najdemo v literaturi različna naziranja. V madžarsko pisani mo- nografiji Železne županije iz 1. 1898 je Pan- kracij Pollak o legi Sobote zapisal: Po izročilu Sobota za erdeljskega kneza Ste- fana Bočkaja ni ležala na sedanjem mestu, marveč na nekoliko vzvišenem kraju med so- sednjim Rakičanom in murskosoboškim po- kopališčem. Za to govori dejstvo, da na označenem kraju ob oranju in kopanju cesto nalete na sledove zidu. Eden izmed Bočka- jevih poveljnikov je naselbino zažgal in upe- pelil, ker se mu je prebivalstvo upiralo. To bi se imelo zgoditi v prvih letih XVIII. sto- letja. Nato je bila nova naselbina zgrajena okoli Szaparyjevega gradu .. V Krajevnem leksikonu dravske banovine'* je trditev, da so prvotno naselbino, ki je bila na periferiji sedanjega mesta ob cesti v Ba- kovce, uničili Turki. Na hude borbe z njimi, posebno 1. 1649, spominja še danes ledinsko ime »müzgi« za bližnji gozd. Kaj je o legi prvotne Sobote mogoče razbrati iz arhivalnih virov? Prvotno naselje So bota je bilo tam, kjer je sedanja kato- liška cerkev. Sedanja cerkev stoji namreč na prostoru stare cerkve, ki jo viri omenjajo že v XIII. stoletju. Cerkev se v zgodovinskih virih imenuje kot soboška in ne belmurska: ... 1394: ecclesia sancii Nicolai de Murasom- batha.^^ Toda že 1. 1297 je cerkev stala na periferiji naselbine, ki se takrat imenuje Belmura: ... possessionem Belmura ..., su- per que ecclesia in honorem S. Nicolay."* Beseda »super« pomeni nad, pri, ob naselbini Belmura. Dvor, pozneje grad Belmura je bil prvotno po imenu ločen od naselja Sobote. Zato se imenuje 1. 1398 dvor pri Murski So- boti: curia prope Mura Zombotham;'"' ali 1. 1469: castellum Belmura.^"^ Le dvor je prvotno moral nositi ime Belmura. Od dvora je prešlo ime tudi na zemljišče, ki je bilo pod upravo istoimenskega dvora, in še na naselje ob dvoru, kar je razvidno iz historič- nega zapisa iz 1. 1366, ki se glasi: v distriktu Belmura je mesto Murska Sobota (in districtu Beelmura civitas Murazumbota)."" Kraj Sobota se nekajkrat imenuje tudi z imenom Belmura; — ali po podatku iz 1. 1436: Belmura z drugim imenom Murska Sobota (possessio Belmura alio nomine Mu- razombathya).'** Ko v zgodovinskih zapisih srečavamo krajevni imeni Belmura in Mur- ska Sobota, gre vedno za isto naselje. Ker se je ime naselja menjavalo, zdaj Belmura, zdaj Sobota, in je oboje označevalo isto naselje, sledi iz tega, da je naselje že v srednjem veku ležalo med soboško cerkvijo in gradom Ena izmed soboških grajskih soban (stanje pred letom 1898) 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Belmuro, kakor se to z gotovostjo more trditi za XVII. stoletje. Naselje Sobota torej d dobi turških upadov in turškega gospodstoa ni doživelo bistvene spremembe glede svoje lege. Spre- membe bi bile, ako bi bil grad premeščen. Zato se nam v tej zvezi stavi ja vprašanje: Kje je stal prvotni dvor — grad Belmura? Ali tam, kjer je danes Szaparyjev grad, ki po svoji arhitekturi datira iz prve polovice XVIII. stoletja,"^ ali kje drugje? Ljudstvo bi moglo namreč v turški dobi iskati zavetja ob gradu in se preseliti v njegovo bližino. Konec XVII. stoletja (1698) je trg Sobota ležal zahodno od cerkve, ki je stala okoli 200 m vzhodneje od trga. Nobenega dvoma ni, da bi se trg ne razprostiral okrog ali v~ bližini gradu. Zato je stari grad v XVII. sto- letju in prej stal tam, kjer je današnji grad iz XVIII. stoletja. Jedro srednjeveške So- bote je bilo torej tam, kjer je še danes [staro) središče mesta: med gradom in kato- liško cerkvijo. Da je v mirnejšem obdobju bil naseljen tudi prostor okrog cerkve, imamo dokaze iz XVII. stoletja. Ob cerkvi je stalo nekdaj župnišče, ki so ga gotovo zaradi neke katastrofe morali na Soboški grajski portal s karijatidami (stanje leta 1936; po razglednici) prejšnjem mestu opustiti in ga zaradi var- nosti preseliti v trg. Ob »farofski zemli«, kjer je stalo nekdaj župnišče, je omenjen 1. 1698 vrt Ivana Kovača,kar tudi spomi- nja na hišo. Iz primerjave popisov soboške nadarbine po vizitacijskih zapisnikih iz 1. 1627 in 1698 je možno zanesljivo sklepati, da je nekdanje župnišče 1. 162? stalo še ob cerkvi in so ga v trg preselili v razdobju 1627—1698. Oba zapisnika namreč natančno naštevata cer- kveno in nadarbinsko posestvo imenoma po zemljiških kosih. Drugi kosi posestva se v obeh zapisnikih enako imenujejo, le zemlji- šče ob cerkvi, po domače »faroffska zemla«, kjer je bilo prej župnišče, je v zapisniku iz 1. 1698 imenovano, medtem ko v zapisniku iz 1. 1627 zanj ni najti ustreznega zemljišča. Kaj je temu vzrok? Tu je še 1. 1627 stalo s«^oško župnišče in župnišča protestantski vizitacijski zapisnik iz 1. 1627 tudi pri drugih cerkvah med duhovnikovimi dohodki izrecno ne navaja.'*' Leta 1676 so cerkveno ladjo, ki je imela dotlej lesen strop, obokali.^o^ Renovirali so cerkev vsekakor zaradi okvar, ki so nastale verjetno ne dolgo pred tem. Saj je večino prekmurskih cerkva v tem času ali nekoliko pozneje zadela, ista ali še hujša usoda, da so bile po Turkih požgane ali sploh poru- šene, kakor poroča vizitacijski zapisnik iz 1.1698 za Tišino, Gornje Petrovce, Borečo sv. Ano, Dolence, Šalov- ce, Hodoš in Do manjšo v c e."" Uničenje župnišča, poškodbe cerkve in drugih hiš v bližini cerkve med leti 1627 do 1698 govori v prilog trditvi, da so Turki 1. 1649 ali v bližini tega leta uničili tisti del Sobote, ki se je razprostiral v okolici cerkve. Drugo tako turško pustošenje v oko- lici Sobote je bilo 5. avgusta 1643.''*' Postainek ledinskega imena »Miizge« (ju- gozah. od Rakičana) pa nikakor ni navezan na borbe s Turki, kakor to trdi pisec v KLDB, 459, čeprav bi se bitka utegnila tu odigrati. Ledinsko ime je namreč starejše. Viz. zapisnik iz 1. 1627 omenja, da je v Muz- gah onstran vode Jezer oral zemlje, ki pri- pada k soboški nadarbini.'" Kaj je bilo torej na prostoru med Rakiča- nom in soboškim pokopališčem, kjer je najti sledove zidu? Morebiti pristava Rusu j a (praedium , R w s n y a), ki se omenja 1. 1468 v okolici Munske Sobote in v bližini Raki- čana, vendar zanesljivih poročil o njeni lo- kalizaciji nimamo.''^ Kljub težkim udarcem, ki jih je utrpela Sobota za turške dobe, je svoj trški zna- čaj ohranila vseskozi do najnovejšega časa. 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Opombe: 1. Na zemljevidu dodaj znak za grad še pri Lendavi in Lentiju. — 2. Ob meji med Radgono in M. Soboto, a že na naši strani vriši znak in napis >Nemška vrata«. — 5. Piši pravilno Csesztreg in ne Czesztreg! — 4. Cesta iz Csesztrcga v Zaialövö ni tekla tako kot je vrisana, ampak je zavila iz Csesztrega proti vzhodu (na sliki napačno proti severovzhodu) in se približno po dveh kilometrih priključila cesti Dolga vas—Zaialövö, ki pa v zemljevidu ni vrisana 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ko je zavzela vodilno mesto med prekmur- skimi kraji in v Pomurju sploh. Drugačna je bila usoda drugih prekmur- skih trgov z izjemo [Dolnje] Lendave. Drugi prekmurski trgi so ali pozneje na- stali, ali so pa vsaj poročila o njih poznejša, ali prej propadli, kakor je razvidno iz na- slednjega pregleda: B o g o j in a nastopa kot trg le v drugi polovici XVII. stoletja: 1688: in oppido Ba/- gonia; 1690: in oppido Bagonya.''' C ank ov a je najmlajši prekmurski trg. Prvič se omenja šele 1. 1778: oppidum Hi- de g k u t h.i" Dubrovnik se javlja kot mesto (civi- tas) 1. 1389, medtem ko se v letih 1403, 1411, 1455, 1469,"5 1688,116 l698,ii'' 171611« omenja kot trg. Leta 1469 so imeli v Dobrovniku dol- njelendavski B a n f f y j i mitniško postajo. Dolga vas pri Lendavi si je konec sred- njega veka pridobila trške pravice. Omenja se 1. 1469: oppidum Hrvzyfalrv. Bila je tudi mitniška postaja."' Grad (Gornja Lendava). V primeri s po- membnostjo gornjelendavskega gradu v sred- njem veku se naselje ob gradu pozno javlja kot trg: 1478: opidum Felsewlyndwa.'^' Pač pa v novem veku vztrajno ohranja trški zna- čaj vštric Sobote in Lendave: 1627: A varos semmi korczot nem fizet (= trg ne plačuje nobene zbirce);'^! 1698: in oppido Fölsö Lendva;!^^ 1756: in oppido Fölsö Lend- vensi;!^' 1786: Felschó-Lendwa, Ober-Lim- pach, ein schlow. Marktflecken. [Dolnji] Lendavi je kralj Ludovik I. podelil pravico do državnega sejma in sicer 1. 1366. Izrecno se imenuje kot trg 1. 1403, čeprav se predpostavlja, da je imela trške pravice že prej. V kraju se omenja tudi mit- niška postaja.125 Trške pravice in značaj je ohranila ves novi vek in se kot trg javlja v letih: mV^» 1690,»" 174712» 1786.12» M ar i j anci se javljajo kot trg v XVII. in XVIII. stok: 1627: oppidum Martyanc;!'» 1698: in oppido Martiancz;i'i 1786: Marty- ancz, ein ... Marktflecken. Tudi R ak ič an se je konec XVII. sto- letja uvrstil med prekmurske trge: 1698: in oppido Rakicsan.1'3 S al ovci. Trgu Šalovci so v začetku XVII. stoletja turška ropanja zadala težki udarec. Med prvimi prekmurskimi kraji je prišel — malo pred 1. 1627 — v turško za- sedbeno področje.''* Leži v dolini reke Ve- like Krke, ki predstavlja severovzhodna vrata v Prekmurje. Kot trg se javlja 1. 1627.1'^ Nato začne propadati in se ni mogel več opomoči. L. 1698 se omenja kot vas, ki je bila nekoč trg (possessio Sal, quae olim erat oppidum). T ur ni s č e. Turniški trg je izmed vseh prekmurskih trgov v svojem arhivu ohranil največ listin, ki pričajo, kako se je trg vztraj- no boril za svoje trške svoboščinei^' in jih je tudi uspešno ohranjeval vseskozi, dokler so nekdanji trgi imeli kaj veljave. Najstarejši znani zapis o trgu Turnišče je iz 1. 1524 (op. Tornysthya)."8 V XVII. in XVIII. stoletju se dosledno omenja kot trg: 1649: oppidum Turnischa,!" 1669: in oppido Turnischa;!'"' 1688, 1693: in oppido Turnische;!" 1698: in oppido Turnischa;"2 1720: in oppido Tur- nische;i*3 1750: in oppido Turniscse;"* 1786: Turnissa, ein wendischer Marktflecken. OPOMBE /. Holub József, A kirälyi varmegyék credete. Posebni natis iz >Emlékkonyv Szent Istvan ki- raly halalanak kilencszazadik évfordulójan. Budapest 1938, II. kötet, 73; — Holub J., Zala megye törtenete a közepkorban. Pees 1929, I, 19, 116, 407; — Hóman B.-Szekfü Gy., Magyar törtenet, I. Budapest 1939, 302; — Balanyi Györ- gy, Vallasos élet — iskoläk. Magyar Müvelödes törtenet, I. Budapest (brez letnice, izšlo po letu 1941), str. 376. — 2. M. Kos, Gradivo za zgodo- vino Slovencev v srednjem veku. V. knj. V Ljub- ljani 1928, št. 900. — 3. Kos, Gradivo, V, št. 901. — 4. Csanki D., Magyarorszag torténelmi föld- rajza a Hunyadiak koraban. Budapest, 1894, II, 713. — 5. Th. Heimb, Notitia historica de ortu et progressu abbatiae sacri ordinis cisterciensis B. M. V. ad S. Gotthardum dictae..., Viennae, 1764, 32; — E. Kalasz, A szentgotthardi apatsag birtokviszonyai es ciszterczi gazdalkodas a kö- zepkorban. Budapest, 1932, 10, 16; — Csanki, Magyarorszag tort, földr., II, 850. — 6. Fejér G., Codex dipl. Hung, ecclesiasticus ac civilis. II. Budae 1829, 277—279. — 7. Csanki, Magy. tort, földr. III. Bpest 1897, 2.-8. Csanki, n. d., II, 716. — 9. Priobčeno v Kroniki, IX, 3. zv. str. 160—164. — 10. Miklošič Fr., Die slavischen Ortsnamen aus Appelativen. Heidelberg, 1927, št. 560. — //. Nagy, Codex diplomaticus hungaricus Andegavensis. V, 214. — 12. Csanki, n. d., II, 726. — 13. Bullae Bonifacii IX. P. M. — IX. Bonifäcz Papa Bullai 1389—1396. III. Budapest 1888, str. 257. — 14. Zala varmegye törtenete. Oklevéltar [= ZalaOkl.j. II. Budapest 1890, 275. — 15. Payr Sander, Egy- haztörteneti emlékek. Sopron, 1910, I, 107, 108. — 16. Visitatio canonica Kazóiana 1698, 741. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 17. Krstna knjiga župnije M. Sobote za leta 1739, 1743, 1744. — 18. Starine železnih in salajskih Slovenov. Časopis za zgod. in narodopisje, XI. Maribor 1914, 6, 19. — 19. Košič, Zgodbe Vogerszkoga kralesztva. V SzombotheH 1848, 50. — 20. Kola- rič Rudolf, Nosni vokali v prvotni slovenščini. CSJKZ, 1927, 40. — 21. Kniezsa 1st., Ungarns 28 ČASOPIS ZA SLOVEPTSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Völkerschaften im XI. Jahrhundert. Budapest 1938, 9—10. — 22. Csanki, n. d., II, 767. — 23. Fejér, Cod. dipl. Hung. eccl. ac civilis, VII/5, 249. — 24. Fejér, naved. delo, VI1/5, 250, — 25. Miklošič, Die Bildung der sla vischen Perso- nennamen. Heidelberg 1927, št. 391. — 26. Melich J., Szlav jovevényszavaink. Budapest 1905, 1/2, 283. — 27. Zala Okl. I. Budapest 1886, 209. — 28. Csanki, n. d., II, 765. — 29. Heimb, Notitia h isterica..., Viennae 1764, 57.-- 30. Pavel Avgust, Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev. Etnolog IV. Ljubljana 1931, 125. — 3/. Csanki, n. d., II, 726. — 32. Kos Milko, Zgodovina Slo- vencev od naselitve do reformacije. Ljubljana 1933, 202. — 33. Payr, Egyhaztorténeti emlékek, 1, 110. — 34. Kalendar Srca J. za leto 1906. Szombathely, 142. — 35. Miklošič, Die Bildung der slavischen Personennamen. Heidelberg 1927, št. 391. — 36, 37. Melich, n. d., 1/2, 127. — 38. Erdélyi L., A tihanyi apatsag torténete. Buda- pest 1908, X, 515. — 39. Erdélyi, n. d., X, 503. — 40. Erdélyi, n. d., X. 504. — 41. Erdélyi, A. Pannon- halmi Foapatsag torténete. I. Budapest, 1902, 784. — 42. Melich, n. d., 1/2, 119, 123, 117, 122, 125, 127. — 47. Kniezsa, Ungarns Völkerschaften im XI. Jahrhundert, str. 161, št. 88 — in str. 98, 99—100. — 44. Kraj. leksikon drav. ban. Ljubljana 1937, 383. — 45. Miklošič, Die Bildung der slavischen Personennamen. Heidelberg 1927, št. 312. — 46. Vasvarmegye. Magyarorszag varmegyéi és va- rosai. — Budapest 1898, 577. — 47. Visitatio ca- nonica 1669 za turniško pražupnijo. Nadbiskup- ski arhiv Zagreb. Protokoli — Br. 3/III. — 48. Prothocolum ... (sestavil martjanski župnik Jurij Raffay 1734 — Nomina Catholicorum, str. 143, 144. — 49. Visitatio can. 1756, str. 1259. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 50. Krstna knjiga žup- nije Beltinci, I. zv. (seznam župnikov). — 51. Krstna knjiga župnije Murska Sobota za 1.1773. — 52. Krstna knjiga župnije Crensovci za 1. 1811, 1820. — 53. Kalendar Srca Jez. za 1. 1919. Szom- bathely, 54. — 54. Kniezsa L, Ungarns Völker- schaften im XL Jahrhundert. Budapest 1938. — 55. Csanki D., Magyarorszag törtenelmi földrajza a Hunyadiak koräban. Budapest, 1894, II, 726. — 56. Ibidem. — 57. Payr Sandor, Egyhaztorténeti emlékek. Sopron, 1910, I, 108. — 58. Visitatio ca- nonica 1698, 741; prim. Ivan Zelko, Statistika prebivalstva v Prekmurju 1. 1698. Kronika, VI, Ljubljana 1958, 2. zv., 87. — 59. Krstna matična knjiga župnije M. Sobota za 1. 1743. — 60. Visi- tatio canonica — Sziiyana, 1778. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 61. J. M. Korabinsky, Geo- graphisch-historisches und Produkten Lexikon von Ungarn. Pressburg 1786, 719. — 62. Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do refor- macije. Ljubljana 1933, 199. — 63. Janoš Slepec, Szobocska nova cerkev. Marijin list VII, Bogoji- na 1911, 106—107; prim. Jaro Sasel, Donesek k zgodovini Prekmurja v starem veku. Kronika, III, Ljubljana 1955, 47. — 64. Zala varmegye torté- nete. Oklevéltar (= Zala Okl.), I, Budapest 1886, 28. — 65. Nagy L, Codex diplomaticus Hunga- ricus Andegavensis. Anjoukori Okmanytar, V. Budapest 1887, 110. — 66. Zala Okl.. II, 275 (Bu- dapest, 1890). — 67. Csanki, n. d., II, 726. — 68. Wenzel, Codex dipl. Arpadianus cont., X, 250. — 69. Csanki, n. d., II, 726. — 70. Nagy, Cod. dipl. Hung. And., V, 111. — 71. Nagy, n. d.. V, 214; Csanki, n. d., II, 726. — 72. Nagy, n. d.. V, 111. — 73. Nagy, Cod. dipl. hung. And., I. Budapest, 1878, 569. — 74. Nagy, Cod. dipl. hung. And., IV. Budapest, 1884, 18. — 75. Visitatio canonica 1698, str. 742, 743. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 76. Zala Okl., I, 279. — 77. Fejér G., Codex di- plomaticus Hungariae ecclesiasticus ac civiUs. IV/1. Budae 1829, 166. — 78. Csanki, n. d., II, 726. — 79. Payr, Egyhaztorténeti emlékek, 1, 110. — 80. Klekl Jožef mL, Törniscse. Kalendar Srca J. 1910, 58—59. — 81. Stele Fr., Gradivo za prek- mursko zgodovino. Časopis za zgodovino in na- rodopisje, XXII., Maribor 1927, 6—9. — 82. »po- šten« = spoštovan. — 83. »ladavec« = oblastnik. — 84. Stele, n. d., CZN, XXII, 8. — 85. Payr, Egyhaztorténeti emlékek, I, 107. - 86. M. Kos, n. d., 202; Viktor Steska, Uprave stare Ljub- ljane. Priloga Slovenca z dne 1. 1. 1941, 16. — 87. Saccus inscriptionum familiis Gérczei, Czi- raky, Zambó, Jaklin... ad dominium Muray- Szombath spectantium, elaboratus Anno 1751 ( = Succus), str. 2—3. — 88. Succus, str. 8—9. — 89. Visitatio canonica 1698, 741. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 90. Vis. can. 1698, 743. — 91. Vis. can. 1698, 745. — 92. Payr, Egyhaztorté- neti emlékek, 1, 109—110. — 93. Vis. can. 1698, 745. — 94. Kovačič Fr., Gradivo za prekmursko zgodovino. CZN, XXI, 9. — 95. Vis. can. 1698, 745; prim. Kronika, VI, 87, — 96. Vis. can. 1698, str. 791, 795, 731—732. — 97. Vasvarmegye. Magyarorszag varmegyéi és varosai. Budapest 1898, 68. — 98. Krajevni leksikon dravske ba- novine. Ljubljana 1937, 459. — 99. Bullae Boni- facii IX. P. M. 1389—1396. Budapest 1888, 257. — 100. Wenzel, Cod. dipl. Arpad. cont., X, 250. — 101. Zala Okl., II. 275. — 102. Csanki, n. d., 11, 717. — 103. Csanki, n. d., 11, 726. — 104. Csanki, istotam. — 105. Stele Fr., Umetnost v Slovenski krajini. Slovenska krajina, zbornik. Beltinci 1935, 25. — 106. Vis. can. 1698, 743. — 107. Payr, Egyhaztorténeti emlékek, I, 103—128. — 108. Visitatio canonica 1756, str. 1085. Škofij- ski arhiv v Szombathelyu. — 109. Vis. can. 1698, str. 747, 788, 792, 793, 795, 716—718. — 110. Vas- varmegye. Bpest 1898, 205. — 111. Payr, Egy- haztorténeti emlékek, I, 107. — 112. Csanki, n. d., II, 789. — 113. Nadbiskupski arhiv Zagreb — Protokoli: Br. 70/1. Kanonske vizitacije: Archi- diaconatus Bekšin, ann. 1688—1693. — 114. Vis. can. 1778 za župnijo Cankova. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 115. Csanki, Magy. tort. földr., III, Bpest 1897. 19. — 116. Kovačič Fr., Gradivo za prekm. zgodovino. CZN, 1926, 18. — 117. Vis. can. 1698, Archidaconatus Bexin. Nad- biskupski arhiv Zagreb. — 118. Nadbiskupski arhiv Zagreb — Protokoli Br. 75/IV — Archi- diaconatus Bexin, ann. 1716—1720, sv. IV. — 119. Csanki, n. d.. III, 20. — 120. Csanki, n. d., II. 725. — 121. Pavr, Egyhaztorténeti emlékek, I. 123. — i22. Vis. can. 1698, 762. Škof. arhiv v Szombathelyu; prim. Kronika, VI, 88. — 123. 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vis. can. 1756, str. 1377. Škof. arliiv v Szomba- thelyu. — 124. Korabinsky, n. d., 365. — 125. Csanki, n. d., III, 22. — 126. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Protokoli: Br. 3/III. Kanonske vizitacije: Različne. — 127. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Protokoli: Br. 70/1. Archidiaconatus Bexin, ann. 1690. — 128. Nadbiskupski arhiv Zagreb. A. Bek- šin, Br. 75/VI. — 129. Korabinsky, n. d., 365. — 130. Payr, Egyhaztorténeti emlékek, I, HO. — 171. Vis. can. 1698, 733. Skof. arhiv v Szomba- thelyu; prim. Kronika, VI, 87. — /32. Korabin- sky, n. d., 404. — 133. Vis. can. 1698, 746. Škof. arhiv v Szombathelyu; prim. Kronika, VI, 87. — 134. Payr, Egyhaztorténeti emlékek, I, 118 — in prim. Barthos-Kurucz, Egyetemes torténelmi atlasz, str. 28. (Eng. szam. 11903/1932, VIII/C). — 135. Payr, n. d., I, 117. — 136. Vis. can. 1698, 795; prim. Kronika, VI, 89. — 137. Klekl Jožef ml., Törniscse. Kalendar Srca J. 1910, 59. — 138. Csanki, n. d.. Ill, 117. — 139. Nadbiskupski arhiv Zagreb — Protokoli: Br. l/I, Acta visita- tionum canonicarum. Tomus XIII, ab anno 1622 usque 1649. — 140, Nadbiskupski arhiv Zagreb — Protokoli Br. 3/III, Acta visit, canonicarum, ... ab anno 1650 usque 1669. — 141. Nadb. arh. Zagreb — Protokoli Br. 70/1, Arch. Bexin, ann. 1688—1693. — 142, Ivan Zelko, Statistika prebi- valstva v Prekmurju. Kronika, VI, 90. — 143. Vis. can. 1720 za župnijo Turnišče. Nadb. arh. Zagreb — 144. Vis. can. 1750 za župnijo Tur- nišče. Nadb. arh. Zagreb. — 145. Korabinsky, n. d., 786. ZAČETKI KEMIČNE INDUSTRIJE V LJUBLJANI IN NJENI OKOLICI IVAN SLOKAR Že v prvih začetkih človeške kulture so poznali barve, strojila, strupe in zdravila. Znano je že bilo pridobivanje kovin iz rud kakor tudi njihovo legiranje, izdelovanje lončevine in stekla. Vse to je slonelo skozi stoletja na empiričnih dognanjih in se je uveljavljalo v skromnem rokodelskem ob- segu. Do industrijskega izdelovanja kemi- kalij je bila potrebna še dolga pot, prav tako tudi do analitične in sintetične kemije. Za-; četki kemične industrije se pojavljajo šele v I XVIII. stoletju. i I. INDUSTRIJA BARV Preden so se pojavile in uveljavile sinte- tične barve, so pridobivali barvila ali iz mineralnih ali iz vegetabilnih snovi. Od mineralnih barv so izdelovali na slovenskih tleh (in sicer na Koroškem) od leta 1759 naprej svinčeno belino, svinčeno gladčino in mini j, v Idriji od leta 1782 na- prej cinober. Kmalu nato so začeli izdelovati barve iz vegetabilnih snovi v neposredni bližini Ljubljane in sicer barvila iz barvnega lesa. uvoženega preko Trsta iz prekomorskih dežel. Prvi, ki se je lotil tega posla, je bil Jožef Desselbrunner, lastnik suknarne na Selu pri Ljubljani. Postavil je leta 1787 v suknarni mlin za rezanje in drobljenje barvnega lesa vseh vrst. Ni nameraval proizvajati taka barvila le za potrebe svoje suknarne, ampak tudi za splošno razpečavanje. Zaradi tega je razglasil postavitev tega mlina v vseh notra- njeavstrijskih deželah kakor tudi v Trstu in v Gorici, kjer takih obratov ni bilo. Ko je Desselbrunnerjeva suknarna v začetku XIX. stoletja propadla, je prenehalo tudi izdelo- vanje barvil.i Pozneje je šele leta 1830 nastal enak obrat v Radečah pri Zidanem mostu, kjer je po- stavil mlin za rezanje in drobljenje barvnega lesa Janez Pothorn, lastnik tamkajšnje pa- pirnice.2 Podoba je, da je bilo precejšnje povpraše- vanje po takih barvilih, ker je postavil Fi- delis Terpinc leta 1840 v Vevčah na desnem bregu Ljubljanice poleg stiskalnice za olje tudi tovarno barvnega lesa. Od leta 1842 na- prej je bila ta tovarna v sklopu industrijske družbe »Mehanična tovarna olja, papirja in barvnega lesa«. Mlin za rezanje in mletje barvnega lesa je imel dva stroja za skoblje- nje in rezanje, dva stroja za struženje, dva mlinska kamna za mletje v prah.' Obrat za brušenje barvnega lesa je bil prenesen leta 1853 v mlin za žito, ki je stal nasproti fužinske graščine na desnem bregu Ljubljanice. Oljarna je bila opuščena, nato se je leta I860 izpremenil naziv firme v »C. kr. privilegirana mehanična vevška to- varna papirja in barvnega lesa«.* Papirnica je prešla leta 1870 v last graške družbe Leykam. Ob tej priložnosti je prevzel z dnem 1. julijem 1870 tovarno barvnega lesa Fidelis Terpinc." Dne 3. decembra istega leta je bila vpisana v trgovinski register pod firmo »Kaltenbrunner Farbholzfabrik Fidelis Ter- pinz« in 20. maja 1873 kot »K. k. privilegierte Kaltenbrunner Farbfabrik«. J'idelis Terpinc. 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je umrl 15. februarja 1875, za njim je vodila podjetje njegova vdova Jožefina. Leta 1882 je postal lastnik tovarne Janez Baumgart- ner, ki je prenesel sedež firme v Ljubljano. Leta 1887 se je firma spremenila v koman- ditno družbo pod nazivom »K. k. privile- gierte Kaltenbrunner Färb- und Gerbstof- fabrik Fidelis Terpinz Nachfolger Komman- ditgesellschaft«. Javna družbenika sta bila Janez Baumgartner in Pavel Zeschko. Po preteku petdesetih let je bil obrat ustavljen in je bila firma dne U. novembra 1937 iz- brisana iz trgovinskega registra,* torej 97 let po ustanovitvi. II. INDUSTRIJA VITRIOLA Bakreni vitriol ali modra galica se upo- rablja pri barvanju in kot sredstvo za pobi- janje rastlinskih škodljivcev. V Avstriji so modro galico uvažali. Šele ko je začela država pod vplivom merkantilizma pospeše- vati avtarkične težnje, je nastalo tudi zani- manje za domačo proizvodnjo modre galice. Dne 10. julija 1769 so bile pozvane vse de- želne vlade, naj poročajo: 1. Od kod se pre- skrbujejo s potrebno modro galico, 2. Kakšne cene zanjo plačujejo, 3. S kakšnimi cari- nami oziroma mitninami je obremejena tuja in domača modra galica, 4. Koliko znaša letni konsum v deželi, 5. Ali bi kazalo obre- meniti tujo modro galico z višjo carino ali pa uvoz sploh prepovedati.' To zanimanje državne uprave je dalo povod za začetek industrijske proizvodnje modre galice, ki se je začela v 80 letih XVIII. stoletja najprej na Češkem, kjer se je v XIX. stoletju razvila v mogočno industrijsko panogo.* V Ljubljani se je lotil ustanovitve tvornice vitriola Jožef Pinhak, rojen na Moravskem, od leta 1796 naprej šentjakobski župnik v Ljubljani. Čeprav je bil izrazit prosvetljeni janzenist in član framasonske lože,' ni maral zaradi svojega duhovnega poklica postaviti in voditi industrijskega podjetja pod lastnini imenom. Zaradi tega je stopil v stik z zvonar- jem Janezom Jakobom Samasso, ki je imel svoje podjetje v območju šentjakobske žup- nije. Samassa je vložil kot pooblaščenec ne- kega Jožefa Ignaca Friberta junija 1798 prošnjo na deželno glavarstvo, da bi dovolilo Fribertu postavitev kemično-tehniškega la- boratorija, v katerem bi poskušal izdelovati modro galico in nekatere barve. V ta namen da namerava Fribert kupiti hišo vdove Anto- na Tomaža Linharta v današnji Streliški ulici št. 24. Ljubljanski magistrat je predla- gal ugodno rešitev te prošnje, češ da v Ljub- ljani takega laboratorija še ni in da bi bilo to podjetje v splošno korist.'" Očitno je bilo , Jožef Ignac Fribert' le f ingirano ime, ker je Linhartovo hišo kupil i. julija 1798 župnik Pinhak, medtem ko je dobil dozdevni Fribert dovolilo za postavitev tovarne šele proti koncu julija istega leta." To domnevo potrju- je poročilo policijskega ravnateljstva v Ljub- ljani z dne 9. maja 1799, ki navaja, da je župnik Pinhak tovarno vitriola na kuplje- nem posestvu že večinoma dogradil.'^ Kmalu nato je začela obratovati Pinha- kova tvornica vitriola s firmo Jožef Ignac Fribert. S tem nazivom je zaprosila za na- slov »privilegirana tovarna«. Magistrat je zadevno poročal okrožnemu glavarstvu dne 9. januarja 1801 in predlagal, naj se »Fri- bertu« dodeli »izključni privilegij«, če se poteguje le za to, da bi bilo njegovo pod- jetje edina tvornica vitriola in kemičnih iz- delkov na Kranjskem in to »spričo z veli- kimi stroški postavljenega tovarniškega po- slopja«," ki ga je v resnici postavil Pinhak. Tvornica je res dobila privilegij in nek uradni spis z dne 21. marca 1801 je naslov- ljen na »privilegirano tovarno vitriola v Ljubljani.«'* Župnik Pinhak je bil velik špekulant. Pri svojih trgovskih poslih je nastopal zdaj pod svojim imenom zdaj pod firmo tvornice vitri- ola, kakor je pač kazalo. Da bi si preskrbel poceni kurivo, je zapro- sil leta 1800 magistrat, naj mu za rezanje šote odstopi primeren svet na Ljubljanskem barju. Dobil je 25 oralov barjanske zemlje na Volarju, toda s pogojem, da mora, ko bi tega sveta ne rabil več v ta namen, prositi za spremembo rabe.'* Dne 24. avgusta istega leta je vložila tvornica vitriola Jožef Ignac Fribert prošnjo na deželne stanove, da bi ji dali v zakup svoj travnik ob Grubarjevem mostu (na Prulah) za 10 let, da bi postavila ondi opekarno, ki bi jo kurila s šoto. Ta prošnja je bila 21. marca 1801 zavrnjena." Istočasno je prodajal Pinhak šoto drugim potrošnikom, pri čemer je nastopala kot pro- dajavka »privilegirana tvornica vitriola«." Pinhak je bil tudi lastnik ladje za prevoz z Barja v Ljubljano. Skozi celo poletje 1802 jo je uporabljala uprava ljubljanske kaz- nilnice za prevoz šote za široko potrošnjo, pri čemer so služili kaznjenci kot delovna sila.'s . Spričo tako velikopoteznega industrijskega in trgovskega udejstvovanja v težkih časih Napoleonovih vojn je razumljivo, da je prišel Pinhak v finančne težave. Za posojilo v zne- sku 7100 goldinarjev, ki mu ga je dal njegov brat dr. Karel Pinhak, je izdal zadolžnico z dne 19. septembra 1801, s katero je zastavil 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Župnik Jožef Pinhak, »lastnik kemične to- varne v Ljubljani«, svojemu bratu tovarno in laboratorij z vsemi napravami in zem- ljišče na Volarju." Imel je še druge dolgove v domačih krajih in kot tovarna vitriola tudi v tujini. Ko je dunajsko podjetje Franc He- benstreit zahtevalo plačilo ostanka dolga v znesku 14-41 goldinarjev, je temu upniku tvornice vitriola pisal župnik Pinhak dne 20. septembra 1802 naslednje: »Gotovo vam je znano, da sem doslej vodil tukajšnjo tvor- nico vitriola pod firmo Jožef Ignac Fribert. Neugodni časi, ki so nastopili, popolno po- manjkanje bakra, izgube pri državnih vred- nostnih papirjih in visoke obresti za dolgove so me tako izčrpale, da mi je nemogoče na- daljevati z obratovanjem.^" Nato je tovarna vitriola v Ljubljani pre- nehala z obratovanjem in prišla v konkurz. Zgradba je bila prodana na javni dražbi dne 22. novembra 1803." O obsegu proizvodnje te tvornice niso ohranjeni podatki. V poslovnih krogih je mo- rala biti znana že iz razloga, ker je zapustila precej neporavnanih dolgov in so njeni upniki utrpeli veliko škodo. Zategadelj omenja »Leipziger merkantiles Adressbuch vom Jahre 1804«, da je tovarna modre galice »Fribert & Co.« v Ljubljani prenehala.^s Enako navaja nekaj let pozneje Hoff, da je »kemična tovarna v Ljubljani« v dotedanjih vojnih periodah propadla.^s Po Pinhakovi smrti (1814) je prišla v kon- kurz tudi tvomica vitriola v Šmarjeti pri Zagorju, last njegovega brata, pri kateri je bil tudi sam udeležen.^* III. INDUSTRIJA MILA Milo je izdelovalo v Ljubljani leta 1837 le sedem milarjev v majhnih obratih, v katerih je bilo zaposlenih skupno pet pomočnikov. V letu 1860 je bilo le še pet takih mojstrov. Prvo tovarno mila sta ustanovila leta 1861 Partei in Zeschko na Poljanski cesti (danes številka 16). Obratne naprave so bile kolav- dirane dne 31. januarja 1861. To podjetje ni bilo kos konkurenci dunajskih in tržaških tovarn. Že leta 1864 ni bilo več v obratu in sta lastnika dala hišo v zakup Karlu Scheid- lerju, ki je nameraval postaviti v njej to- varno vžigalic.25 IV. TOVARNE KISA V Ljubljani je ustanovil prvo tovarno kisa v začetku leta 1845 J. Globoonik in sicer v šempetrskem predmestju št. 22 (danes Tru- barjeva cesta 38). Izdelovala je vinski kis, ; esenco vinskega kisa in kis iz dišavnih ze- ; lišč.2' Drugo tovarno te vrste sta ustanovila j Janez Julij Kane in Janez Baumgartner. ; Bila je tako pomembna, da sta dobila 6. aprila i 1854 deželno tovarniško koncesijo.^' ' v. INDUSTRIJA NETIL IN VŽIGALIC Od primitivnega vžiganja z drgnjenjem polen in čuvanjem žerjavice pred ugasnit- vijo je trajalo dolgo časa, da je človek izna- šel način hitrega vžiganja. Od XIV. stoletja naprej so vžigali s pomočjo jekla, kresilnega kamna in ostružkov. Proti koncu XVII. sto- letja so uporabljali namesto ostružkov kre- silne gobe. Ta način vžiganja je ostal v splošni rabi do četrtega desetletja XIX. sto- letja, ko so začeli uporabljati žveplene klinčke, žveplenke ali vžigalice. Za vžiganje so uporabljali luknjičasto gobo (Polyporus fermentarius), ki je rasla posebno na starih bukovih deblih. V začetku XIX. stoletja so tudi na slovenskem ozemlju nabirali te gobe. Pojavili so se tudi podjetniki, ki so izkori- ščali celo odpadke teh gob za izdelovanje umetnih kresilnih gob v listih. Tako »tovar- no« kresilnih gob je ustanovil Alojz Kutiaro v Ajdovščini in ljubljanski trgovec Janez Kristijan Kane v Planini pri Postojni. Po- stopek pri izdelovanju teh umetnih kresilnih gob je bil naslednji: neporabne odpadke kresilnih gob so zmleli v prah, ki so ga z dodatkom vode pretvorili v testo. Testu so prilivali vedno več vode in so končno s po- sebnimi kalupi zajemali plavajočo maso v obliki listov. Te liste so stiskali med volne- nim blagom in nato dobro sušili. Čeprav je bila ta kresilna goba v listih prekompaktna in zategadelj slabša od pristne gobe, je šla vendar v promet, ker je bila cenejša. Niso je prodajali le na domačem trgu, ampak so jo tudi izvažali na Tirolsko, na Bavarsko, v Švico, v Strassburg, v Italijo in v druge de- žele. Na stotine revežev in otrok je imelo nekaj zaslužka iz nabiranja gob v gozdovih med Ajdovščino in Postojno.^* Kane je prenesel leta 1828 svojo tvornico v Ljubljano. Njeni prostori so bili na današ- nji Titovi cesti št. 36 na vogalu Pražakove ulice. Leta 1829 je dobil Kane patent za dobo 5 let za svojo iznajdbo izdelovanja dišeče lužene kresilne gobe. Leta 1833 je zaposloval 15 delavcev. Umrl je 12. decembra 1834, na- kar je tvornica prenehala.^' Še preden je prenehala Kančeva tvornica, je napredek tehnologije omogočil vžiganje brez jekla, kresilnega kamna in kresilnih 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA gob. Pojavile so se prve vžigalice, čeprav z uporabo zdravju škodljivega fosfora. Prvi, ki se je v Ljubljani lotil izdelovanja kemičnih vžigalnikov, je bil Josip Hufnagel iz Gradca, ki je dobil 22. novembra 1846 potrebno dovolilo. Njegova tovarna je bila v Krakovskem predmestju v Gradaški ulici št. 8. Hufnagel se ni preselil v Ljubljano, živel je naprej v Gradcu. Zaradi nekega po- žara v Krakovskem predmestju mu je bilo 3. decembra 1849 ukazano, da mora preme- stiti svojo tvornico izven mesta. Podoba je, da je zaradi tega tovarno opustil, ker se po- zneje nikjer več ne omenja.'" To je tembolj verjetno, ker je že marca 1850 Ferdinand Wetsch vložil na okrajno glavarstvo prošnjo, da bi mu dovolilo izdelovanje vžigalic. Za postavitev tovarne je sklenil 21. februarja 1851 družbeno pogodbo, s katero so postali njegovi družbeniki Kari Holzer, Ferdinand Fichtenau in Franc Hing. Dne 13. marca istega leta je razpravljal občinski svet o njegovi prošnji za postavitev tovarne.'' Wetschu ni bilo sojeno, da bi ta načrt izvr- šil, ker je umrl 23. maja istega leta.'^ Po njegovi smrti so postavili njegovi družbeniki z dovoljenjem magistrata na ljubljanskem polju za šempetrskim predmestjem, tam, kjer stoji danes hiša v Slomškovi ulici št. 20, poslopje za tovarno vžigalic in dobili od ma- gistrata uporabno dovoljenje. Dne 1. novem- bra 1851 je bila tovarna že v obratu." Okto- bra 1852 je odredil magistrat, da bodo letni sejmi za konje in rogato živino v bodoče v Kravji dolini na prostem polju poleg tovarne vžigalic.'* Podoba je, da je prešla ta tvornica leta 1852 v last Ludvika Hyacinta Reddija, trgovca z železnino in špecerijo v Ljubljani. Toda že decembra istega leta je bil otvorjen stečaj nad njegovim premoženjem in je bil narok za volitev upniškega odbora določen na dan 11. aprila 1853." Ce navaja ljubljan- ska zbornica za trgovino in obrt v svojem poročilu za leto 1852, da obstajata v Ljub- ljani dve tovarni vžigalic, sloni to brez dvo- ma na pomoti." Sicer so navedbe zbornice tudi v poročilih za naslednja leta pomanjk- ljive. V svojem leta 1857 objavljenem poro- čilu za leta 1854 do 1856 ne omenja tvornice vžigalic v Ljubljani, čeprav je brez dvoma obstajala." Sele v svojem poročilu za leto 1870 navaja, da je nastala leta 1854 Jožef Reddijeva fabrika za netila in da je leta 1858 prenehala fabrika za netila »Ludvika Reddija in tovarišev«. Ko je bil zaključen stečajni postopek nad premoženjem Ludvika Reddija, so bržkone leta J854 prevzeli tovarno njegovi ožji sorod- niki in začeli zopet obratovati. Zbornica ome- nja, da je leta 1854 nastala tovarna za netila Jožefa Reddija.'* V arhivskih virih je pa na- veden v letih 1854 in 1855 kot tovarnar vži- galic Vincencij Reddi. Leta 1854 je ta »tovar- nar vžigalic« sklenil z upravo kaznilnice na ljubljanskem gradu pogodbo, s katero se je obvezal staviti na razpolago ves za izdelavo tokov za vžigalice potreben material in pla- čati kaznjencekn, za izdelavo vsakih 1000 kosov tokov 7 krajcarjev. Namestništvo je to pogodbo odobrilo dne 21. maja 1854. Tudi v letu 1855 je bilo 20 kaznjencev zaposlenih z izdelovanjem teh tokov za isto tovarno. Toke so izdelovali iz robatega debelega ru- menega papirja." Ta tovarna vžigalic je prenehala z obratom leta 1857, nato je kupil tovarniško zgradbi' Miha Ambrož in postavil na tem mestu parni mlin.*" Tovarna vžigalic v Ljubljani je bila maj- hen obrat, zaradi česar ni mogla uspevati spričo premočne konkurence pomembnih podjetij v drugih avstrijskih deželah, poseb- no dunajskih in čeških. Tovarna vžigalic v Sušicah na Češkem je zaposlovala leta 1840 že okoli 400 delavcev.*' Da je bila nerenta- bilnost razlog za opustitev ljubljanske to- varne, je potrdil tudi ljubljanski magistrat, ki je na vprašanje goriškega magistrata od- govoril dne U. aprila 1862, da je sicer obsta- jala v Ljubljani tovarna vžigalic, da je pa bila opuščena zaradi malenkostnega donosa.''^ Izdelovanja vžigalic v Ljubljani so se kmalu nato lotili tuji podjetniki. V začetku leta 1864 se je pojavil s tem namenom Karel Scheidler, tovarnar vžigalic na Dunaju. Vzel je v zakup hišo na Poljanski cesti (danes št. 16), v kateri je bila leta 1861 ustanovljena tovarna mila Partei & Zeschko.*' Dne 24. III. 1864 je vložil Scheidler prošnjo, da bi mu magistrat dovolil izdelovanje vžigalic v tej hiši. Bil je odbit zaradi ugovora sosedov, ki so se bali nevarnosti požara in škodljivih žveplenih hlapov. Dne 12. junija istega leta je zaprosil Scheidler, da bi se mu dovolila postavitev tovarne za poslopjem bivše rafi- nerije sladkorja. Zadevno dovoljenje mu je bilo izdano 18. junija 1864. Lastnik v ta na- men izbranega zemljišča je bil William Mo- line, bivši ravnatelj bombažne predilnice. Scheidler je kupil to zemljišče in postavil svojo tovarno v današnji Potočnikovi ulici št. 2 na vogalu Poljanske ceste št. 69.** Dne 1. juHja 1864 sta sklenila Ana Scheid- ler in Rudolf Böhm družbeno pogodbo in naslednjega dne je bila vpisana v trgovin- skem registru tvrdka »Ljubljanska tovarna netil (Laibacher Zündwarenfabrik) Scheid- 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ler & Böhm v Ljubljani«.*^ Ze iz skromnega obsega poslopij je razvidno, da je bila tvor- nica majhna. Po navedbah samega Scheid- lerja bi zaposlovala pri polnem obratu 5 do 6 moških in 26 deklic, kar je bilo nezadostno za množično izdelovanje proizvodov, name- njenih široki potrošnji.*« Razen tega nova tvrdka ni imela zadosti kapitala. Celo prejšnjemu lastniku zemljišča je ostala dolžna na kupnini 1500 goldinarjev, za kateri znesek se je Moline vknjižil. Pod- jetje ni uspevalo. Junija 1865 ga je kupil Avgust von Griesheim. Tudi novemu lastniku je primanjkovalo lastnih finančnih sredstev. Dne 31. januarja 1866 se je vknjižil na to- varno baron Julij von Griesheim za posojilo v ogromnem znesku 14.403 goldinarje. Pod- jetje ni zmoglo tako velikih bremen. Od Griesheima ga je kupil dne 6. marca 1866 Kari Andrecht iz mesta Kassel v Nemčiji, ki ni nadaljeval z izdelovanjem vžigalic. To- varniška poslopja in naprave je od njega kupil oktobra 1866 Franc Bogomir Czap, tovarnar vžigalic v Jihlavi na Moravskem. Tovarna je začela zopet obratovati kot po- družnica Czapovega podjetja v Jihlavi. Tudi Czap je ostal na kupnini dolžan 3500 goldi- narjev, za kateri znesek se je Andrecht vknji- žil na tovarniških nepremičninah.*' Franc Bogomir Czap je odstopil tovarno leta 1872 svjoemu sinu Gustavu. Dne 13. sep- tembra 1873 je bila vpisana v trgovinski re- gister kot samostojno podjetje. Novi lastnik, ki je začel v času velikega avstrijskega fi- nančnega poloma, ni imel več sreče kot nje- govi predniki. Že leta 1876 je prišel v stečaj. Leta 1878 je izdražil nepremičnine ljubljan- ski trgovec Adolf Hauptmann. Šele leta 1896 je v istih prostorih začela zopet obratovati tovarna vžigalic Alojzija Cerneta. Njegova tvrdka je bila registrirana 9. oktobra 1896 pod nazivom Gustava Czapa naslednik Aloj- zij Cerne. Tudi ta je bil tako zadolžen, da je bil leta 1903 razglašen nad njegovim pre- moženjem stečaj. Dne 24. avgusta 1903 je bila njegova tvrdka izbrisana iz trgov-skega regi- stra.*8 Po toliko peripetijah je s tem prenehala ta zadnja ljubljanska tvornica žveplenih klin- cev, ki so jo Ljubljančani imenovali na krat- ko »klincfabrika«, izraz, ki se je za poslopja, v katerih je delovala, ohranil do danes. 4 OPOMBE I 1. Drž. a. LRS, Gub. a., fase. 43, 1787—1791. 2. Amtsblatt zur L. Z. od 22. maja 1830. — 3. j Drž. a. LRS, nam. a., fase. 21-2 (1854), Bericht] der Handels- und Gewerbekammer Lailsach für! das Jahr 1833, str. 56; Jože Šorn, Razvoj papir- nice Vevče, Ljubljana 1956, str. 23—27. — 4. Jože Šorn n. o. m. str. 27. — 5. Statistischer Bericht der Handels- und Gewerbekammer Laibach für das Jahr 1870, str. 290. — 6. Trgovinski register. — 7. I. Slokar, Geschichte der österr. Industrie, str. 556. — 8. I. Slokar n. o. m. str. 560 si. — 9. Fr. Kidrič, Jožef Pinhak v SBL. — 10. Mestni a.. Reg I, fase. 151. — //. R. Andrejka, Najsta- rejše ljubljanske industrije. Kronika III, str. 133, 134. Trditev Andrejke, da bi bil Fribert družbe- nik in tehnični vodja tvornice, ni nikakor ute- meljena. — 12. Mestni a.. Reg I, fase. 63. — 13. Mestni a.. Reg I, fase. 148. — 14. Drž. a. LRS, Nov. stan. a., fase. 38, No 458. — 15. Andrejka n. o. m. str. 135. — 16. Drž. a. LRS, Nov. stan. a., fase. 58, No 458. — 17. Poziv z dne U. febr. 1801 v Beilage zur L. Z. 1801 No 15. — 18. Mestni a.. Reg L, fase. 95. — 19. Drž. a. LRS, Relaten- buch deren beim Magistrat der Stadt Laibach vorgemerkten Schulden, Tom 10, lit X, 6. — 20. Drž. a. LRS, Relatenbuch, Tom 11, ht J, 2—5. — 21. Andrejka n. o. m. str. 179 in 180. — 22. Radics, »Krain im merkantilen Adressbuch von Jahre 1804« v Argo 1893. — 27. Heinrich Georg Hoff, Historisch - statistisch - topographisches Ge- mälde vom Herzogthume Krain, Laibach 1808, str. 141 si. — 24. Andrejka n. o. m.. Kronika III, str. 180. — 25. Mestni a., Reg I, fase. 745 in codex XX/6. — 26. Intelligenzblatt zur L. Z. od 15. ja- ntarja 1845. — 27. Mestni a., fase. 20, 1853—, Drž. a. LRS n. o. m., fase. 21-2. — 28. Keess Stephan, Darstellung des Fabricks- und Ge- werbswesens im österr. Kaisterstaate, Wien 1819, I, 304, 305, Illyrisches Blatt 1820, str. 23. — 29. Drž. a. LRS, K. k. Provinzial-Handelskommission, Statistik 1832—1852; Gub. a., fase. 31, 1835/36, N 11, Mestni a., fase. 40, 1827—1836, fase. 20, 1827—1836, fase. 40, 1837—1946. — R. Andrejka, Kančeva tvornica vžigalnikov v Ljubljani v Glas- nika muzejskega društva za Slovenijo 1936, na- vaja pomotoma, da je tvornica prenehala 1. 1839. — 70. Mestni a.. Reg L, fase. 427 in 558; Vrhov- nik, Trnovska župnija, str. 88, navaja pomotoma, da je to tovarno ugonobil požar. Enako ne drži trditev Andrejke (Kronika I, str. 58), da je ob- stajala ta tovarna okoli leta 1822 in da je okoli leta 1837 pogorela. — 71. Mestni a.. Reg I, fase. 559, in zapisnik mestnega sveta z dne 13. marca 1851. — 72. Amtsblatt zur Laibacher Zeitung od 17. oktobra 1851. — 77. Mestni a.. Reg I, fase. 559. Ne drži trditev R. Andrejke (Razvoj ljub- ljanskih industrij med 1859 in 1869 v Kroniki VI, str. 91), češ da je trgovec Ludovik Reddi zgradil leta 1851 to prvo tvornico vžigalic v Ljubljani. — 74. Mestni a., Reg I, fase. 561, Anhang zur Laibacher Zeitung od 29. oktobra 1852. — 75. Amtsblatt zur Laibacher Zeitung od 21. decembra 1852, Drž. a. LRS, registri namestništva. — 36. Bericht der Handels- und Gewerbekammer Lai- bach über den Zustand des Handels- und der Industrie im Jahre 1852 (Laibach 1853), str. 83. — 77. Bericht der Handels^- und Gewerbekammer Laibach über die Zustände in den Jahren 1854, 1855 u. 1856, Laibach 1857. — 78. Statistično po- 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ročilo zbornice za trgovino in obrt v Ljubljani i za leto 1870, Ljubljana 1872. — 39. Drž. a. LRS, ; nam. a., fase. 33-8, in registri namestništva j 1852—1854. — 40. Andrejka, Razvoj ljubljanskih industrij med 1859 in 1869 v Kroniki VI (1939), str. 91, Novice 1858, str. 145. — 41. Slokar L, Geschichte der österr. Industrie, str. 573. — 42. Mestni a., Reg I, fase. 745. — 43. Mestni a., codex XX/6. — 44. Mestni a.. Reg I, fase. 745. — 45. Trgovinski register. — 46. Mestni a., Reg I, fase. 745. — 47. Drž. a. LRS Zemljiška knjiga, Gult St. Peter, tomus I, fol. 185 in 186. — 48. Zemlji- ška knjiga. Trgovinski register; Mestni a., knjiga hiš, Statistična poročila Zbornice za trgovino in obrt Ljubljana za leta 1870, 1875 in 1880, ki na- vajajo nekoliko netočnih podatkov. VRHNIŠKA LOKALNA ŽELEZNICA JOŽE JENKO V letu 1836, ko so avstrijski vojaški pio- nirski oddelki, državni in privatni inženirji pregledovali teren in predlagali traso za bodočo dvotirno progo Dunaj—Trst, so se oglašali tudi zasebni interesenti ter začrto- vali poti te važne gospodarske glavne proge. Obstajal je predlog, naj teče bodoča magi- st rala ob severo-vzhodnem robu Ljubljan- skega barja ter nato nadaljuje pot mimo Vrhnike oziroma v njeni neposredni okolici. Ta mojster je bil znani napredni agrarec Peter Leskov^ic. Mož je bil doma v vasi Vi- harše ob cesti med Logatcem in Idrijo. Kot gospodarstvenik se je zanimal tudi za pro- metne razmere. Spoznal je, da so bodoče železnice pravi blagoslov za kraje, ki se jih bodo dotaknile nove iznajdbe. Ker takih vzponov, kakor so npr. proti njegovemu do- mačemu kraju, parni stroji ne bodo zmogli, jc vsaj notranje želel, da se vije bodoča proga v njegovi bližini. Tako kaže nam dosegljiva prva, s peresom črtana karta z vrhniško že- leznico. Sicer je predvideval dve inačici iz Ljubljane. Prva smer nakazuje pot proti Gorenjski ob Savi in Sori skozi oziroma mi- mo Medvod, Škofje Loke, Poljan do Hotavelj. Druga, za naš predmet važna varianta pa teče od Ljubljane dalje ob državni cesti do Vrhnike oziroma njene neposrednje bližine in dalje proti Podlipi, Smrečju, Dobračevi in Fužinam v strogi zahodni smeri mimo Sovodnja. Na poti med Kopačnico in Mrav- ljami se obe inačici zvežeta pri Cerknem in združeni nadaljujeta pot do Mosta ob Soči (Sv. Lucije) in dalje, da čim preje dosežeta Trst.i Po daljšem razpravljanju, kje naj dvotirna magistrala teče od Celja dalje proti Ljub- ljani, se je vlada odločila zaradi bodočega odcepa proge proti Zagrebu, da naj se vije ob Savinji in Savi, čeprav je bila začrtana proga pod Kamniškimi planinami po Črnem grabnu ali ob rečici v Tuhinjski dolini do Ljubljane za 76 km krajša. Takratne teh- nične priprave namreč niso dovolile, da bi , pod Sent Gotardom rili v 3800 m dolg pre- dor.2 Trasa nadaljuje svojo pot na desnem bregu Ljubljanice, preko katere naj bi vodilo pet ' zaporednih mostov, zavije nad Zalogom na [ levi breg in zopet prekorači reko južno od i Ljubljane, od koder nadaljuje po dolgem, ; nizkem nasipu čez Barje. Severno od vasi Gorice zavije proga na desno in preseka državno cesto v sredini med Logom in Vrh- niko, kjer se obrne proti Podlipi. Po tej ver- ziji bi bila to druga varianta med Ljubljano in Vrhniko.' Skoraj je minilo pol stoletja, ko so začeli gospodarstveniki tretjič obravnavati vrhni- ško železnico. Za njeno predkoncesijo je za- prosil dne 1. decembra 1894 rudarski inženir Avgust Glowacki iz Ljubljane. Temu je trgo- vinsko ministrstvo dne 9. marca naslednjega leta dovolilo, da sme pričeti s pripravljal- nimi tehničnimi deli za normalnotirno lo- kalno železnico. Dovoljenje je veljalo šest mesecev; proga naj bi se odcepila na pri- mernem mestu obstoječe glavne dvotirne ma- gistrale med Ljubljano in Borovnico čez Log na Vrhniko.* Neposredno nato je zadela Ljubljano velika nesreča — velikonočni po- tres. Mesto je bilo treba obnoviti ter poško- dovana poslopja popraviti. Zato je bilo nuj- no pripraviti in pripeljati mnogo gradbenega materiala. Sreča v nesreči je bila, da je bil v tem času ustanovljen na Vrhniki začasen konzorcij z nalogo, da gradi vrhniško lokalno progo tako, da bi tekla železnica iz Ljub- ljane, se odcepila pri km 440 južne železnice ter vozila mimo Brezovice in Lukovice v Log, od koder bi se po posebni progi ali pa po državni cesti bližala mimo Drenovega griča in Sinje gorice Vrhniki. Konzorcij je že dal nalog za sestavo generalnega projekta in pro- računa gradbenemu podjetju Neufeldu na Dunaju.' V tem smislu je poročal in predla- gal občinski odbornik Ivan Hribar na seji 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO občinskega sveta dne 18. julija 1895. V pred- logu je nadaljeval: gradnja te železnice bi bila važna že pri obstoječih razmerah za Ljubljano; sedaj — po potresu — pa bo treba v naslednjih petih letih izredno veliko stav- benega materiala, zlasti opeke in kamenja. Čeprav sta bili zgrajeni v ljubljanski okolici dve novi opekarni z okroglimi pečmi, vendar vse bližnje opekarne ne bodo mogle proiz- vajati tolikih količin, kolikor jih bo potreb nih za popravilo starih porušenih, oziroma poškodovanih ter na novo zgrajenih poslopij. Nabava opeke pa bo na Vrhniki že mo- goča, ker bodo letos gradili tri nove okrogle peči. Tako bo železnica olajšala dovoz tega gradbenega materiala. Nič manj ne bo sode- lovala železnica pri prevozu kamenja; ob tej bodoči trasi je več kamnolomov, posebno v Logu. Stavbeni les pa bo prihajal v Ljub- ljano iz ligojnskih, horjulskili in podlipskih gozdov. Vsa ta dejstva opravičujejo zahte- vek, da zgradi država prepotrebno železnico Ljubljana—Vrhnika kot progo po potrebi, oziroma v sili in se vzame v zakonski načrt tistih lokalk, ki se morajo graditi in končati v 1. 1896. V smislu Hribarjevega predloga, ki je bil soglasno sprejet, je magistrat ljub- ljanski priporočal trgovinskemu ministrstvu gradnjo vrhniške proge.' V mesecu avgustu 1895 je bil sestavljen konzorcij za zgradnjo vrhniške železnice. Za predsednika so izvolili Ivana Hribarja iz Ljubljane, člani pa so bili Vrhničani: Ga- brijel Jelovšek, Josip Lenarčič, Teodor Frö- lich, Karel Mayer in Ivan Gruden. Tako se- stavljen vodilni odbor je skrbel v dogovoru z dunajskim podjetjem Gustavom Ernstom za sestavo načrta, ki je bil 26. septembra predložen trgovinskemu ministru. Za na- pravo generalnega načrta in troškovnika je odobril kranjski deželni odbor 1000 goldi- narjev pod pogojem, da ga konzorcij iz stavbenega zaklada kasneje povrne.' Na pod- lagi teh vlog je pristojno ministrstvo dovolilo v smislu obstoječih zakonskih odločb revizijo bodoče trase in s tem v zvezi predvideno postajno komisijo.8 Predpisani obhod so opravili dne 24. oktobra. Sklenjeno je bilo, da se odcepi vrhniška proga od glavne dvo- tirne železnice v smeri proti Trstu pri čuvaj- nici št. 448, kjer se zgradi tudi nova postajna edinica Brezovica. Zupan pristojne občine zahteva, da naj stoji nova postaja ob državni cesti in ne ob občinski poti. Predvidena edi- nica v Logu naj leži v km 4/5 neposredno ob cesti na Podpeč; proti temu je ugovarjal podeželski krčmar Lenarčič. Po načrtu pred- videno nakladališče Lesno brdo naj se ime- nuje Drenov grič, kar je bilo soglasno odo- breno. Glede končne postaje je bil sklep, da : je lega ugodna za eventualno nadaljevanje ; proge proti Logatcu in zamišljenemu koncu v ] Ajdovščini. Tu bi omenil, da je pri obhodu in v komisiji še sodeloval iniciator inž. Glo- ; wacki. Od tedaj dalje ni več podpisan na ! kateremkoli uradnem spisu.' '< DOKAZOVANJE RENTABILNOSTI PROGE Dne 10. oktobra 1895 je uprava generalne direkcije južne železnice odgovorila konzor- ciju, da je pripravljena v zvezi z vlogo z dne 22. septembra upravljati in voditi promet na novi progi Ljubljana—Vrhnika. Vendar mora poznati pogoje pri morebitnem uprav- ljanju ter se seznaniti s tehničnimi in komer- cialnimi razmerami. Spričo tega je potrebno zbrati in predložiti podatke o rentabilnosti. Iz rezultatov naj bo razvidna množina naj- važnejših predmetov, ki se bodo prevažali iz predvidenih edinic in nanje pri bodoči že- leznici." Za zbiranje teh podatkov so poverili vele- posestnika Jožefa Lenarčiča z Vrhnike. Za nas ni važno preračunavanje rentabilite, pač pa zvemo iz poročila o gospodarskih razme- rah, ki so vladale pred dobrimi 65 leti v trgu Vrhniki in okolici. A. Blagovni promet Čeprav se je dvotirna proga Ljubljana— Trst mačehovsko izogibala Vrhniki, vendar njena obstoječa mala industrija ni propadla. Boriti se je morala za svoj obstoj, četudi bo bile postaje Borovnica, Verd in Logatec od 10 do 20 km oddaljene od trga. Kajti vprega na dolgih razdaljah in slabo vzdrževanih ce- stah je neugodno vplivala na prodajno ceno. Manj vredno blago pa sploh ni prišlo v pro- dajo in je segnilo pod milim nebom. V občini Vrhniki, t. j. med Borovnico, Lo- gatcem in Rovtami se razprostira 9830 oralov visokega gozda. Na tej površini posekani les se predeluje in žaga na 17 žagah; 16 od teh jih poganja vodna sila, ena pa je parna žaga. Tudi iz gozdov kneza Windischgrätza in lo- gaškega sodnega okraja prihaja les semkaj v obdelavo. Hrastovino pripeljejo Gorenjci in Dolenjci; te vrste lesa reže obstoječa to- varna za parkete, ki pripravlja razne oblike za izdelovanje pohištva ter ga tudi izvaža. Za domače potrebe, t. j. za kurjavo pose- kajo vsako leto dokajšne množine bukovih drv, ki jih prodajo tudi v Ljubljano. Iz odpadkov posekanega lesa žgejo, ozi- roma kuhajo oglje; količina te robe se bo 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Predlog Petra Leakovica za prro železniško traso med Ljubljano in Vrhniko z nadaljevanjem proti Trstu skozi Cerkno in Sv. Lucijo iz leta 1836 (LoSki razgledi VI/1959, str. 187) 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO povečala, ko bo prevoz po železnici lažji in cenejši. Lesnopredelovalna iovarna izdeluje poleg parketov tudi kadi. čebre iu .sode raznih ve- likosti. Po razmerah sodeč moremo trditi in skle- pati, da bi na Vrhniko dospelo ca. 150, iz- vozilo pa bi se 1100 vagonov lesa. Skupno število uvoza in izvoza se bo dvignilo za ca. 200 vagonov nasproti sedanjemu številu. Sestavljavec tega pregleda Jože Lenarčič trdi, da so geologi v neposrednem železni- škem območju, posebno v horjulski okolici zasledili sloje rjavega premoga. Tudi drugod iščejo in vrtajo za premogom. Rezultati bodo kmalu znani. Pri bodoči edinici v Drenovem griču so ugotovili velike količine antracita, ki ga je mogoče zasledovati v dolžini 10 km od Loga do Podlipe. V globini 20 m so odkrili 30 do 100 cm debele plasti. Uvoz premoga za potrebe vrhniške pivo- varne znaša letno 10—12 vagonov. Prevoz iz Borovnice s cestnimi vozili stane 10—12 goldinarjev. Pričakovati pa moramo, da bo potreba po premogu za pivovarno, opekarne in privatnike narasla na 1 V2 vagona dnevno. Ker je na poteku nove proge posebno od , Loga dalje dokaj kamnolomov, je mogoče žgati letno do 100 vagonov apna. Tega bo rabila prav sedaj po potresu porušena in poškodovana Ljubljana. Kasneje ga bo mo- goče še več producirati in ga izvoziti v Trst in tudi dalje. Vsekakor bo laže konkurirati s cenami nasproti produkciji apna s Postojno zaradi bližine in s cenejšim prevozom. Kot gradbeni material moramo omeniti tudi kamenje. V vrhniški okolici je dokaj kamnolomov. Do sedaj je bil najboljši odje- malec Ljubljana. Pri tem moramo upoštevati skladovnice črnega marmora v okolici Les- nega Brda. V prejšnjih letih so ga prodajali v Budimpešto, Dunaj in Trst. Računajmo, da bo te robe do 250 vagonov letno. Vsekakor ne smemo prezreti zemeljskih izdelkov, t. j. izdelke iz gline in ilovice. Upo- rabljajo jih delno za izdelavo peči, predvsem pa za izvrstno opeko. Na Vrhniki obstajajo 4 opekarne, katerim se bo v kratkem pridru- žila še peta. Do sedaj so žgali letno do 3 mili- jone opeke; z dodatno peto in z razširjenjem in opremo ene od obstoječih opekarn na strojni pogon bo mogoče obratovati tudi po- zimi. Tako se bo dvignila produkcija za 4 milijone, torej skujino na 7 milijonov letno. Iz Vrhnike in njene okolice izvažajo pše- nico, ajdo in oves ter kupujejo za lastno uporabo moko v Ljubljani. Zelo radi Vrhni- čani zamenjujejo žito v Ljubljani, t. j. pše- nico in koruzo in meljejo doma v velikem mlinu, ki razpečava doma in okolici mlevske izdelke. Izvožena in uvožena žita dosežejo na leto okoli 270 vagonov. V trgu obratuje pivovarna, ki vari letno 6000—7000 hI piva. Doma ga popijejo ca. 2000 hl, medtem ko ostanek izvozijo. Za po- trebe pivovarne bo železnica prevozila letno 165 vagonov, naloženih delno s pivom in žga- njem, hmeljem in praznimi sodi ter dokajš- njo količino slivovke in brinovca. Pri prevozu z železnico pride v poštev tudi živina. Na Vrhniki je predvidenih 5 letnih sejmov, kamor pripeljejo okoliški kmetje 1000—2000 repov. Dobro rejeno go- vedo prodajo v Ljubljano in Trst. V Pulj po- šiljajo redno teleta, ki jih sedaj odprem- Ija postaja Logatec. V horjulskih in ligojn- skih vaseh se pečajo prebivavci s svinjerejo. Kmetje kupujejo mlade prašičke drugod, doma jih podkrmijo ter koljejo. Meso poši- ljajo ljubljanski tovarni salame, čestokrat pa izvažajo meso v Idrijo in Trst. S tem blagom bi obremenili železnico do 30 vagonov letno. Kakor danes tako je bila tudi takrat raz- vita usnjarska industrija. Dober glas o ka- kovostnem usnju je šel daleč po deželi in svetu, ker je bilo na mnogih razstavah odli- kovano. Letno prihaja 50.000 po 5 kg težkih kož, ki jih doma ustrojijo in potem izvažajo. Za predelovanje kož porabijo do 400 stolov ribje masti in loja. Predvideva se, da bo že- leznica prevozila vsako leto do 60 vagonov usnja. Sestavljavec Lenarčič trdi, da je zanesljivo računati, da bo železnica letno do 4800 vago- nov robe prevozila. Dohodki tovornega pro- meta bi bili: • 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIK B. Potniški promet Za predračun potniškega prometa in pred- metnih dohodkov so odločilni; a) zaledje vsake edinice do 5 km premera; b) število prebivavcev na območju pod a) znaša '/e naseljencev posamezne edinice; c) vsak po tem ključu ugotovljeni okoličan in domačin uporabi letno vsaj enkrat vlak na poti in na povratku, dolžina prevožene poti pa znaša vsaj 50 "/o celotne dolžine proge od začetne in končne točke; v našem primeru torej pri 20 km dolgi poti vsaj 10 km; č) frekvenco sestavlja od vozečih se pot- nikov 10 Vo, po takrat označenih oddelkih I. razred, 90*/o pa 111. razred. Vozna tarifa znaša na osebo in kilometer 31/2, oziroma 2 1/2 krajcarja. J Po gornjem ključu napravi to število letno 2 krat 36.000 krat 90 skupno 720.000 potni- ških kilometrov. 10 »/o od tega odpade na I. razred in 90 «/0 na III. razred. Po tarifi po 3 V2 krajcarja in 2 V2 krajcarja značajo dohodki 72.000 pot. kilometrov krat 0.035 ....... 2.520 gold in 548.000 pot. kilometrov 0.025 ....... 16.200 gold poleg še prtljažina 20 ton krat 10 krat 1.1 + (2000 krat 10 kr) 420 gold skupni dohodki potniškega prometa............. 19.000 gold k temu še dohodki tovornega prometa............ 33.000 gold potem znašajo bruto dohodki............... 52.000 gold za vso progo Ljubljana—\'rhnika, t. j. za peažni 8 km dolgi del Ljubljana—Brezovica, ki ga skupno uporablja konzorcij z južno železnico in novo progo Brezovica—Vrhnika, ki jo uporablja samo konzorcij v prometni dolžini 12 km; potem znaša pri skupni dol- žini 20 km povpr. bruto-donos 2600 gld/km. OBRATNI STROŠKI- Pri dnevnem prometu dveh parov vlakov, ki prevozita po 8 km dolgo peažno progo s povprečnimi izdatki 1.10 gold, na 8 km in 12 km nove železnice po 90 krajcarjev za km, potem znašajo obratni stroški: I. za progo Ljubljana—Brezovica 2 krat 2 krat 365 krat 8 krat 1.10 ........ 12.848 gold II. za lokalno progo Brezovico—Vrhnika 2 krat 2 krat 365 krat 0.90 ......... 15.768 gold pavšalni upravni stroški...... 1.232 gold skupaj I in II ter pavšal..... 37.000 gold Cisti dohodki Medtem ko je znašal čisti dohodek 23,061 kilometrov dolge proge lokalke Ljubljana— Kamnik 1. 1893 in 1894 po 2550 gold na km in 134 km dolge dolenjske železnice v letu 1894 in v polletju 1895 povprečno 3800 gold, čuti sestavljavec Lenarčič za vrhniško progo, da je ta prognoza za novo progo ugodna.'* . KONKRETNI UKREPI i Dne 3. januarja 1896 je deželni zbor po- oblastil deželni odbor, da dovoli izplačati za| gradnjo vrhniške železnice 20.000 gold pre-i dujma iz garancijskega fonda dolenjskih že- 1 leznic konzorciju za gradnjo te lokalke, ako ! bi ga potreboval v tekočem letu.'^ ; Ker je deželni odbor na svoji seji dne 31. ju- i lija 1895 obravnaval prošnjo komisionarjev i za predkoncesijo vrhniške lokalke, trgovin-< skemu ministrstvu obrazložil nujno potrebo ; te železniške zveze ter priporočal, da se ta i, vzame v program gradnje v letu 1896, je na novo ustanovljeno železniško ministrstvo izjavilo, da je pripravljeno zajamčiti držav- , no poroštvo čistega letnega dohodka s 4*'/6^ obrestmi in razdolžiti prioritetno posojilo i v največjem znesku 400.000 gold, ki se na-1 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO jame zaradi dobave denarja. Dalje bo pri- stojni minister izposloval že v bodočem po- mladanskem zasedanju državnega zbora pod pogojem, da bi kranjska dežela in udeleženci skupno prevzeli najmanj za 50.000 gold osnovnih — glavninskih delnic v nominalnem znesku po al pari kurzu delniške družbe, ki se mora ustanoviti. Železniški minister je prepustil deželnemu odboru, da podvzame zaradi pridobitve za- htevanega zneska potrebne korake zlasti med lokalnimi udeleženci. Ker je deželni zbor sklenil in dovolil prispevati že 51. julija 1895 za nakup osnovnih delnic znesek 20.000 gold, toda le pod pogojem, da bodo tudi lokalni faktorji podpisali enako vsoto, je železniški minister pripomnil, da naj podpišejo tudi Vrhničani in okoličani do 30.000 gold, sicer bi se moral kriti primanjkljaj s primernim zvišanjem deželne podpore. Deželni odbor je o tem obvestil konzorcij in županstvo na Vrhniki. Oba je prosil za čim prejšnje sporočilo. Železniškemu mini- strstvu je bilo že 25. februarja 1896 javljeno o uspehu zbiranja in obveznega podpisova- nja zneskov. Obenem so prijavili sestav kon- zorcija, v katerem so bili: Ivan Hribar, de- želni poslanec, kot načelnik, Gabrijel Jelov- šek, vrhniški župan, kot načelnikov namest- nik, kot člani pa Teodor Frölich, pivovarnar. Avgust Glowacki, avtorizirani inženir, Ivan Gruden, davkar v pok., Josip Lenarčič, to- varnar, in Karel Mayer, trgovec." Z vabilom konzorcija lokalne železnice z dne 16. novembra 1895 so podpisali posamez- niki te-le zneske v goldinarjih: Kotnik Ma- rija in Kmetska posojilnica po 3000, Franc Štrukelj iz Ljubljane 500, Gabrijel Jelov- šek in Emilija Golob po 400, Karel Mayer 300, Ivan Gruden, Ivan Hribar, Franc Ter- šar, Štefan Furlan po 200, Franc Hočevar, Ivan Oblak, Jernej Janša, Jurij Grampov- čan senior, Fric Jeršinovec, Matija Počkaj in Karel Jelovšek po 100, torej skupno 15.100." Na osnovi poročila deželnega odbora že- lezniškemu ministrstvu in deželni vladi dne 9. marca 1896, da so se udeleženci v notarsko overjenih izjavah dne 18. in 21. februarja zavezali na zahtevo plačati gornje zneske za osnovne delnice in da se je Kranjska hra- nilnica odločila prispevati za iste namene 14.900 gold, je deželni odbor priporočil, da naj se gradnja te lokalke pospeši.'* Z zakonom dne 21. julija 1896 državnega zakonika Kos LV je bila dunaj. vlada poobla- ščen*a, da pod pogoji tega zakona zagotovi tudi gradnjo železnice od primerne točke pri Ljubljani na južnoželezniški progi Dunaj— Trst na Vrhniko. Po členu III. tega zakona je država jamčila za dobo 76 let čisti do- biček v znesku 17.000 gold. Ta garancija je bila vezana na pogoj, da prispeva dežela in udeleženci k stroškom gradnje najmanj 50.000 gold. Nadaljnji člen XII. odreja, da se mora ta znesek naložiti v osnovnih delnicah. Zanje se ne plačujejo interkalarne obresti ves čas gradnje. Podpisane delnice morajo biti pra- vočasno vplačane in nato takoj prevzete od udeležencev, ker je od tega odvisna pode- litev koncesije. Dne 17. junija 1896 je začasni vodilni od- bor naprosil deželni odbor, da naj končno po dveh mesecih dne 5. septembra obljub- ljenih 20.000 gold podpiše, toda pod pogo- jem, da prevzame glavninske delnice po no- minalni vrednosti od akcijske družbe, ki se mora ustanoviti v smislu naredbe državne uprave. Hkrati vplača omenjeno vsoto pri avstrijskem zavodu za prometna in javna dela pri nižjeavstrijski ekskomptni družbi na Dunaju proti obrestim za ves čas, dokler se ne podeli in razglasi koncesijska listina." Z zakonom dne 21. julija 1896 je bila dana garancija za gradnjo proge Ljubljana—Vrh- nika in Gorica—Ajdovščina poleg še 20 dru- gih na desnem bregu Donave v Cislitaniji. To jamstvo je ojunačilo Ivana Hribarja, ki je bil med tem časom že potrjen za ljubljan- skega župana, skupno z vrhniškim županom G. Jelovškom in Ivanom Grudnom, upoko- jenim davkarjem, da so zaprosili za konce- sijo. Ta je bila objavljena v državnem zako- niku z odredbo št. 137 dne 26. junija 1897. Splošno je mogoče trditi, da se je gradnja komaj 11.5 km dolge proge brez večjih ob- jektov silno vlekla. Izdelovanje načrtov je trajalo v nedogled. Na sestavi postajnih na- prav v novi, še neobstoječi edinici Brezovici je delalo več ustanov in posameznikov. Tudi upravi južne železnice, bodoči upravljajoči ustanovi, se ni nikamor mudilo. Izgovori, da je treba sestaviti in zaključiti prevzemno pogodbo in se dogovoriti tudi z direkcijo drž. železnic v Beljaku zaradi skupne upo- rabe postaje Ljubljana, so bili dobrodošli." V citirani odredbi drž. zakonika LIX-1897 je bila iz 20 členov obsegajoča koncesijska listina, ki je pooblastila v prejšnjem od- stavku omenjene tri prosivce, da smejo začeti graditi zaprošeno normalnotirno lokalno že- leznico in da ustanovijo delniško družbo s pripadajočimi pravicami in obveznostmi. Družba nosi naslov : »Lokalna železnica Ljub- ljana^—Vrhnika« in ima svoj sedež na Du- naju. Ta se premesti v Ljubljano takrat, ko se spričo čistega donosa skozi pet zaporednih let ne bo zahtevalo v smislu § 2 do 6 kon- 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA cesijske listine določeno državno poroštvo za obrestovanje in odplačilo 400.000 gold pri- oritetnih obveznic za dobo 76 let najvišja vsota 17.000. Družba sme začeti delovati, ko bo vsa v § 7 koncesijske listine določena delniška glavnica, obstoječa iz 500 delnic v nominal- nem znesku 50.000 gold vplačana in od že- lezniškega ministrstva potrjena, oziroma, ko je že bil ustanovni občni zbor, družba pa pri trgovinskem sodišču protokolirana. Poleg že prej omenjene glavnice obstaja še družbeni kapital največ 400.000 gold; ta se more najeti pod pogoji, ki jih odobri državna uprava. To posojilo se mora vrniti v 76 letih od dneva, ko je bila izdana konce- sijska listina.'* Priprave so že tako daleč dozorele, da so poročali časopisi, da pričnejo graditi progo že v marcu 1898.'" Toda zopet sta minila dva meseca, ko je občinski odbor na Vrhniki končno vabil k slovesnosti, da bo 23. maja zasajena prva lopata, oziroma da se začne graditi toliko zaželena železnica. Za to pri- ložnost je bil objavljen spored slavnosti, ki je imel te-le točke: ob 9. uri zbirališče ude- ležencev v čitalnici, ob 10. uri maša pri Sv. Trojici; neposredno je sledila zakuska, nato je bil organiziran odhod na stavbišče bodoče vrhniške postaje. Tu je ob 12,15 na- čelnik konzorcija Ivan PIribar slovesno za- sadil prvo lopato. Sledili so govori, v katerih je bil poudarjen gospodarski pomen bodoče proge. Za povabljence je bil pripravljen slavnostni banket.^" Za gradbena dela je bilo poverjeno do- mače podjetje Filipa Zupančiča iz Ljub- Ijane,^' za nadzornega inženirja je postavila vlada Dunajčana Antona Koleša.^^ Po izdani koncesiji bi bila morala proga biti že dve leti po razglasitvi končana, a so jo komaj začeli graditi. Spričo tega je železniško mi- nistrstvo podaljšalo gradbeno dobo do 1. ju- nija 1899.23 Omeniti moram še, da je bila 6. decembra 1897 ustanovljena delniška družba; v uprav- nem odboru so bili: Franc Povše kot deželni odbornik; izmed delničarjev so bili izvoljeni Ivan Hribar, Gabrijel Jelovšek, Jože Lenar- čič, Jože Luckmann, Jože baron Schwegel in Sigmund Werner. Izmed teh je bil pred- sednik Jože Schwegel, podpredsednik pa Ivan Hribar.2* Medtem so gradbeniki z delom pohiteli. V ponedeljek 10. aprila 1899 je vozila prva lokomotiva železniško komisijo ter posamez- ne člane upravnega odbora.^' Dne 2. junija je pregledal odposlanec že- lezniškega ministrstva progo in dovolil ta- kojšnjo otvoritev prometa. Vendar je bilo treba še počakati, da je bila sklenjena po- godba z upravo južne železnice, ki prevzame upravljanje nove proge. Pripravljali so tudi tarifo za prevoz potnikov in robe, ki jo je izdalo glavno ravnateljstvo nadzorne želez- nice.^' Vse je bilo že pripravljeno za slavnostni otvoritveni vlak, ki je prevažal le povabljene goste. Ti so se zbrali iz Ljubljane in Dunaja. Prvi vlak je odpeljal iz Ljubljane ob 9. uri ' dne 23. julija, vrnil pa se je isti dan ob 17. uri po končanem slavnostnem banketu. Redni promet se je začel naslednjega dne 24. julija 1899. Dnevno so vozili po trije pari mešanih vlakov, v katerih so bili uvr- ščeni potniški vozovi III. in I. razreda.^' Vrhniška železnica je bila pasivna zaradi pičlega tovornega in potniškega prometa; spričo tega dohodki niso krili obratnih stro- škov. Država je morala doplačevati priori- tetne obresti. V teku prvih desetih let so znašali predujmi že 797.693 kron ter je ostala edina rešitev: podržavljenje.^* Njen ustvaritelj Ivan Hribar je videl re- šitev v tem, da se podaljša proga proti Pod- lipi in dalje do Idrije in Mosta ob Soči. Tako bi se povečali dohodki s trans-prevozi.^" Transportne razmere se niso zboljšale tudi danes. Dnevniki so obsodili posamezne lo- kalke, da se kot pasivne opuste. Prevelik je sedaj motorizirani cestni promet, ki občutno škoduje lokalnim progam. Le v prvih mesecih okupacije v 1. 1941 je prišla naša lokalka zaradi razstreljenih mo- stov v Borovnici in Štampetu med Verdom in Logatcem do večje veljave v potniškem pro- metu. Zvezo med Logatcem in delno med Verdom so vzpostavili Italijani z avtobusi. Omenil bi še podaljšanje proge od glavne postaje Vrhnika do postajališča Vrhnika trg v voznoredni dobi 1934/1935 za 600 m. Ta del se je zgradil po privatni iniciativi. Železni- ška uprava je odškodovala graditelje tako, da jim je plačevala za vsako prodano vo- zovnico po en dinar. V letu 1946/1947 so pre- ložili med Logom in Drenovim gričem traso ter jo proti koncu naselja Log položili pod naravno ježo. Odstranili so nevarno križanje državne ceste in železnice v nivoju tako, da , so napravili cestni nadvoz. Opuščeno staro cestno traso pa so določili za kolesarsko stezo.'" Tak je bil zgodovinski potek vrhniške proge v teku 63 let. 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OPOMBE 1. Mestni arliiv ljubljanski, tasc. 55, št. 54/1857. — 2. Avgust Mandel: Die Staatsbahn von Wien bis Triest 1856, str. 211. — 5. Illyrisches Blatt 1840, št. 25 in 26. — 4. Slov. Narod št. 63, 1895; MAL; dopis št. 1315 od 9. 5. 1895 trg. min. — 5. Mestni arhiv ljubljanski, fase. XV/11, akt 21702, 1895. — 6. Slovenski Narod št. 164/1895 in vir pod zap. št. 5. — 7. Dopis dež. odbora št. 7677 dne 12. okt. 1895. — 8. Odlok trg. min. 56543 od 1 10. 1895. — 9. Zapisnik v konv. mestnega ar- hiva XV/11 brez označbe. — 10. Mest. arh. Ij., fase. XV/11, št. 800 P juž. želez. — 11. M. A. Lj.. fase. XV/11, izvleček iz por. J. Lenarčiča in iz j referata dun. gradb. podj. G. Ernesta. — 12. M. A. Lj., fase. XV/11, dopis 586 dež. odb. — IJ. Poročilo dež. odb. v obravnavanju sej dež. odb. od 25. 12. do 6. 3. 1896/1897; dopis dež. odb. dne 25. 11. 1896, št. 1748. — 14. M. a. Lj., fase. XV/11; vabilo in seznam. — 15. Kakor pod tek. št. 13. — 16. Ibidem. — 17. Drž. zak. odredba 137, kos LIX/97. — 18. Pravila lok. žel. odb. iz leta 1897, str. 1—7. — 19. Slov. narod, št. 43, in Novice, teč. LVI list 9 od 4. VI. 1898. — 20. Novice, list XIX od 13. V. 1898, str. 188. — 21. Slov. Nar. št. 43/1898. — 22. Ibidem št. 83/1898. — 23. Ibidem št. 139/1898. — 24. Novice, list 34/1897, str. 421. — 25. Slov. n. št. 79/1898. — 26. Ibidem, št. 129 in 157/1898. — 27. Ibidem, št. 164/1898 in spisi konvoluta XV/11, št. 20234/1895 M. A. lj. — 28. Compas, II Band 1912. — 29. Ivan Hribar: Moji spomini, str. 319—320. — 30. Beležke pisca. ZALOŽNIŠTVO, PERIODIČNI TISK IN KNJIGOTRSTVO v MESTU IN OKRAJU LJUBLJANA V LETU 1%1 BOGOMIL GERLANC UVOD Razgled po zgodovini založniške dejav- nosti, kakor se je razvijala po iznajdbi ti- skarstva (okoli 1445), nam pokaže, da ta gospodarska dejavnost, ki je v prvi vrsti kulturnega pomena, ni bila nujno vezana na že obstoječe ali v določenem času ve- ljavno središče etične in kulturne skupnosti. Poleg objektivnih pogojev za ustanovitev založništva, — to je tiskarne, zakaj v tistem času in še dolgo potem je bil založnik isto- časno tiskar in prodajavec-knjigar, — ki so izhajali iz že obstoječih gospodarskih držav- no-pravnih ali kulturnih središč (npr. Be- netke, Augsburg, Padova itd.), so vplivali na to tudi subjektivni pogoji. To velja npr. za ustanovitev prvih dveh tiskarn na ozemlju Jugoslavije in sicer v Senju in na Obodu pri Cetinju, obe v istem letu (1794). Naj v tej zvezi omenimo dva naša prva tiskarja in založnika iz dobe prvotiskov (in- kunabul): Matevž Cerdonis iz Slovenjega Gradca je v letih 1482—1487 natisnil v Padovi okoli 60 sicer samih drobnih tiskov; Jernej Pelušič iz Kopra pa je deloval ob koncu XV. stoletja v Benetkah.' Naš prvi založnik v pravem pomenu be- sede pa je bil Primož Trubar. Svojih knjig in večino del svojih sodelavcev-protestantov ni mogel tiskati v domovini, a v tiskarni, ki je bila za namene tega gibanja ustanovljena v Ljubljani, ni bila natisnjena nobena Tru- barjeva knjiga! Kako se je sicer razvijala založniško-tiskarska dejavnost v sami Ljub-, Ijani, bomo prikazali v nadaljevanju, koli- kor je za namen tega pregleda potrebno. V zvezi s prej navedenimi subjektivnimi po- goji založništva pa naj pokažemo še na dva individualna in kot taka zanimiva primera iz naše kulturne zgodovine. V dobi poznih odmevov razsvetljenstva sta iz osebnih nagibov poskusila tiskati in zala- gati knjige kmet-pesnik Andrej Šuster-Dra- bosnjak (1768—1825) s Koroške ob Vrbskem jezeru (Drabosnje) in župnik Valentin Stanič (1774—1847) na Goriškem. Oba sta si omi- slila skromno lastno tiskarno in izdala po nekaj knjižic. To je ostalo brez vpliva za razvoj slovenskega založništva, ker sta bila zares izrazito osebnega pomena in po svoji vrednosti kaj malo pomembna. Pač pa sta bila kasnejša založniško-tiskarska podviga na Koroškem in Goriškem velikega pomena za naše založništvo, čeprav sta bila oba na skrajnem obodu naše etnične in teritorialne skupnosti. V Celovcu je začela leta 1854 delovati Mo- horjeva družba in ostala tam do nasilnega izgona (1919), v Gorici pa je ustanovil Andrej Gabršček (1864—1938) najprej lastno tiskar- no in kasneje še založbo, ki je delovala do začetka vojske med Italijo in Avstro-Ogrsko (maja 1915). Prva je vplivala na zalaganje »ljudske« knjige, kar se je posebno ugodno pokazalo v dobi med obema vojnama (Can- karjeva in Vodnikova družba), medtem ko je Gabršček v prvih letih našega stoletja zelo obvladoval naš knjižni trg posebno s pre- vodno literaturo in s tem dajal pobudo za 42 C A'sopi s ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Prvi Ijubljanslii in prvi tisk na slovenskem ozemlju sploh, ki ga je tiskal in izdal Janž Mandelc leta 1575 v Ljubljani poživitev založniške dejavnosti v sami Ljub- ljani, ki je bila ta čas na tem področju pre- malo aktivna. Ljubljana pa je v bistvu v vsej dobi slovenskega tiskarstva in založništva obdr- žala vodstvo. Njegov začetek sega v dobo reformacije, ko je prišel v Ljubljano Janž Mandelc (?—1605) in tu ustanovil prvo ti- skarno in založbo na slovenski zemlji. V času od poletja 1575 do spomladi 1582, ko ga je nadvojvoda Karel ukazal izgnati iz vseh avstrijskih dežel, je natisnil nad 10 sloven- skih od skupno v Ljubljani izdanih 26 tiskov. Po Mandelčevem izgonu smo bili Slovenci skoraj 100 let brez založbe in tiskarne, ko se je 1678 priselil iz Salzburga v Ljubljano ti- skar Janez Krstnik Mayr. Mayrjevo podjetje je prehajalo na naslednike (Reichard-Hept- ner-Gassler-Retzer) in s poroko s Frančiško Retzerjevo (25. V. 1829) na Jožefa Blaznika. Mayrjevi nasledniki so dolgo branili svojo monopolno pravico za tiskarsko obrt v Ljub- ljani, sklicujoč se na obljubo Marije Tereaije, da se bo tu ustanovila nova tiskarna le v primeru skrajne potrebe in tako sta začeli, delovati v mestu druga in nato še tretja ti- skarna-založnica šele v letu 1782. Z Mayrje- vim podjetjem je postala Ljubljana kot glav- no mesto Kranjske zopet sedež prve in za dolgo dobo edine tiskarne in založbe na slo- venskem ozemlju. Novi časi so dvigali po- trebo po tiskani besedi in tako so začele iz- hajati slovenske knjige tudi izven Ljubljane, pri čemer so se uveljavljala narečja, kar je močno ogrožalo pridobitev jezikovne skup- nosti, ki so jo ustvarili naši protestantski pi- satelji. Težnje po izdajanju knjig v štajer- skem, koroškem in drugih naših »jezikih« sta v glavnem onemogočila Japelj in Kumerdej z izdajo novega prevoda Biblije. Vse to je vplivalo na to, da so silili v Ljub- ljano razni tiskarji, ki so z izdajanjem slo- venskih knjig podprli osrednji položaj Ljub- ljane v našem založništvu. Tako je postala Ljubljana središče našega založništva in ob- držala vodstvo v tej kakor tudi v tiskarski dejavnosti do današnjega dne. Leta 1784, t. j. dvesto let po izidu Dalmatinove Biblije v .; Wittenbergu, je izšel v Ljubljani pri Egerju prvi del »Sve- i tega pismat v prevodu Jurija Japlja in Blaža Kumerdeja. ; Ta knjiga je imela velik vpliv na izoblikovanje našega knjižnega jezika i 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Naslednji pregled založniške dejavnosti je nastal iz prereza enoletnih družbenih dejav- nosti za okraj Ljubljana za 1961. leto. Za to objavo smo pregled dopolnili in občutno raz- širili na vsa tri področja založništva: knjige, periodični tisk in knjigotrštvo, ki je v tem okraju skoraj v celoti vezano na založniška podjetja. Tako bomo spoznali obseg, ki ga ima založniška dejavnost v ljubljanskem okraju in še posebej v Ljubljani ter vlogo in delež mesta Ljubljane v okviru celotnega slovenskega založništva. . A. KNJIGE V letu 1961 je delovalo v LR Sloveniji nad 40 založb, ki jih delimo glede na stopnjo in obliko dejavnosti v naslednje skupine: Založniška gospodarska podjetja .... 6 Casopisno-založniška podjetja..... 5 Knjižne družbe........... 3 Založbe znanstvenili in kulturnih ustanov 9 Založbe družbenih organizacij..... 10 Založbe strokovnih organizacij..... 7 Druge založbe........... 6 Število založb je vsaj v prvih štirih sku- pinah že skoraj ustaljeno, pri čemer velja pripomniti, da smo šteli med casopisno-za- ložniška podjetja samo tiste CZP, ki so v tem letu izdajali tudi knjige (»Pomurski tisk« v Murski Soboti, v Ljubljani pa »Go- spodarski vestnik« in »Uradni list LRS«). Me4 drugimi založbami so upoštevane v glavnem le tiste, ki jih srečujemo že nekaj let kot redne izdajatelje, npr. razni krajevni zborniki (Celjski, Kamniški, Loški), raz- prave itd. Posebej pa moramo omeniti, da upošteva ta pregled tako po seznamu založb kot šte- vilu izdanih del tiste knjige in take izdaje, ki so namenjene širšemu krogu bravcev kot branje, torej brez tiskov, ki služijo propa- gandi ali za priročne namene (npr.: ceniki, imeniki itd.), čeprav jih bibliografija zabe- ležuje in izkazuje v svojih pregledih. S tega vidika je treba presojati delež naših založb v celoti in posebej delež založb s sedežem v Ljubljani. Založništvo kot svojevrstna podjetniško- komercialna dejavnost kaže stalno dviganje in zaznamuje prav po osvoboditvi tako po številu izdanih del in nakladah, a še prav posebej po založniških programih in njihovi izpolnitvi stalno dviganje naše knjižne pro- izvodnje. Statistični in bibliografski pregledi za nekaj let nazaj nam to tudi v celoti po- trjujejo. Leto 1950 1955 1959 1960 Število del 509 626 711 739 Povprečna naklada 5680 5150 4960 4112 Povprečno število na enega prebivavca v Sloveniji sta 2 knjigi (povpreček za Jugo- slavijo je 1,3 knjige). Zaradi uvajanja eko- nomskih cen tudi v založništvu so začele naklade po letu 1951 rahlo padati. V zad- njem času pa izdajajo založbe tako imeno- vane množične zbirke, ki zaradi cenenosti dvigajo naklade. Pri številu izdaj so v gornjem pregledu zajieti vsi knjižni tiski, pri čemer velja upo- števati, da obsega povpreček del, ki so na- menjena širokemu krogu bravcev, okoli dve tretjini. Toda prav ti del predstavljata v bistvu osnovno podobo naše knjižne pro- dukcije in merilo naporov in uspehov pri ustvarjanju našega knjižnega bogastva. V Ljubljani imajo svoj sedež tri osrednja slovenska založniška podjetja: Cankarjeva založba, Drž. založba Slovenije in Mladin- ska knjiga, po eno je še v Mariboru in Kopru. Tu delujeta tudi dve naši knjižni družini: Prešernova družba in Zadružna kmečka knjiga kakor tudi Slovenska Matica, ki se bliža 100-letnici svojega bogatega dela na področju slovenskega založništva z leposlov- no in znanstveno knjigo. Pri izdajanju znan- stvenih del ima založniški oddelek Slovenske akademije znanosti in umetnosti glavno me- sto. V Ljubljani izhaja tudi velika večina drugih znanstvenih, strokovnih (tehničnih, pravnih, gospodinjskih idr.) del, skoraj vse šolske knjige (učbeniki in priročniki) itd., kar potrjuje dejstvo, da je Ljubljana vseka- kor še vedno nesporno središče slovenskega založništva. Y naslednjem podajamo pregled o izdajah glavnih ljubljanskih založb glede na pro- gram in njegovo ostvaritev za leto 1961. 1. Leposlovna, znanstvena in poljudno-znanstvena dela 44 ČASOPIS ZA S L O V K N S K O K K A J E V N O Z G O iJ O V I N O KRONIKA 2. Učbeniki in priročniki za vse vrste šol Šolske knjige in učbenike sta izdajali za- ložbi DZS in MK, kjer je izšlo v letu 1961: 5. Glasbene izdaje Glasbene izdaje (niuzikalije) izdaja v glav- nem le Drž. založba Slovenije; tri so izšle tudi pri SAZU. Za te izdaje je značilno, da izhajajo v nizkih nakladah; izšlo je 30 del v skupni nakladi 55.900 izvodov. Vseh knjižnih izdaj (brez muzikalij) nave- denih založb v Ljubljani v letu 1961 je bilo: a) leposlovje, znanost itd. 362 del v 1,931.200 izvodih b) učbeniki......80 del v 999.000 izvodih Skupaj ... 442 del v 2,930.200 izvodih Ce bi k številu del in skupni nakladi knjig i. navedenih založb prišteli še druge izdaje, ki j jih beleži bibliografija, bi od sedanjega po-j vprečnega letnega dosežka slovenskega tiskaj (700 izdaj letno in 3,5 milijona izvodov) pri-^ padlo na Ljubljano okoli 600 del in 3 mili- \ Jone izvodov, kar predstavlja nad 80 */o vse \ naše knjižne proizvodnje. i Mimo navedenih in drugih neimenovanih ] manjših založb v Ljubljani moramo imeno- j vati še edino založbo v okraju, ki redno iz- 1 daja svojo publikacijo; to je založba »Kam-1 niški zbornik«, ki je od 1955—1961 izdala že! 7 zbornikov-knjig. i Slovenska knjižna produkcija je tudi v; letu 1961 dosegla na Mednarodnem knjižnem ] sejmu v Beogradu (3.—8. XI.) priznanje za opremo svojih izdaj: za knjigo Ar. Hauser ja »Socialna zgodovina umetnosti in literature« 1. del, je bila podeljena Cankarjevi založbi 2. nagrada, pohvaljene pa so bile tudi izdaje Drž. založbe Slovenije in Mladinske knjige. B. PERIODIČNI TISK Za to vejo založništva pregled ne bo tako jasen, kot je za knjige, ker podajamo le iiimo podobo založniškega deleža Ljubljane in okraja v letu 1961. Pregleda o periodičnem tisku v Sloveniji za leto 1960 (in tudi za 1958—1959) še ni, zato si moramo pomagati s primerjavo za leto 1957 (po »Slovenski bibliografiji«). V slo- venskem jeziku (vštete so tudi vse zamejske izdaje: Trst, Gorica, Celovec in Amerika) je izšlo nad 300 periodik. Med njimi je tudi veliko število »muh enodnevnic« kakor tudi izdaj, ki imajo značaj knjige (zborniki), dalje raznih biltenov (tudi ciklostiranih) in po- dobnih izdaj. Ce odštejemo od skupnega šte- vila vse te in podobne izdaje, tedaj ostane komaj polovica redne periodike. Od tega odpade na Ljubljano in kraje v tem okraju (Trbovlje, Kamnik, Kočevje) čez 100 izdaj in sicer: 50 mesečnikov 6 štirinajstdnevnikov , 11 tednikov Izdaja knjige Cankarjeve založbe, ki je bila nag.-ajena na i VI. mednarodnem sejmu v Beogradu 1961 z drugo nagrado : za opremo. Načrt: Aleš Sarec j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 3 dnevniki (Ljudska pravica, Slovenski poročevalec. Ljubljanski dnevnik) 32 razno. Sklepati moramo, da je bilo stanje tudi 1961 približno tako, če ne celo popolnoma enako, le pri dnevnikih je potrebna korek- tura: 2 dnevnika (brez Ljudske pravice). Ta številčni prikaz deleža Ljubljane v periodičnem tisku bi s poimenskim pregle- dom pokazal tudi vrednost tega tiska glede na problematiko, ki jo obdeluje. Navedli bomo le nekaj najpomembnejših periodik mimo najbolj poznanega časniškega tiska po stanju ob koncu 1961. Med tedniki je naš edini ilustrirani list Tovariš ter dva lista, ki sta namenjena mla- dini: Pionirski list s 75.000 izvodi in Mladina s 25.000 izvodi. Za politično in kulturno pro- blematiko sta pomembna 14-dnevnika Naši razgledi in Vprašanja naših dni. Poleg osred- nje literarne revije Naša sodobnost izhaja še vrsta mesečnikov, tako: Naša žena (nad 70.000 izv.), Proteus, Življenje in tehnika, Priroda, človek in zdravje ter mladinska lista Ciciban (60.000 izv.) in Pionir (10.000 izv.) Mlada pota idr. Med revijalnim tiskom je posebno važno znanstveno in strokovno časopisje. Leta 1960 je bilo 66 takih periodik, ki so bolj ali manj redno izhajale. Od tega je izhajalo v Ljub- ljani vsaj 90 "/o teh listov.* C. KNJIGOTRŠTVO Ljubljana je tudi središče slovenskega knjigotrštva. Vse knjigarne v mestu in v glavnem tudi izven mesta (v okraju) uprav- ljajo osrednje založbe s sedežem v Ljubljani. Knjigarna založbe Mladinska knjiga, ki je prva samoizbirna knjigarna v Jugoslaviji in najsodol)nejša trgovina te vrste v državi. Načrte sta izdelala inž. arh. MUan Mihelič in inž. arh. Oton Jugovec. (Foto Marjan Zaplati]) Prvi sejem knjig v Ljubljani v Križankah Število knjigarn, t. j. čistih ali takih, ki imajo za prodajo knjig svoje osebje in ločen pro- stor, je v Ljubljani: za slovensko in deloma jugoslovansko literaturo . 12 za inozemsko literaturo..........3 knjigarne z antikvariatom.........3 V mestu in neposredni okolici je 6 meša- nih knjigarn (knjige in papir). Izven Ljub- ljane so knjigarne v Domžalah, Kamniku, Litiji, Kočevju, Trbovljah in Zagorju. V ru- darskem bazenu so doslej posvečali knjigar- nam in prodaji knjig premajhno pozornost. Založniška podjetja s sedežem v Ljubljani (Cankarjeva in Državna založba Slovenije ter Mladinska knjiga) imajo izven svojega sedeža poleg navedenih knjigarn v mestu Ljubljani še 22 večjih in manjših knjigarn v raznih krajih Slovenije, ki ima vsega sku- paj 82 knjigarn. Knjigarne v mestu so lepo urejene in ne- katere med njimi imajo velemestni značaj. 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ob koncu leta je bila odprta tudi prva samo- izbirna knjigarna za domačo, ostalo jugoslo- vansko in tujo literaturo. Založbam je veliko do tega, da bi dose- gale knjigarne prav v prodaji knjige vedno večji promet. Pri tem je odločilnega pomena vprašanje knjigotrškega kadra. Za to nalogo skrbi tudi strokovni odbor za založništvo in knjigotrštvo pri Trgovinski zbornici za LRS. To šolsko leto že obstaja pri Šolskem centru za pouk trgovinskega kadra v Ljubljani po- seben oddelek za knjigotrštvo z 20 gojenci iz Ljubljane. Pri Delavski univerzi »Boris Kidrič« bo začel z novim letom prvi redni trimesečni tečaj za izpopolnjevanje osebja založb, ki mora skrbeti za razširjanje njiho- vih kakor tudi vseh drugih knjig (knjigarji, poverjeniki, akviziterji itd.). Da bi založbe opozorile na zaloge svojih in sploh vseh za nakup še razpoložljivih slo- venskih knjig, so ob koncu leta izdale pose- ben »Katalog«, v katerem je zabeleženih nad 2500 knjig, ki so v skladiščih slovenskih za- ložb in bi morale najti čimprej pot v roke bravcev, katerim so namenjene. Za propagando knjige so priredile založbe v Ljubljani knjižni sejem leta i960 in 1961. S tem bodo založbe nadaljevale tudi v bo- doče. Knjigarne pa prirejajo ob istem času razprodajalne sejme (Teden knjige). V tem času so prodajne cene knjig znižane do polo- vice. OPOMBE /. A. Gspan-J.Badalič: Inkunabule v Sloveniji, Ljubljana 1957. — 2. J. Logar: 130 let Blasnikove tiskarne, Ljubljana 1959. — 5. Podatki založb. — 4. Slovenska bibliografija za dobo od 1945 do 1957, LJubljana. — 5. Stanje znanstvenega, po- ljudnoznanstvenega in strokovnega časopisja v LRS v letu 1960. , ŠOLSKE KRONIKE IVAN SIMONIC V bivši Avstro-Ogrski je pretekla zelo dolga doba do državnega razpisa, da morajo voditi šole med uradnimi knjigami tudi šol- sko kroniko. Dokler je bilo šolstvo v rokah cerkve, ni bilo zakonito in natančno predpi- sane šolske administracije ter se tudi ni za- htevalo kako kronološko beleženje podatkov o šolskem življenju in delu. Tudi ko je po- stalo šolstvo pod vplivom prosvetljenih idej državna zadeva, terezijanski obči šolski red z dne 6. decembra 1774 ni zahteval med uradnimi knjigami in formularji šolske kro- nike. O njej ni še nič govora v »Politični ustavi nemških šol« iz leta 1805 niti v njenih poznejših izpopolnjenih izdajali. Celo avstrij- ski državni ljudskošolski zakon z dne 14. maja 1869 je izrecno še nikjer ne omenja. Šele v ukazu z dne 20. avgusta 1870 za izvr- šitev ljudskošolskega zakona jo predpisuje v 33. členu kot uradno knjigo minister za uk in bogočastje.' Ukaz je stopil v veljavo s šolskim letom 1870/71. Nadaljnje delo glede navodil za izpolnitev ministrskega ukaza je spadalo v kompetenco posameznih deželnih šolskih svetov. Ti so z navedenim šolskim letom sicer izdali vsak s svojo okrožnico na- vodila in tudi forinularje za vodenje šolske administracije, vendar pa glede kronike niso določili ničesar. Na mnogih šolah so se pod- jetnejši in razboritejši učitelji znašli brez potrebnega navodila za kroniko ter so se lotili njenega pisanja po svoji iznajdljivosti. Delo na tem področju je našlo pot že v prvi letnik »Laibacher Schulzeitung« leta 1873 s člankom »Über Schulchroniken.«^ Anonimni avtor sicer tu ne podaja jasne slike, kako naj bo snov v kroniki razporejena in kaj vse sodi vanjo, vendar piše, da se naj beležijo brez stroge notranje povezave takšni zgodovinski dogodki, ki so vplivali na nastanek, razvoj in napredek ali pa tudi na propadanje šole. V določenih presledkih se morajo pokazati tudi statistični podatki o stanju zavoda in njegova zgodovina mora biti razvidna za vsako leto posebej. Končno poudarja, da se šolske kronike ne smejo pisati po vzorcu let- nih poročil kranjskih šol, ker so ta v podat- kih preskopa in preveč šablonska. Medtem ko se nekateri deželni šolski sveti sploh niso zavzeli za večjo enotnost v pisanju šolskih kronik, je bil za velik del Slovenije dalj časa zelo pomemben načrt za kroniko, ki ga je izdal štajerski deželni šolski svet 6. junija 1878.3 Načrt, ki so ga poslej vsebovali za svojo notranjo naslovno stranjo knjižni kro- niški formularji graškega knjigarnarja in založnika Ulricha Moserja, ima dva dela, in sicer I. del navodilo za pisanje kronike za čas od ustanovitve šole do leta 1868/69, II. del pa navodilo za prikaz delovanja šole od na- vedenega datuma dalje. Načrt je z navodi- lom zelo natančen in na koncu poudarja, da 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO naj obsega kronika vse, kar se tiče šole in je kaj pomembno, pri historičnih podatkih pa je treba navesti vir in pri ustnih izročilih izporočitelja. Kljub temu, da je bila s tem in z noticami v nekaterih učiteljskih glasilih že utrta pot za pisanje šolskih kronik, se je obrnil še leta 1890 neki mlajši učitelj na uredništvo »Učiteljskega Tovariša« z vpra- šanjem za nasvet, kako in kaj se naj vpisuje v šolsko kroniko. Odgovoril mu je bolj na kratko s prikazom bistva kronike učitelj Ivan Zupanec iz Velikih Poljan,* naslednje leto pa je napisal Franc Marolt daljši članek z naslovom »Učitelja - voditelja uradne knji- ge«, v katerem je podal primerna navodila in zraven poudaril, naj bo šolska kronika lična, v platno vezana knjiga z boljšim pa- pirjem, piše pa se naj natančno, vestno, ob- jektivno in dostojno.' Po vsem tem je še sam kranjski deželni šolski svet izdal 8. septem- bra 1893 predpis z navodilom, kako je spi- sovati šolsko kroniko.* To navodilo, ki vse- buje mnogo drobnega naštevanja ter ima poudarek na objektivnosti in dostojnosti po- ročanja, je postalo sčasoma osnova za pisanje šolskih kronik na slovenskem ozemlju. Na- vodilo so založniki v Ljubljani Rudolf Milic, Dragotin Hribar in pozneje Učiteljska ti- skarna v Ljubljani ter Zvezna trgovina v Celju, natisnjeno na listu, vlagali in uvezo- vali v notranje ospredje svojih formularjev kronik kvartnega formata. Po istem navo- dilu, le neznatno popravljenem, so pisali šol- ske kronike tudi skozi vso dobo stare Jugo- slavije, takoj po osvoboditvi pa so dobili for- mularji kronik, ki jih zalaga in prodaja Državna založba Slovenije, tekst tiskanega navodila močno skrajšan in primerno pre- krojcn z opozorilom, da mora biti v kronolo- ških podatkih posebno točno prikazano vse krajevno življenje med narodnoosvobodilno borbo. Pred državnim ukazom o vpeljavi šolskih kronik je škof A. M. Slomšek dne 19. decem- bra 1855' ukazal župnikom lavantinske ško- fije, da morajo uvesti župnijske kronike po- vsod, kjer jih še nimajo ter jih morajo voditi po vzorcu Celjske kronike Ignaca Orožna. Dne 14. aprila 1856 je odredil,^ da morajo beležiti tudi razne podatke o razvoju farne šole in s tem seznaniti učitelje. S tem je dal pobudo za pisanje šolskih kronik. Zato se sklicvije nadučitelj Franc Praprotnik v pred- govoru svoje Kronike ljudske učilnice pri D. Mariji v Puščavi na Pohorju leta 1884* najprej na ta Slomškov predpis in za njim na 14 let kasnejši državni ukaz z dne 20. av- gusta 1870. i Vendar se je pojavil začetek šolskih kro- nik, katerih predhodniki so bili zapisniki učiteljskih konferenc, že mnogo prej, in sicer ob koncu XVIII. stoletja. Tipičen pred- hodnik šolske kronike iz XVIII. stoletja je 275 strani obsegajoči »Protliocollum der Kais. Königl. Hauptschule zu Zilli, welches ist er- richtet worden Anno 1777« in so ga pisali od takratne ustanovitve šole dalje. Njegovi kro- nološki zapiski so zaključeni s 7. januarjem 1831, iz neznanega vzroka pa jih od leta 1783 do 1811 ni nihče pisal." Kot prva šolska kro- nika na slovenskem ozemlju iz XVIII. sto- letja se javlja »Chronik der Trivialschulen im Cillier Kreise vom J. 1793 bis incl. 1796«. Po tej kroniki, na katero se sklicuje učitelj Franc Jamšek, ki je napisal »Kroniko slo- vensko-nemške ljudske šole v Reichenburgu«, sta bili osnovni šoli v Brestanici in v Laškem najstarejši trivialki v nekdanji celjski kre- siji.'' Naslednji primer šolske kronike je »Chronologische Geschichte der k. k. Nor- mal-Hauptschule zu Laibach Von ihrer Ent- stehung bis zum Jahre 1816«. Takrat jo je začel pisati ravnatelj normalne glavne šole Eggenberger in je posegel nazaj do leta 1773. Za njim so jo nadaljevali njegovi nasledniki na šoli in poznejšem učiteljišču vse do leta 1918.»2 Od leta 1916 dalje je pisana v slo- venščini. Nadaljnje svojstvene primere šol- skih kronik predstavljajo tri kronike, ki so jih osnovali v petdesetih letih XIX. stoletja učitelji na treh šolah v Savinjski dolini, in sicer v Žalcu leta 1855, v Grižah 1856'^ in v Teharjih 1857. Vse tri so pisane z veliko lju- beznijo in čutom do šole in zgodovine. Naj- lepša med temi je žalska kronika, vezana v telečje usnje, v kateri je učitelj Franc Kovač med drugimi zanimivostmi dobro opisal zna- meniti slovenski tabor v Žalcu, ki je bil 6. septembra 1868. Naslednje desetletje ni pri- neslo v pisanju šolskih kronik nobene poži- vitve, nato pa je šolsko kronopisje polagoma napredovalo ter je doseglo razmah šele proti koncu XIX. stoletja, ko so knjigarnarji pre- vzeli založništvo in prodajo primernih for- mularjev kronik z uvezanim navodilom. Šolske kronike so vsebinsko zelo zanimive knjige. Dajejo v glavnem podatke o ustano- vitvi, delu in razvoju šol ter o okoliščinah, ki so pouk pospeševale ali ovirale. Prikazu- jejo težko pot, ki jo je moralo prehoditi v preteklosti slovensko šolstvo v borbi s tujimi in reakcionarnimi silami. Pričajo, da je bil napredek mogoč le z vztrajnim in nesebič- nim delom, ki ga je opravljalo učiteljstvo. In to je opravljalo pravo pionirsko delo tako v prosvetljevanju ljudstva kakor tudi v naprednem razvoju gospodarstva. Učitelji 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA na vasi so bili vodje vsega kulturno-prosvet- nega življenja in gospodarskega napredka. Razvoju kmetijskega gospodarstva v Slove- niji, zlasti sadjarstva in čebelarstva je ka- zalo pot v glavnem njihovo delo. Razen tega prinašajo kronike podatke o raznih krajev- nih znamenitostih, vremenskih ekstremih, elementarnih in drugih nesrečah, epidemi- jah, zatiranju sadnih škodljivcev, letini, dra- ginji, pogozdovanju in drugih melioracijah, folklori, ustanavljanju in delovanju zadrug in društev, gradnji prometnih komunikacij itd. Skratka: dobre šolske kronike imajo toliko pomembnih podatkov, da ne more mi- mo njih nihče, kdor hoče natančno podajati določeno krajevno zgodovino, gospodarstvo, kidturnopolitične razmere itd. Glede vrednosti šolskih kronik kot zgodo- vinskih virov je naglasiti to, da so med nji- mi dobre in slabe. Dobre so tiste, ki so pisane progresivno s študijem virov, objektivno, vestno, prizadevno ter z osebno zavzetostjo za šolo, vzgojo in druge stvari, o katerih po- ročajo. Razgledani kronisti se ne omejujejo samo na dogajanje v šoli in šolskem okolišu, ampak se ozirajo tudi na vse pomembne do- godke v državi in zunanjem svetu. Slabe kro- nike, ki so pisane le po službeni dolžnosti, so suhoparne, pomanjkljive, revne podatkov ali pa jih za nekatera leta ali več let skupaj niti nimajo zapisanih. Največ so v takih krajih, kjer so se učne moči pogosto menja- vale in se zaradi tega niso mogle ali hotele poglobiti v problematiko svojega šolskega okoliša. Med kronikami so slabe tudi take, ki zaradi kakih strankarskih pogledov niso objektivne ali pa niso dovolj razlikovale bi- stvenih stvari od nebistvenih. Pomanjkljivost nekaterih šolskih kronik se kaže tudi v tem, da so se za daljno preteklost prerade zate- kale k nepreverjenemu ustnemu izročilu, medtem ko se razpoložljivih pisanih virov niso poslužile ali pa so jih premalo izčrpale. Končno je treba omeniti med slabimi šolski- mi kronikami še tiste maloštevilne, ki jih je napisal na našem ozemlju okupator. Napi- sane so na eni strani zelo objestno in šovini- stično, na drugi strani pa so zelo pristranske in skope s podatki ter namenoma ne prika- zujejo pravega stvarnega stanja. Posebno mesto zavzemajo pri nas šolske kronike, ki obravnavajo dobo narodnoosvo- bodilne borbe. Ker so te napisane po poseb- nem naročilu ljudske oblasti in vrh tega še z lastno vnemo in prizadevnostjo, so podane za mnoge šolske okoliše zelo temeljito. Ilu- strirajo vse dogajanje na svojem področju v omenjeni dobi ter tako predstavljajo nepre- cenljiv zgodovinski vir, mimo katerega ne more nihče, kdor hoče bolj podrobno pri- kazati novejšo zgodovino določenih manjših področij. Deloma pod vplivom temeljitejše obrav- nave dobe NOB in še bolj v zavestni spro- stitvi pri izgradnji socialistične države se na mnogih šolah pišejo kronike po osvoboditvi bolje kakor v prejšnjih časih. Revoluciona- ren prelom s preteklostjo so nastopile v ideo- loškem pogledu, izboljšale pa so se toliko bolj, kolikor temeljiteje dialektično objas- njujejo razvoj šolskega dela z življenjem in potrebami družbe ter povezavo z vsemi važ- nimi političnimi, gospodarskimi in zgodovin- skimi dogodki. S sedanjo šolsko reformo so dobile šolske kronike nov poudarek na svoji aktualnosti. OPOMBE 1, Verordnungsblatt für den Dienstbereich des Ministeriums für Cultus und Unterricht, Jahr- gang 1870. Str. 501—516, § 33, str. 506—507. — 2. Štev. 17, str. 259—261 in štev. 19, str. 289 do 291. — 3. Allgemeine Chronik des Volksschul- wesens, 14. Jahrgang 1878, str. 254. — 4. Vpra- šanja in odgovori, UT XXX, štev. 10, str. 157. — 5. UT XXXI. 2. Šolski vestnik (kronika) štev. 13, str. 195—198. — 6. Izvršdni predpis k dokonč- nemu šolskemu in učnemu redu. V Ljubljani 1908, str. 63. — 7. Franz Košar, Anton Martin Slomšek, Fürst-Bischof von Lavant. Marburg 1863, str. 244—249. — 8. Protokoll über die höch- sten Ortsergangenen Schulverordnungen St. Ge- orgen bei Reichenegg, Num 156, str. 219—220. Arhiv Slov. šol. muzeja v Ljubljani, F 11 1/8-1. — Protokoli der Trivialschule Reichenburg vom Jahre 1806—1868, Num 156, str. 298—299. Arhiv SSM, F 99/2. — 9. Kronika je v arhivu SSM, fase. 25/14. Kronika je objavljena v Popotniku V, 1884. — 10. SSM, fase. 74. — 11. Kronika slov.- nem. lj. š. v R. je v SŠM, inv. št. 99. Citat pod črto na str. 6. — 12. SSM, fase. 61/1/2. — 13. Chronik der Schule Sachsenfeld eröffnet durch Franz Kowatsch im Jahre 1855 — ter Chrooik der Pfarrschule zu Greis, eröffnet im Jahre 1856 durch Josef Toplak Schullehrer. Obe ima SSM, fase. 62/5 in fase. 131. Med posebnostmi šolskih kronik je treba ome- niti kroniko Osnovne šole Kamnica pri Mari- boru, katere zanimivost je znatna filatelistična zbirka in numizmatična zbirka bankovcev naj- več iz dobe druge svetovne vojne. Viri in literatura: Originalne šolske kronike in izvlečki iz šol- skih kronik v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani. — Lötz, Chronik der Schule. W. Rein, Encyklopädisches Handbuch der Pädagogik. Zweite Auflage. 1. Band. Langensalze 1903, str. 906—909. Gustav Andr. Ressel, Handbuch zur, 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Führung der Amtsgeschäfte der Schulleitungen an Volks- und Bürgerschulen. Wien 1893 und 1900. Allgemeine Chronik des Volksschulwesens. 14. Jahrg. Breslau 1878, str. 234. Ferd. Frank, Schulchronik. Enzyklopädisches Handbuch der Erziehungskunde. Herausgegeben von Dr. Joseph Loos. II. Band. Wien und Leipzig 1908, str. 603 do 605. — Ferdinand Frank, Enzyklopädisches Handbuch der Normalien für das österreichische Volksschulwesen. Wien 1910. — Naprava šolske kronike. UT XVIII, 1878, str. 206—207. — K-n, Ueber Amtsschriften, LZg X, 1882. — Einrichtung der Schulchronik, LZg XX, 1892, str. 76—77. — B., Die neuen Drucksorten für die Amtsschriften an den Volksschulen Krains, LZg XXI, 1893, str. 182—184. — Ivan Klemenčič, O nastavljanju krajevnih kronik. Popotnik XIV, 1893, št. 14 in 15, str. 214—217 in 230—233. — A. Kržišnik, Krajevna kronika. Slov. učitelj XXI, 1920, št. 3, str. 53—56. — Ivan Hribski, Šolski upravitelj. 1927. — Ciril Dekval, Učiteljevo delo v šoli na Kočevskem. Referat na narodno obrambnem te- čaju Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki je bil 8. in 9. januarja 1940 v Kočevju. Tipko- pis, str. 58—71. — Vilko Menard, Kako naj pi- šemo šolske kronike. Kongres pedagoških delav- cev LRS na Bledu II. 1951. Pedagoški tisk, 5. zv., str. 65—75. — Franc Ostanek, Pomen šolskih kronik za zgodovino šolstva. Kronika I, 1953, str. 177—183. — Fran Roš, Okupator piše kroniko. Prosvetni delavec, priloga Popotnika LXIV, 1947, str. 10—14. — F. H., Pišimo krajevne kronike, PD VI., št. 2 in 3 (28. I. 1955). — Josip Bénedek, Certice iz šolske kronike narodne šole v Planini na Notranjskem, Slov. učitelj, III, 1875, št. 17, str. 261—264. — Aus der Chronik der Laibacher Lehrerbildungsanstalt, LZg 36, 1908, Nr 5 in 6, 104—108 in 125—128. — Administra- tivno poslovanje v vzgojnih domovih. Objave Ministrstva prosvete LRS, II, št. 5 (5. III. 1951). VRHNIŠKI MITNIČARJI RAFAEL OGRIN Na Valvaisorjevi sliki Vrhnike je narisan del Brega, ki leži oib poti od Ljubljanice do cerkve sv. Lenarta. Slika kaže, kakšno ipodobo je imel današnji Cankarjev trg pred približno 500 leti. Takrat ga je za- ključevala gotska cerikvica sv. Lenarta, okrog katere je bilo majhno pokopališče, kjer so pokopavali do leta 1753.' Nekako ob tem času je bila sezidana sedanja ba- ročna cerkev, pokopališče pa opuščeino. Na tem irgu je stanovala tedaj trška gospoda. Kalini, Hofmani in Garzaroliji, sami pri- seljenci, ki so imeli v rokah mitaiico, pošto in pogoeto tudi trško sodstvo. Tu ob Ljub- Ijainici je bilo potniško pristanišče, kjer so prestopali potniki iz čolnov na i>oštne ko- nje ali vozove. Prvi most na tem mestu so Vrhnika v drugi polovici XVII. stoletja (po Valvasorju XI, 423) Zgradili šele leta 1790.^ Tovorno pristanišče pa je ibilo kaikih 500 m nižje ob Ljubljanici. Vrhnika je stala ob važni trgovski poti, ki je vezala sever z jugom. Trgov^sko blago in potnike so vozili od Ljubljane do Vrh- nike po Ljubljanici, ker je bila cesia od Ljitbljane do Vrhnike pogosto zaradi po- plav neprevozna. Grof Lamiberg, ki je to cesto uredil, poroča leta 1756 z velikim za- dovoljstvom, da je bila cesta od Vrhnike do Stare Stange na Drenovem griču leta 1755 le tri tedine pod vodo, ki je segala do kolen.' Poplave so minile šele, ko je bil zgrajen Gruberjev prekop.. Od Vrhnike dalje so blago itovorili oiziroma pozneje, ko je bila sredi XVHI. stoletja pot poprav- ljena, vozili preko hribov proti Trstu ali Gorici. Na iem kraju, kjer se je blago pretovar- jalo, je bila že zelo zgodaj ustanovljena mitnica. Prve pisane vesti o njej pa so šele iz časov, ko so dobili naše kraje Habisbnr- žami v roke. Habsburžanom je vedno trda predla za denar. Da so ga dobili, so zastavljali svoje vladarske pravice (rudnike, mitnice) in svoja posestva. Tako je ceßar Maksimili- jan leta 1514 zastavil mitnico na Vrhniki pl. Egkhu, cesarslkemu svetniku in stotniku v Gorici, kateremu je dolgoval 20.000 fl. Leta 1532 ni mogel cesar Ferdinand povr- niti Jožefu pl. Lambergu njegovih stroškov za dvakratno potovainje k turškemu sultanu 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA in mu je zato zastavil zopet vrhnišiko mit- nico.* Okrog leta l'5f>6 je ihila mitnica za- stavljena baronu Thurnu iz Križa.' Leta 1593 pa je oddal vicedomski urad mitnico v najem Janezu Flaohu, trškemu sodniku in prvemu poštnemu odpravniku na Vrhniki, za 340 fl na leto.'' Od tedaj dalje je miimica prehajala od sorodnika na sorodnika in je bila 200 let v rokah iste družine. Pošta in mitnica sta morali donašati Flachu leipe dohodke. Talko je kupil leta 1595 mlin ob izviru Klisa, leta 1596 pa mlin v vnbah, ki je stal blizu izliva Klisa v Malo Ljubljamico. Leta 1602 je kupil še obsežen travnik Zaloko, ki je ležal pri mlinu ob vrbah. Oba mlina sta bila nekdaj last Lam- bergov.'' Mlin ob Klisu deluje še danes (mlin »Žito«); mlin v vrbah, ki je stal tam, kjer je danes izahodno krilo Industrije usnja, pa so podrli leta 1805, ko so zgradili novo tržaško cesto. Ob Klisu sta stala še dva druga mlina, ki pa sta bila podložna škofijeikemu pala- tiiinatu. Eden je stal nekaj nižje od izvira, drugi pa v Gradišču v Hribu. Pirvega so imeli Jelovški od leta 1631 dalje,* drugi je pogosto menjal svoje lastnike. Poleg dveh mlinov in travnika Zaloka, ki eo spadali pod svobodno zemljo in bili vpi- sani v imenjski knjigi, je imel Flach še hišo na sedanjem Cankarjevem trgu št. 8 s hišnim znakom V L (Vlah) in letnico 1554. Hiša je bila podložna vicedomu. Nadalje je imel velik iztrebljen travnik v gozdu pod samostansko zgradbo v Bistri im žago v Verdu, oba podložna bistriškemu samo- stanu.^ Po Flachovii smrti je prešla leta 1640 njegova posest kakor tudi mitnica in pošta na njegovega zeta Hieroinima Mureggerja.'" Ta je leta 1641 kupil od Raspa v Stari Loki še 1 3/4 kmetije in 5 domcev. Isto leto je dobil plemstvo s pridevkom Klismühlen po o'beh mlinih, ki sta bila v njegovi lasti. V nekaterih listinah naletimo tudi na pri- devek Miiblenfels po skali, izpod katere izvira Klis.''- Muregger je imel tri sinove in dve hčeri. Sinova Mihael in Janez Gašper sta mu sle- dila kot najemnika mitnice. Odprava pošte pa je prišla v druge roke. Tretji sin je bil kartuzijan p. Hugo, ki je bil od leta 1670 do 1704 prelat v Bistri.'^ Hči Felicita se je poročila z Janezom Markom Kunstom, so- rodnikom šikofa Hrena, Ana Marija pa z Janezom Krst. Kalinom.'' Mihael je umrl mlad in zapustil hčer Amo Kata;riino. Vdova ee je vnovič poročila s Francem Antonelijem de Gomzales. Mihae- lov brat Janez Gašper pa se je leta 1660 odpovedal mitnici v korist svojemu svaku Janezu Marku Kunstu.'*- Svoje premoženje je razdelil med svoje sestre, in sicer je dobila Antonelijeva mliin v vrbah in trav- nik Zaloko, Janez Kalin pa je dobil za svojo ženo in svakinjo Kunst imenje, kup- ljeno od Raspa. Antanelijeva sta mlin v vrbah in travnik Zaloko prodala za 2000 fl bistriškemu sa- mostanu, ki ga je imel do razpusta 1. 1782." Da je Kalin lahko odštel dediščino Kun- stovim, pa je prodal od Raspa kupljeno imenje knezu Janezu Seifertu Eggenbergu, ki je bil tedaj kram j siki deželni glavar in lastnik logaškega gospostva. V logaških urbarjih se je to imenje nato vedno pose- bej vodilo pod imenom »Kalinovo imenje«, čeprav ni bil Kalin več njegov lastnik.'^ Kako se je tedaj barantalo e kmeti, kaže vrhniški del imenja Ceplje. Po smrti Volka Thurna iz Križa je leta 1620 podedovala Marija Šaloma pl. Lamberg gospostvo Dra- gomelj, h kateremu je spadal tudi urad Vrhnika z 19 3/4 kmetijami, raztresenimi po Vrhniki, Sinji gorici. Veliki in Mali Ligoj- ni ter Blatni Brezovici. Leta 1650 so njeni dediči prodali to posest Andreju grofu Lambergu. Kmalu nato je posest priženil Bernardin grof Barbo, ki je odprodal urad Vrhnika baronu Volku Sigmundu Strobl- hofu. Tako so ti kmetje prej kot v sto letih petkrat menjali svojega graščaka."' Po odpovedi Janeza Gašperja Muregger ja leta 1660 je dobil najem mitaiice njegov svak Janez Marko Kunst. Leta 1671 mu je bil najem podaljšan za nadaljnjih pet let, to je do konca leta 1676 s pravico, da ostane najem v primeru njegove smrti tudi njegovi vdovi in zakonsikim otrokom. Janez Marko Hišni znak pod portalom na Cankarjevem trgu št. 8 na Vrhniki 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kuinst je umrl leta 1672 in zapustil štiri hčere, od katerih najstarejša je imela tedaj, šele 12 let. Šestiintrideeetletna vdova Feli- cita se je že drugo leto nato poTočila z 22-iletnim Janezom Jakobom Hofmamom, ki je račuinal, da ei tako zagotovi nadaljnji najem mitnice. Felicita pa je maslednje leto umrla. Sedaj se je vnel boj za mitnico. Poleg Hofmana se je potegoval za najem tudi knez Eggenberg. Kljub svojemu ogromne- mu premoženju je hotel odjesti najem mladoletnim otrokom, katerim je prifcikal ¦po pogodbi še do konca leta 1676. Po na- logu dvoirne komore v Gradcu je kranjski vicedom pritisnil na varuhe mladoletnih otrok, naj se dediči odpovedo zakupu v korist knezu, pod katerega sodno oblastjo so varovanci z vsem svojim premoženjem in kateremu so kot deželnemu glavarju tudi osebno podložni. Knez jih bo zato že na kak drug način odškodoval. Varuh Janez Tomaž Kunst v Ljubljani je bil priprav- ljen, da ugodi knezu, drugi varuh, prelat Hugo v Bistri pa je odgovoril zelo diplo- matsko, da osebno ni proti odstopu najema, da ipa ne more spraviti ubogih sirot v še večjo bedo, kot so že zaradi smrti siaršev. »Prepričan sem,« je nadaljeval prelat, »da bo knez, ko izve za bedo siroi, sočustvoval z njimi in jim v svoji prirojeni dobrotlji- vosti ne le pustil najem, marveč jim ga bo še podaljšal.« Ker prelat ni pristal na od- stop, je ostal zakup še nadalje Kunstovim otrokom. Po prelatovem posredovanju je prevzela varstvo otrok in najem mitnice druga Kalinova žena Marta. Ta je vodila miinico, dokler se ni njen sin Janez Krstnik poročil s Kunstovo hčerjo Katarino. Nato je posikrbela, da je dobil najem mitnice njen sin, ki ga je imel nato do svoje smrti leta 1736, io je 53 let.« Cankarjev trg na Vrhniki Kalini so bržkone prišli z Vipavskega. Na Vrhniki so imeli dve hiši, ki sta bili p>od- ložni uradu dednega točajstva. Na Valva- sorjevi sliki sta to iprva in tretja hiša na levi stra,ni. Prva hiša, danes Cankarjev trg št. 1, je bila tedaj visoko dvonadstropno poslopje z enim pomolom. Danes ima hiša le eno nadstropje. Janez Krst. iKalin star. je bil dvakrat poročen. S prvo ženo Ano Marijo rojeno Muregger je imel sina Friderika, z drugo ženo Marto pa Janeza Krstnika. Friderik je podedoval obe hiši, podložni uradu dednega točajstva, Janez Krstnik ml. pa je prejel po posiredovanju prelata Hu- ga olb poroki s Kunstovo bčerjo Katarino še ostalo Mureggerjevo premoženje, to je hišo na Bregu, sedaj Cankarjev trg št. 8, mlin db izviru Klisa, mitnico in 1500 fl, katere je položil že Mihael Mureggei kot varščino za najem mitnice.*' Kalin je večkrat zaostajal s plačilom na- jemnine, ki je stalno naraščala. Flaoh je plačeval 340 fl, Muregger in Kunst 640 fl. Kalin pa že 755 fl. Leta 1720 je imel 700 fl zaostanka. Izgo- varjal se je na špansko nasledstveno vojno, med katero so francoske ladje pogosto ogrožale promet po Jadranskem morju, in na živinsko kugo, ^zaradi kaiere so bile meje benešike republike zaprte. Trgovina je zato močno trpela. Nadalje je imel s prevzemom cesarskega živeža za vojaštvo pred Trstom velike stroške, ker je moral pogosto potovati v Trst, Gorico in na Reko, stroškov pa mu raiso povTOiH.^" Leta 1736 je ob svoji smrti dolgoval kar 1032 fl. Zaostanek je nastal po letu 1732, ko je bilo preko Trsta namenjeno blago oproščeno mitnine. Tedaj so padli dohodki mitnice za več kot polovico.^i V splošnem so morali imeti Kalini velik ugled. Ko je cesar Karel VI. potoval skozi Vrhniko v Trst in na Reko, je prenočeval 30. avgusta 1728 pri Kalinovih. Cesar se je s svojim spremstvom pripe- ljal na Vrhniko po Ljubljanici s posebno, za to vožnjo zgrajeno ladjo, za katero so deželni stanovi plačali 6152 fl.^^ Stari Kali- nov dom je danes gotovo Cankarjev trg št. 1, ki je na Valvasorjevi sliki prva hiša na levi. Tedaj je bila to največja hiša na Vrhniki, ipodobna pravi graščini. Tu je bila za cesarja s spremstvom pripravljema ve- čerja. Potrebna živila so dostavili jezuitski kolegij v Ljubljani, polhograjska graščina in trški sodnik na Vrhniki. Jezuitski kole- gij je dal 9 puranov, 28 kopunov, 64 piščan- cev in 20 golobov; polhograjska graščina 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je morala dostaviti 12 kokoši, 1 gos, 5 jere- bic, 7 zajcev, 4 divje race, 2 srni, 1,2 klju- načev, 430 jajc in 260 lepih rakov. Vrhniški sodnik pa je moral preskrbeti potrebino zelenjavo, g^oibe, mleko, smetano in slednjič še 5 telet. Vdno so vozili s seboj. Isto množino živil so morali okoliški gra- ščalki preskrbeti za vsako kosilo in za vsako večerjo, kjer koli je cesar s svojim sprem- stvom kosil ali večerjal. Živila so plačevali po določenem ceniku.^' Od Vrhnike dalje se je peljal cesar s svojim spremstvom na 10 osebnih vozovih. Spremljala sta jih dva prtljažna voza. Pred njimi pa je vozilo 150 tovornih voz z dru- gimi potrebščinami. Vozili so po stari to- vorni poti, ki je bila prav tedaj prirejena za vožnjo s cestnimi vozili in razširjena, da je bilo srečanje vozil mogoče. Logaško gospostvo pa je dobilo inalog, da morajo vsi podložni tovorniki, menjavci in izposoje- vavci konj dati vse svoje dobre konje vrh- niškemu poštarju Francu Juriju Hofmann na razpolago za priprege cesarskim vozi- lom. Prav tako je moral tudi bistriški samo- stan dostaviti 25 konj z vso opremo.^* Po Kalinovi smrti leta 1736 je bil na- pravljen popis njegove imovine. Posestvo, ki je obsegalo pol kmetije in dva domca pod gospostvom Logatec, tretjino kmetije pod graščino Ceplje (Bokalci), eno in četrt kmetije v Podlipi, ki je bilo pyodlozno bistriškemu samostanu, nekaj zemlje pod vrhniško faro in slednjič še svabodni mlin ob izlivu Klisa, je bilo ocenjeno na 5025 fl. Med drugim premoženjem je bilo 248 fl gotovine, za 586 fl srdbraiine, 12% fl ter- jatev, !za 386 fl živine in za 290 fl živil, med temi okrog 300 mernikov raznega žita, 700 funtov maščob in 500 bokalov vina. Sobna oprema, obleka in perilo je bilo ce- njeno na 620 fl. Med opravo je bilo 40 slik, večina nabožne vsebine i:n le tri knjige: življenje svetnikov in dva mala molitve- nika. V popisu je tudi Mureggerjeva ple- miška diploma. — Skupno je bila Kalinova imovina ocenjena na 8277 fl.^' Deset let po smrti Janeza Krßt. Kalina je izumrla tudi Todbina njegovega polbrata Friderika v moškem kolenu. Obe hiši ded- nega točajstva sta nato prišli v druge roke. Hišo ob Ljubljanici so dobili Garzarolijevi. Na Kunsta in Kalina spominja še danes oltar sv. Hieronima v vrhniški farni cerkvi. Ko je bila cerkev sv. Pavla leta 1631 na novo sezidana, so bili obnovljeni tudi štirje stranski oltarji. Od teh sta mitničarja Kunst in Kalin darovala oltar sv. Hieronima in pred njim napravila svojo grobnico. Po te- danji inavadi je imel vsak oltar svojega oskrbnika. Tako so oltar sv. Hieronima oskrlbovali že MuTeggerjevi, za njimi pa ga je oskrboval Kunst.-'' Da sta Kwnst in Kalin darovala za oltar, pričata grba na oltarju. Na lizeni pod levim strebrom oltarja je Kalinov, na lizeni pod desnim stebrom pa Kunsto^' grb. Prvi je enak grbu, ki je na pečatu poleg Kalinovega podpisa na prošnji za posvetitev cerikve sv. Trojice, ki so jo vrhniški veljaki poslali 31. maja 1693 ško- fijskemu ordinariatu v Ljubljani.^'' Grb je deljen: zgoraj je lev, spodaj pa na vsaki strani poševega pasu po ena šesterokraka zvezda. Drugi, Kunstov grib, je znan iz Valvasorja. Spodnje polje ima navzgor obrnjeno ost. V tem polju je kronan lev, ki drži v desni šapi turško sabljo v spo- min, da se je Kunstov prednik udeležil bitke pri Sisku leta 1593. Na desni in levi strani osti je šesterokraka zvezda.^* Kalinovo plemstvo je dvomljivo. V nobeni uradni listini se ne navaja in tudi sam se ne podpisuje kot plemič. Verjetno je upo- rabljal grb kaikega plemiča svojega rodu, kar takrat ni bilo nič nenavadnega. Po Kalinovi smrti se je vdova vnovič poročila z Ludvikom Dietrichom, ki je iz- plačal dediče in prevzel vso posest ter za nekaj let tudi najem mitnice. Bil je zadnji mitničar te družine. Na posestvu mu je sledil sin Ludvik mL, ki pa je vse premo- ženje zapravil. Ob njegovi smrti je bilo zemljišče sicer še vedno v istem obsegu. Kalinov grb 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kunsfov grb kakor ga je zapustil Kalin, na njem pa je bilo vknjiženih 30 dolgov v skupnem zne- sku 29.475 fl. Od teh je bilo vknjiženih 24.000 fl, medtem ko je igospodaril Ludvik ml. Takoj po njegovi smrti leta 1818 je prišlo vse njegovo imetje pod zaporo. Naj- prej so dali zemljišča s hišo vred v najem. Vdova Ludvika ml. je sedaj morala plače- vati najemtnino za dvosobno stanovanje v nekdanji -lastni hiši; v prvem nadstropju pa je imel tri sobe v najemu krojač Jakob Cankar, stari oče 'pisatelja L Cankarja.^' Posest so jjočasi razprodaj ali. Hišo na sedanjem Cankarjevem iegu št. 8 je kupil Jurij Kotnik, ki jo je prezidal in je bila pozneje občinska hiša ter je služila raznim uradom. Mlin ob Klisu je kupil Franc Kožuh in je pozneje večkrat menjal svoje lastnike. Hišno ime »Kožuhov mlin« pa je ostalo. Posestvo v Podlipi je prišlo v kmeč- ke roke. .NjIA-e in travnike na Vrhniki v obsegu 56 oralov pa so razprodali na drobno. Za vso posest se je izkupilo 15.331 fl, kar še Old daleč ni pokrdlo vseh dolgov. Likvi- dacija je bila zaključena šele leta 1839.'" Tako je končalo premoženje, ki ga je zbirala mitničarska družina 200 let. ; OPOMBE 1. Mrliška knjiga št. 1 vrhniške fare. — 2. Državni arhiv Slovenije (DAS), Gub. akti fase. 54/1804-9383. — 3. DAS, KR XXXV Postwesen. — 4. MHK 1865, str. 17. — 5. DAS, Vic. arh. 85 T št. 6. — 6. Ib., št. 1, 3 in 4. — 7. DAS, 4. imenj- ska knjiga fol. 45 in 370. — 8. Skof. arh., Po- sestne listine podložnikov. — 9. Bistriški urbar iz leta 1659 v DAS. — 10. DAS, 5. imenjska knjiga fol. 133 in 392. — 11. Ib. in Vie. arh. 85 I/l. — 12. VI. Milkowicz, Die Klöster in Krain. Die Priorenreihe. — 13. Mat. knjige vrhniške fare. —14. DAS, Vic. arh. 85 1/4. —15. DAS, 5. imenj- ska knjiga fol. 7 in 133. Bistriški glavni urbar 1729 III. del. — 16. DAS, 6. imenjska knjiga fol. 17. — 17. DAS, 5. imenjska knjiga fol. 20 in 24; 6. imenjska knjiga fol. 39; Valvasor, Ehre III/XI Dragombel. — 18. DAS, Vie. arh. 85 1/5. — 19. Ib., 85 II/2. - 20. Ib., 85 T/5. — 21. Ib., 85 II/2. — 22. DAS, Stan, arh. 50, snopič 11. — 23. Ib., 13/2. — 24. Ib., 50, 9 in NUK, Erbhuldigungs- aktus, Ljubljana 1739. — 25. DAS, Vie. arh. 85 1/13 in 14. — 26. Vrhniška far. kronika. Vizita- cija škofa Rabatte leta 1665. — 27. Škof. arh. fase. Vrhnika I. — 28. Valvasor, Ehre IX/119. DAS, plemiška diploma Janeza Tomaža Kunsta št. 49. — 29. DAS, Stara zemljiška knjiga. Sod. Vrhnika. Gosp. Bistra št. 13, str. 200. — 30. DAS, Sod. Vrhnika. Gosp. Logatec, št. 33, str. 36. FERDINAND SCHMIDT, PRVI RAZISKOVALEC JAMSKIH ŽIVALI BOŠTJAN KIAUTA Ob znanstvenem nastopu Ferdinanda Schmidta v 20 letih XIX. stoletja je preteklo dobrega pol stoletja, odkar je izšla leta 1763 Scopolijeva Entomologia Carniolica, prvi opis lokalne favne v habsburški monarhiji in eno prvih entomo-favnističnili del sploh.' Ta čas je bilo zanimanje favnistov-amaterjev še vedno usmerjeno k študiju moluskov in insektov, ki so že v prvih časih sistematike vzbujali s pestrostjo svojih oblik njihovo pozornost. Ko je odkril leto nato Scopoli človeško ri- bico in s tem prvo jamsko žival, ter objavil Plantae subterraneae — prvo sistematično študijo s področja podzemeljske biologije —, je opozoril na nov biotop. Medtem ko je bila v tistih časih pobuda za favnistično raziskovalno delo večidel v rokah redkih strokovnjakov in ljubiteljev, so to nalogo v začetku XIX. stoletja postopno prevzemali deželni muzeji, ki so jih takrat ustanavljali pod vplivom romantike, da bi 54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA proučevali preteklost in prirodo svoje pokra- jine. Ta misel se je pri nas porodila že v Zoi- sovem krogu, vendar so odprli deželni muzej v Ljubljani šele leta 1836.^ Njegov organi- zator in prvi duhovni vodja je bil grof Franc Hochenwart in za njim Karel Dežman. Ko se je tri leta kasneje ustanovilo še Muzejsko društvo, je dobil v njem naš znanstveni dile- tantizem širšo možnost, da se uveljavi. V muzeju in v društvu je postal mentor entomološke in biospeleološke dejavnosti Fer- dinand Schmidt,^ ki je s svojo šolo ustvaril prve temelje biospeleologije in speleofavni- stike. Tako je postala Slovenija po njegovi zaslugi zibelka in klasična dežela te nove panoge zoologije. O Schmidtovi favnistični dejavnosti in njegovi bogati zbirki, ki jo hrani Prirodo- slovni muzej v Ljubljani, nimamo še nobe- nega celotnega in zajetnega prikaza. Njegovo delo na področju biospeleologije so na kratko označili C. Wurzbach* A. Blodnjak^ in P. Grošelj;^ njegovo življenjsko pot pa C. Wurzbach* Laibacher Zeitung (1878, 345) in /. Hadži,^ medtem ko naglašajo nekatere njegove najdbe naslednji specialisti za posa- mezne živalske vrste: J. Hadži,'' L. Kuščer,^ J. CarneluUi," M. Gogala in A. Moder.^o Iz Schmidtove rokopisne avtobiografije iz leta 1875 povzemam nekatere njegove bio- grafske podatke. Ferdinand Jožef Schmidt (20. II. 1791 — 16. II. 1878) je bil po rodu ogrski Nemec. Izhajal je iz trgovsko-industrijske družine v Šopronju na Madžarskem. V mladosti je mnogo potoval po habsburški monarhiji in si tako širil obzorje. Že kot osemletnega dečka so ga starši poslali v porabski Rabot, da bi se naučil madžarsko. Pozneje je odšel v šolo na Dunaj, kjer je po materini smrti opravil šestletno vajensko dobo. Aprila 1809 se je javil v vojaško službo v Bratislavi. Zaradi znanja slovaškega in madžarskega jezika so ga sprva zaposlili pri intendanci na takrat- nem gornjem Madžarskem, pozneje pa je služil v Mostu na Češkem, kjer je prevzel službo učitelja podčastnikov in uradnika vo- jaške pošte. Ko je bil junija 1812 odpuščen iz vojske, se je zaposlil sprva v Bratislavi, nato v Veszprému, Budimpešti, Bratislavi in Trstu. Od tod je prišel 15. maja 1815 kot 24-letni mladenič v Ljubljano, kjer se je dokončno ustalil. Privrženost novi domovini je izpričal s »kranjskim srcem«, t. j. z živahno humani- tarno in drugo javno dejavnostjo na Kranj- skem. Kot svetovljan pa ni nikdar mogel prav razumeti patriotičnega delovanja slo- venskih preroditeljev. Čeprav je bil verjetno marsikomu med njimi osebni prijatelj, kakor npr. tudi pesniku Prešernu, je vendar nji- hove nazore smatral za »fantastičnosti«.'' V Ljubljani je dobil Schmidt zaposlitev najprej v podjetju J. Jagra, nato pri Lepo- sicu in končno v špecerijski trgovini M. Pes- siaka. V oktobru 1819 se je poročil in usta- novil lastno špecerijsko podjetje, ki si je z njim ustvaril tako trdno materialno bazo, da je odprl 1. 1827 lokal v lastnem novem poslopju na Dvornem trgu, malo nato pa še podružnični lokal na Celovški cesti v Šiški, kjer si je tudi zgradil hišo. Schmidt se je mnogo udejstvoval na dobro- delnem in stanovsko-organizacijskem pod- ročju. Organiziral je bolniško zavarovanje za trgovske nameščence, zavod za šolanje trgovskih pomočnikov itd. Bil je član raznih trgovskih organizacij v Ljubljani, Ekonom- skega društva na Češkem in Notranjeavstrij- ske obrtne in industrijske družbe. Leta 183? so ga izvolili za častnega ljubljanskega me- ščana. Že v mladih letih se je mnogo bavil s sad- jarstvom pa tudi z drugimi poljedelskimi pa- nogami. Ko je kupil 1. 1835 parcelo v Šiški, je tudi uredil vzoren sadovnjak in s široko- poteznim brezplačnim razpečavanjem cepi- čev izbranih sadnih sort podprl domače sad- jarstvo.* Ta cilj je zasledoval tudi s pouč- nimi članki v Novicah, ki jih je objavljal pod psevdonimom »Kovač v Šiški«, v Illyri- sches Blatt in v Letopisih Kranjske kmetijske družbe. Tudi Dežmanov »Drittes Jahresheft des Vereines des Krainischen Landes-Mu- seums« (Bericht 1862, 234) je prinesel notice o njegovih agronomskih prizadevanjih. Ra- zume se, da je bil Schmidt član Kranjske kmetijske družbe, kjer je bil hkrati prisednik njene Komisije za pospeševanje svilogojstva; bil je včlanjen tudi v mnogih drugih kmetij- skih organizacijah takratne habsburške države. Študiju entomologije se je posvetil Schmidt 1. 1827, v času, ko je bila v biologiji klasična doba taksonomije in favnističnega inventari- ziranja na višku. Že v tem letu je organiziral naravoslovni krožek, ki naj bi zbiral in pro- učeval prirodnine na Kranjskem. Njegovi člani so se kasneje vključili v Muzejsko dru- štvo. Kaj je Schmidta napotilo, da se je lo- til resnega dela v deskriptivni zoologiji in favnistiki, ni mogoče dognati. A. Slodnjak' meni, da naj bi bil njegov znanstveni nastop v zvezi z dejavnostjo H. Freyerja. S speleobiologijo se je pričel Schmidt ukvarjati 1. 1831, ko mu je grof Franc Ho- chenwart izročil prvega jamskega hrošča iz Postojnske jame. Našel ga je jamski vodnik 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Luka in ga je Schmidt opisal kot Lep- todirus hochenwarti.'^ Ko je bil tako opo- zorjen na obstoj posebnega jamskega žival- stva, ga je poslej sistematično iskal tudi v drugih jamah. To je pripomoglo, da se je hitro uveljavil v znanstvenem svetu kot pri- znana osebnost v biospeleologiji. Bil je do- pisni, redni in častni član mnogih strokovnih in znanstvenih društev doma in v tujini: Muzejskega društva v Ljubljani, Društva prijateljev prirodoslovja v Berlinu, Zoološko- botaničnega in Geološkega društva na Du- naju, Kraljevega madžarskega prirodoslov- nega društva v Pesti, Ruskega carskega pri- rodoslovnega društva v Moskvi, Fiziokratič- nega društva Češke, Entomološkega društva v Stettinu ter vrste prirodoslovnih društev v habsburški monarhiji, na Nemškem in v Švici. Odkar se je Schmidt pričel baviti z de- skriptivno zoologijo in favnistiko, si je sku- šal organizirati krog sodelavcev. Med doma- čimi sodelavci so bili najpomembnejši: pred- sednik Kranjske kmetijske družbe in vodja Deželnega muzeja v Ljubljani grof Franc Hochenwart, nožar Nikolaj Hoffmann, trgov- ski uslužbenec Henrik Hauffen ter muzejska kustosa Henrik Freyer in Karel Dežman. Pod Schmidtovim vplivom so delovali tudi Julij Gspan, Moritz Siegel in Simon Robič. Schmidt si je posebno prizadeval, da bi navdušil za naravoslovje gimnazijsko mla- dino. Prvi je stopil v njegov krog Fran Erja- vec, ki je bil že 1. 1848 kot drugošolec njegov pomočnik.5 Ta je privedel v Schmidtovo šolo tudi nekaj prijateljev in sošolcev, od katerih so se posebno udejstvovali njegov bratranec Matija, Ivan Tušek in Anton Skubic.''' Du- najskemu prijatelju entomologu Gustavu Mayru je pisal Schmidt'* o obeh Erjavcih in Skubicu: »Diese jungen Männer machen mir ausserordentliches Vergnügen und sind nebst Hrn. H. Hauffen unermüdlich, was zur Folge hat, das fortwährend neue Entdeckun- gen gemacht werden...« Šele ko je Erja- vec 1. 1858 z romantično-ironičnimi Črticami iz življenja Schnackschnepperleina karikiral starega Schmidta, je bilo tega prijateljstva konec. Naklonjenost do mladih prirodoslovnih talentov je Schmidt ohranil do pozne sta- rosti. Njegov poslednji učenec je bil Jožef Stussiner.'* V času petdesetletnega biospeleološkega in entomofavnističnega delovanja je vzdrže- val Schmidt stike z mnogimi biologi doma in v tujini. Ker se je ohranilo od njegove korespondence bore malo, sem jih mogel ugotoviti le na podlagi pripomb v njihovih publikacijah, po Schmidtu poklonjenih se- paratih, ki so v Schmidtovi zapuščini v Pri- rodoslovnem muzeju v Ljubljani, in po zapi- sih v njegovi zbirki, ki jo hranijo prav tam. V ta krog njegovih strokovnih prijateljev so spadali med drugimi: D. Bilimek, C. Brittin- ger, M. Dormitzer, C. Heller, G. Joseph, F. Kokeil, G. Mayr, L. Miller, V. Motschoul- sky, H. R. Schaum, J. C. Schiödte, J. Sturm, T. V. Wollaston in G. Ziegler. O Schmidtovih najdbah so pretežno pisali drugi strokovnjaki, ki jim jih je pošiljal v determinacijo. Tako je le majhen del lastnih dognanj objavil sam. Schmidt ima v zgodovini biospeleologije in še posebej domače speleofavnistike dvojno pomembno vlogo. S svojimi odkritji mnogih jamskih živalskih vrst in podvrst v naših jamah je opozoril biologe na njihovo favno in tako postavil temelje nove vede, biospe- leologije. Hkrati je zbral in vzgojil krog do- mačih sodelavcev, ki so se pod njegovim vodstvom lotili raziskovanja slovenske spe- leofavne. Iz Schmidtovih objav, zapiskov njegovih učencev oziroma sodelavcev in podatkov na etiketah njegove biospeleološke zbirke v Pri- rodopisnem muzeju v Ljubljani (zbirka Schmidt, sign. Coleoptera, št. 72) sem mogel ugotoviti, da je Schmidt poznal vsaj 53 jam- skih živalskih vrst in podvrst. Z * označene jame so prvo najdišče (locus classicus) dolo- čenih živali. Mollusca Zospeum spelaeum Rossm., Ihanska jama Z. spelaeum costatum Frey., * Babja luknja Z. lauium Frey., * neka jama na Krimu Z. obesum Frfd., * Krška in Matjaževa jama Z. schmidti Frfd., * Velika Pasica in Ma- tjaževa jama Z. spec? (Z. freyeri Schmidt), * Vratnica Crustacea Troglocaris schmidti Dorm., * Krška in Kompoljska jama Titanethes albus Schiödte, * Postojnska jama Monolistra coeca Gerst., * Podpeška jama Niphargus stygius Schiödte, * Postojnska jama Ar achnoide a Stalita taenaria Schiödte, * Postojnska jama Neobisium spelaeum Schiödte, * Postojnska jama 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ischyropsalis cancroides Schmidt, * Med- vedja jama Myriapoda Geroaisia costata Waga, * Velika Pasica in Medvedja jama Brachydesmus subterraneus Heller, * Po- stojnska jama Insecta a) Apterygogenea Onychiurus stillicidii Schiödte, * Postojn- ska jama b) Pterygogenea Troglophilus caoicola Koli., Postojnska jama Nebria sp. (N. diaphana K. et J. Dan. ali N. germari Heer.), Velika ali Mala Ve- trnica Typhlotrechus bilimeki Sturm, * Zeljnske jame. Krška jama. Velika jama in neka jama pri Žužemberku T. bilimeki subsp. hacqueti Sturm, * Velika Pasica Anephthalmus schmidti Sturm, * Jama pri Predjami, Marekova jama A. schmidti subsp. cordicollis Mötsch., Vratnica A. schmidti subsp. motschulskyi Schmidt, * Velika Pasica A. scopoli Schmidt, * Osojca in Jama pri Predjami A. schaumi Schaum, * Dolga cerkev, »Bo- stianek Grotte«, in Jama v Studencu A. hirtus Sturm, * Velika Pasica in neka jama pri Ložu — morda Jazbina A. heteromorphus J. Müller, Križna jama A. micklitzi subsp. fallaciosus J. Müller, »Bostianek Grotte«, Dolga jama, Ihanska jama. Jama v Studencu in »Mrdnačov boršt« Orotrechus globulipennis Schaum, * Kev- derc Laemostenus schreibersi Küst., * Postojn- ska jama. Dolga cerkev. Dolga jama. Jama nad Dobrušo, Jama pri Predjami, »V gradah«, Jelenca jama, Kevderc, Ma- rekova jama, Matjaževa jama, Osojca, Sretna in »Smoletova sap enea « L. cavicola Schaum, * Jama pri gradu Kalcu, Križna ali Mrzla jama in neka jama pri Knežaku L. elongatus Dejean, Zeljnske jame Bathyscia montana Schiödte, * Jama pri Predjami Bathyscimorphus byssinus Schiödte, »Ben- kovic Höhle«, Dolga jama. Jama pri Predjami, Knežja jama, neka jama pri Žužemberku in Zavinka ß. byssinus subsp. acuminatus L. Miller, Velika jama Aphaobius milleri Schmidt, * Velika Pa- sica in Brezno na Skednenci Oryotus schmidti L. Miller, * Volčja jama Bathysciotes kheoenhülleri L. Miller * Po- stojnska jama B. kheoenhülleri subsp. tergestinus J. Mül- ler, * Pečina pod Muzerji, neka jama pri Fernetičih in neka jama pri Tomaževici Ceuthmonocharis robiči Ganglb., Ihanska jama C. freyeri L. Miller, * Dolga jama in Po- stovka C. (Rectipennis) matjasici Pretner, Ajdov- ska jama ali Fantovska luknja Parapropus sericeus Schmidt, * Slugova jama Astagobius angustatus Schmidt, * Volčja jama Leptodirus hochenroarti Schmidt, * Po- stojnska jama, Zavinka in neka jama na Ljubljanskem vrhu — verjetno Košelevec L. hochenroarti subsp. schmidti Mötsch., neka jama pri Dobu, »Primska vas Grotte« in Velika jama Glypiomerus caoicola H. Müller, Matja- ževa jama in »Mrdnačov boršt« Bythoxenus subterraneus Mötsch., * Ve- lika Pasica Machaerites spelaeus L. Miller * Tacerca Troglorrhynchus anophthalmus Schmidt, * Matjaževa jama in Brezno na Skednenci Stomoxis calcitrans L., Častitljiva jama Amphibia Proteus anguinus Laur., Planinska jama Med 60 jamami na Slovenskem, ki jih je Schmidt poznal, jih pet (Smoletova jama, Ma- rekova jama, Benkovitz Höhle, Primska vas Grotte in Grotte Postovka) ne moremo iden- tificirati, bodisi da je lega premalo jasno nakazana ali pa se navaja ime jame, ki da- nes ni več znano. Prav tako večkrat ne ve- mo, ali je Schmidt jamo sam obiskal, ker se o tem niso jasno izrazili ne on ne njegovi sodelavci. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil Schmidt v 25 jamah. Precej materiala, ki je v njegovi biospeleološki zbirki, so mu namreč prinesli različni sodelavci, v kasnej- ših letih pa tudi sluga Tone, o katerem vemo le to, da je bil doma iz Gabrovca pri Trstu. 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ferdinandu Schmidtu znane jame na Slovenskem LEGENDA H KARTI 1 1. Častitljiva jama pri Radovljici 2. Sretna na Straži pri Bledu 3. Veternica na Veliki Planini 4. Jama v Kofcah na Veliki Planini 5. Medvedja jama na Mokrici 6. Kevderc na Lubniku 7. Babja luknja pri Goričanih 8. Berjakovo brezno pri Glincah 9. Neka jama pri Utiku 10. Jelenca jama pri Babnem dolu 11. Malo bukovje pri Zerovniku 12. Jama v Studencu pri Krtini 13. Boštonova jama pri Zalogu 14. Neka jama pri Dobu 15. Dolga jama v Sumberku 16. Ihanska jama nad Brdom 17. Dolga cerkev v Vastencah pri Zg. Javorščici 18. Neka jama pri Stegnah 19. Jama nad Dobrušo 20. Dupliška jama pri Grosupljem , 21. Fantovska luknja ali Ajdovska jama pri Gabrovki 22. Velika jama pri Trebnjem ; 23. Slugova jama v Globodolu 24. Neka jama pri Žužemberku 25. Krška jama 26. Vratnica pri Vel. Laščah 27. Neka druga jama pri Vel. Laščah 28. Podpežka jama 1 29. Kompoljska jama 30. Tacerca pri Strugah 31. Knežja jama v Mali gori 32. Zeljnske jame 33. Brezno na Skednenci na Mokrecu 34. Velika Fasica na Krimu 35. Neka jama na Krimu 36. Jelenska jama pri Borovnici 37. Košelevec na Ljubljanskem vrhu 38. Križna jama pri Ložu 39. Mrzla jama ali Križna jama 40. Jazbina pri Podležu 41. Planinska jama 42. Postojnska jama 43. Črna jama pri Postojni 44. Osajca pri Belskem ,45. Jakobova luknja pri Belskem 46. Jama pri Predjami 47. Volčja jama na Nanosu 48. Zavinka jama pri Lažah 49. Jama ,pri gradu Kalcu 50. Neka jama pri Knežaku 51. Neka jama pri Fernetičih 52. Pečina pod Muzerji pri Gabrovcu 53. Neka jama pri Tomaževici 54. Zidanica na Rašici 55. Matjaževa jama pod Smarno goro 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OPOMBE 1. Grošelj P., Prirodoznanska prizadevanja med Slovenci, Zbornik Prirodosl. društva I, str. 13 in 15. Ljubljana 1939. — 2. Mal. J., Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani. Kultur- nozgodovinski del. Zgodovinski pregled, str. 8. Ljubljana 1931. — 3. Gistel J., Lexikon der ento- mologischen Welt, str. 127. Stuttgart 1846. — 4. Wurzbach C., Schmidt, Ferdinand Joseph, Biblio- graphisches Lexicon des Kaiserthums Oester- reich, 233—236. Wien 1875. — 5. Slodnjak A., Uvod v Frana Erjavca Izbrano delo I. zv., str. 20. Ljubljana 1934. — 6. Hadži J., (Šmid) Schmidt Joseph Ferdinand. Stanojevic, Narodna enciklo- pedija, str. 709. Zagreb 1929. — 7. Hadži J., Opi- lioni Schmidtove zbirke. Glasnik Muz. društva za Slov., VII—VIII B, str. 27. Ljubljana 1926—27. Isti, Prilog poznavanju pecinskih pseudoskorpija. Glas Srpske kralj, akad., 140, str. 3. Beograd 1930. — 8. Kuščer L., Jamski mehkužci severozapadne Jugosla\-ije in sosednjega ozemlja. Glasnik muz. društva za slov., IV-VI B, str. 39. Ljubljana 1925. '¦¦ — 9. Carnelutti J., O dosedanjem in bodočem < delu na favni lepidopterov Slovenije, Biol. Vest-, nik II, str. 129. Ljubljana 1953. — 10. Gogala M.- Moder A., Prispevek k poznavanju favne stenic Slovenije (Hemiptera, Heteroptera), Biol. Vestnik j VII, str. 85. Ljubljana 1960. — 11. Kidrič Y.,\ Prešeren II. Biografija 1800—1838, str. 118. Ljub-i Ijana 1939. — 12. Freyer H., Über neue entdeck- i te Conchylien aus den Geschlechtern Carychium \ und Pterocera, Verh. zool.-bot. Ver., XV, Abb., ; str. 21. Wien 1855. — 17. Schmidt F. J., Beitrag j zu Krains Fauna, Illyr. Bl., Nr. 3. Laibach 1852.1 — 14. Kiauta B., Pisatelj Ivan Tušek kot jamar, j Proteus XXII, str. 7. Ljubljana I960. — 15.' Schmidt F. J., Grottenthiere, Verh. zool.-bot. Ver. \ IV, Sitzgber., str. 83. Wien 1854. — 16. Seliškar ' A., Jožef Stussiner, Carniola IX, str. 94. Ljub- i Ijana 1919. MAYRJEV CATALOGUS UBRORUM, PRVI V LJUBLJANI TISKANI KNJIŽNI KATALOG, SPET V EVIDENCI BRANKO REISP S protireformacijo, v kateri je bilo priza- deto zlasti plemstvo, in verskimi vojnami se je gospodarsiko stanje naših pokrajin močno poslabšalo. Kulturno življenje je za- stalo. V drugi polovici XVII. stoletja pa so že premagane hude gospodarske posledice tridesetletne vojne. Obrt, zlasti pa trgovina, zaradi lege kranjske dežele pomembna go- spodarska panoga, zopet bogati plemiča in nekatere meščanske družine. Pogoji za kul- turno življenje se izboljšajo. Pojavijo se domači pisci, ki morajo svoja dela sprva tiskati na tujem. Ko pa Ljubljana po skoraj sto letih zopet dobi svojo tiskarno, za ob- stoj katere so torej že dani pogoji, se ma- terialni temelji kulturnega življenja še iziboljšajo. Začne se kulturni razcvet, ka- kršnega dotlej z izjemo protestantske de- javnosti Ljubljana še ni doživela. Omenim naj le publicistično delo Janeza Ludvika Schönlebna, Janeza Vajkarda Valvasorja in Janeza Gregorja Dalničarja na zgodovin- skem ali še bolje na širšem domoznanskem področju, Janeza Stefana Florjančiča in Franca Alberta Pelzhofferja na pravnem, Marka Grlbca iin Volfganga Andreja Vidma- yerja na medicinskem in Matije Kastelca in še drugih piscev na verskem področju. Na prelomu stoletja se ustanavljajo znan- stvena društva, bogate se privatne in usta- novi se prva javna knjižnica. Jezuitska gimnazija ipreraste v višjo šolo. Ljubljana postane umetnostno središče in ohrani ba- ročno podobo, kakršno je dobila v tej dotbi, še do danes. Da so bili pripravljeni in dani pogoji za tak kuilturni razcvet v nas'lednjih desetlet- jih, vidimo tudi iz drobnega, toda pomemb- nega dejstva, da izda tisikar Janez Krstnik Mayr prvi v Ljubljani tiskani knjižni ka- talog jeseni 1676. leta, ko začne v Ljubljani tiskati. Iz knjižice izvemo, da je imel tiskar in knjdgotržec Mayr naprodaj okrog 2500 različnih del, kar ni malo, in pomeni, da Ljubljana takrat ni bila provincialno, od kulturnih tokov nedotaknjeno mesto in da so bili tudi v širšem zaledju številni ljubi- telji znanosti in kupci knjig. Baron Jožef Kalasanc Erberg je imel edi- ni znani izvod tega kataloga v svoji biblio- teki pod sdgnaturo LIX.' Precej podrobno ga je popisal leta 1825 tudi v svojem roko- pisu: »Versuch eines Entwurfes zu einer Li- terar-Geschichte für Krain«.^ Vsa kasnejša literatura le povzema podatke iz Ei^bergo- vega rokopisa ali pa iz Klunove objave dela tega rdkopisa v Mittheilungen des histori- schen Vereines für Krain iz leta 1852.' Nov 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je Radicsev podatek iz leta 1881, da je bil katalog tega leta prodan izven dežele.* O tem Radiesevem podatku je Šlebinger v Slovenskem biografskem leksikonu leta 1953 zapisal takole: »Edini znani izvod kataloga, nekoč v Erbergovi posesti, je bil 1881 na dražbi neznano kam prodan«.' Dejstvo ipa je, da ima Knjižnica Narod- nega muzeja v Ljulbljani Erbergov izvod Mayrjevega kataloga v svojem knjižnem fondu s signaturo 16533. Ker je prišel del Efbergovih zbirk v last Deželnega muzeja leta 1880, knjiga pa ima poleg Erbergovega žiga na naslovni strani samo še žig: »Knjiž- nica Narodinega muzeja v Ljubljani«, toTCJ žig iz časa med obema vojmama, in je bila po signaturi soideč kaitalogizirana leta 1936 ali 1937, sodim, da je ležala neopažena ali neevidentirana v muzejskem fondu od leta 1880. V poročilu muzejskega kustosa Karla Dežmana Kranjskemu deželnemu odboru o naknpu Dolskega arhiva se navaja v 10. po- glavju: »Carniolica. Alte Laibacher Drucke nebst andern von Krainern herrührende oder auf Krain Bezug habende Bücher«. 51 različnih del in še cesarski patenti in odredbe oblasti, zbirka juridičnih razprav iz preteklega (XVIII.) stoletja in kolekcija moliivenikov, tiskanih večinoma v Ljublja- ni. iPosebej pa Dežman pravi, da navaja le važnejša dela.^ Ni torej nemogoče, da je katalog tega leta prišel v last Deželnega muzeja z drugimi Erbergovimi arhivalijami, ki so bile začasno zaradi pomanjkanja pro- stora do preselitve v novo stavbo Deželnega muzeja leta 1888 spravljene v dveh velikih omarah v stanovanju muzejskega varuha v licejskem poslopju.'' Možno pa je tudi, da je iknjiga prišla v lasi Narodnega muzeja šele po letu 1918, ker —• kakor že povedano — nima starejših žigov. Zato lahko popravimo Radicsevo navedbo in Šlebingerjev podatek v Slovenskem bio- grafskem leksikonu. Naš prvi v Ljubljani tiskani knjižni katalog se torej hrani v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani. Dodal bi še bibliografski popis knjige: CATALOGUS LIBRORUM qui NUNDINIS LABACENSIBUS AUTUMNALIBUS IN OFFICINA LIBRARIA JOANNIS BAPTISTAE MAYR, Venales proftant (tiskarski ekslibris) Anno M. DC. LXXVIII. (II) + A-A4 do M-Ma -1- A-A4 do D'D2 listov (= 63 lisiov). 15,5 cm X 9,3 cm. Kaikor že rečeno, ima knjiga na naslovni strani Erbergov žig, na hrbtni strani na- slovnega lista pa žig: »Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani«. Platniic knjiga nima, ohranjen je le prednji ščitni list. Erberg je očitno štel še ta list, zato vsi pišejo, da ima knjiga 128 inamesto 126 strani. Na hrbtni strami tega lista je s črnilom napisana be- ležka : Opusoula Bonavent Baronie edita Lugduni A. 1669 Lastnik kataloga se je torej zanimal za dela frančiškana Bonavemture Baronija, to- jenega v Olonmelu na Irskem 1610. leta in umrlega v Rimu leta 16%, ki je bil navdu- šen branilec idej škotskega teologa in filo- zofa, frančiškana Dunsa Scota (oikrog leta 1:265—^1308), profesorja v Oxfordu in na- sprotnika dominikanca Tomaža Akvinskega. Bonaventura Baronij je res nekaj časa de- loval tudi v Lyonu (= Lugdunum Segusia- norum), kar je razvidno tudi iz beležke. Baron Jožef Erberg je imel eno Baronljevih del v svoji biblioteki in sicer: Metra mi- scillainea. Colonia 1657.^ Tudi Mayr je imel Baroni jeva dela naiprodaj; navedena so v katalogu na strani I2. Na drugem listu je Mayrjev predgovor bravcu. Latinski tekst navajam v celoti: Ad Lectorem. Quo magis demonstrare possem, quam grato ac humili animo peterem venerari & demereri Gratiosissimum Indultum, quo me Reverendissimi & Illustrissimi Status in- clytae hu jus Provinciae Carnioliae bearunt; non solum in erectione novi Typographaei magnas expenses feci, sed etiä Officinam meam librariam copiosa suppellectile magno cum sumptu instruxi. Et ut scire posses. Amice Lector, libros, quos oommodo tuo adduxi, COS praesenti Catalogo conscripsi. Quod si videro obsequium hoc meum gra- tum fuisse, majori adhuc copia Officinam meam locupletabo, quo amplius inservire possim. Tu interim Erudite Lector bene vale, & conatum meum favore tuo promove. Braven. Da bi mogel tem bolj dokazati, s kako hvaležnim in ponižnim srcem skušam izreči spoštovanje in se izkazati zaslužnega za darilo, s katerim so me osrečili zelo spošto- vani in odlični preimenitni stanovi te slavne kranjske dežele; me samo, da sem mnogo 'potrošil za postavitev tiskarne, ampak sem tudi svojo knjigarno ob velikem strošku opremil z bogatim pohištvom. In da bi mo- gel vedeti, ljubi bravec, knjige, ki sem jih abral v tvoj prid, sem popisal v tem kata- 60 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA logu. In Če ibom videl, da je bila ta moja ustrežljivost dobrodošla, bom še z večjo za- logo obogatil svojo trgovino, da bom še v večji meri mogel ustreči. Ti pa, učeni bra- vec, medtem zdravstvuj in z naklonjenostjo podpri moje prizadevainje. Knjige so razvrščene abecedno po strokah, z navedbo formata (fol., 4, 8, 12, 16, 18, 24, 32): a , 1 Število Stroka Libri Theologici, Concionatori j, As- ecetici, & C..........420 Libri Ju ridici.........545 Libri Medici..........323 Libri Philosophici, Philologici, Histo- rioi, Mathematici, Gymunastici, & Mechanici..........595 Teutische Theologische Bücher . . . 284 Teutsche Historische, Politische vnd Philosophische Bücher.....572 Libri Gallici.......... 6 Libri Italici.......... 3 Libri Musici.......... 18 Skupaj 2566 , Podrobnejši študij Mayrjeve knjižne za-i loge bti dal gotovo zanimive rezultate in bi dopolnil kulturnozgodovinsko sliko dobe. ! OPOMBE 1. Verzeichniss der Bücher in der Freiherrl. Erbergischen BibHothek 1798, XXXI. (Rokopis v Državnem arhivu Slovenije). — 2. Erberg Jožef, Versuch eines Entwurfes zu einer Literar-Ge- schichte für Krain 1825, 82—84. (Rokopis v DAS). — 3. Klun Vinko Fereri, Beiträge zur Literatur- Geschichte von Krain MHVK VII 1852, 68. — 4. Radios Peter, Geschichte des Deutschen Buch- handels in Krain; Arhiv für die Geschichte des deutschen Buchhandels VI 1881, 83. — 5. giebin- ger Janko, Mayr; Slovenski biografski leksikon II, 74. — 6. Bericht des Musealkustos Karl Desch- mann an den hohen Krainischen Landesausschuss über das dem Landesmuseum um den Betrag von 1000 fl. zum Kaufe angebotene Lustaler Archiv des verstorbenen Josef Baron Erberg 1880, 69. (Rokopis V DAS). — 7. Obravnave deželnega zbo- ra Kranjskega v Ljubljani XXL 1881, 352. — 8. Verzeichniss der Bücher, XIV. < 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZGODOVINSKO BKANJE Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem oeku. — Izdaja Mestni arhiv ljubljanski. Zc z objavo dosedanjih zvezkov listinskega gradiva je bil napravljen znaten napredek v še boljšem poznavanju Ljubljane v srednjem veku, kajti na dan so prišli neznani teksti, bodoče objave obljubljajo pa prav tako biti prijetna presenečenja. Ni dvoma: zbirka postaja za zgo- dovino Ljubljane osnovne važnosti. Božo Otorepec, arhivist ljubljanskega Mest- nega arhiva, je zbral in uredil do sedaj že šest zvezkov gradiva (listine za V. zvezek s pomočjo S. Pahorja), ki štejejo skupaj 553 listin. V ci- klostilni tehniki razmnoženi rokopis zajema ori- ginale, ki jih danes hrani naslednjih štirinajst ustanov: Državni arhiv. Arhiv dvorne komore, arhiv Nemškega viteškega reda (vsi trije na Dunaju); Deželni arhiv v Innsibrucku, Državni arhiv v Miinehenu, arhiv samostana Št. Pavel na Koroškem, Deželni arhiv v Gradcu; Državni arhiv. Škofijski arhiv, frančiškanski samostan- ski arhiv. Mestni arhiv (vsi štirje v Ljubljani); Mestni arhiv v Trstu; Državni arhiv in Mestni arhiv v Nürnbergu. Delo se bo sicer še nada- ljevalo in bomo mogli izreči dokončno mnenje ob zaključku serije, vendar je že sedaj jasno, da odkriva del gradiva znatne novosti. Zaradi sorazmerno ozkega kroga interesentov izide vsak zvezek le v 250 izvodih, cena pa je skraj- no nizka: 300 din za zvezek. Tu naj ponovim naslov vsakega snopiča: I. zvezek: listine, 1243—1397 (Ljubljana 1956) II. zvezek: listine, 1299—1450 (Ljubljana 1957) III. zvezek: listine Mestnega arhiva ljubljan- skega 1320—1470 (Ljubljana 1958) IV. zvezek: listine Mestnega arhiva ljubljan- skega, 1471—1521 (Ljubljana 1959) V. zvezek: listine iz kodeksov Mestnega ar- hiva v Trstu, 1326—1348 (Ljubljana 1960) VI. zvezek: listine, 1444—1499 (Ljubljana 1961) Gradivo odpira nove poglede tudi na gospo- darsko življenje srednjeveške Ljubljane. Zlasti značilen je V. zvezek, iz katerega je videti ši- rino in globino trgovskih zvez Ljubljane s Trstom. Če bo Otorepec tudi pri bodočih zvez- kih tako temeljit kot je bil do sedaj, bomo go- tovo prišli do bistveno važnih spoznanj ne samo glede ljubljanske zgodovine v ožjem smislu ampak tudi glede slovenske gospodarske, prav- ne in upravne zgodovine. , , . Jože Som Jadranski koledar 1961. Torišče zgodovinskih člankov, objavljenih v letošnjem Jadranskem koledarju, je predvsem na zgodovini novejših obdobij. Izjema je le S. Pahorja kramljanje o na- stanku srednjeveškega Trsta, podano v obliki, ki je za preprostega bravca najbolj primerna. Oba Rejčeva prispevka segata v drugo polovico pre- teklega stoletja. V prvem obravnava časopis goriških Slovencev »Soča«, ki je pričel v Gorici izhajati 1871. leta. O tem listu pove, da je bil prvi slovenski časopis na Goriškem. Seveda je ta trditev netočna, saj so pred »Sočo« izhajali v Gorici drugi slovenski časopisi: dvojezični »Goriški oglednik« (1862), »Umni gospodar« (1863 do 1865), »Domovina« (1867—1869). Članek je po- ljuden, brez vsakih večjih pretenzij podati neko širšo oznako tega važnega glasila goriških mla- doslovencev. V drugem prispevku je podal kra- tek izvleček iz poročil in vtisov rusikega profe-, sorja J. Baudouina de Courtenaya, ki je okoli sedemdesetih let preteklega stoletja zbiral raz- no jezikovno in etnografsko gradivo po pri- morskih vaseh. Ta poročila in vtisi so izhajali v »Soči« med leti 1872—1873. Srečko Vilhar je posvetil svoj članek zgodovini slovenskega po- morstva v Trstu, lotil se je obravnavanja ne- kega še malo raziskanega področja, važnega predvsem za slovensko gospodarsko zgodovino. Izrazito lokalnega značaja sta prispevka o vasi Lonjer pri Trstu in njenem življenju pred pol stoletja ter o Barkovljah in navadah njenih prebivavcev ob istem času. J. Kontelj je v svojih spominih povedal nekaj o boju za uporabo slo- vanskih jezikov na sodiščih v Istri pred šest- desetimi leti. Zorko Jelinčič se je zopet povrnil k bazoviškemu procesu, o katerem je pisal že v lanskem koledarju. Istega avtorja je prispe- vek o naprednem tržaškem političnem delavcu Ferdinandu Ferjančiču. V zvezi z drugim trža- škim procesom je M. Bolčič pisal o ilegalnih listih »Iskra« :in »Plamen«. Obsojenec na tem procesu dr. Lavo Čermelj pa je obudil nekaj spominov na ta proces. Dr. jerija članek gorv^ori o razvo.ju tržaškega vprašanja po drugi sve- tovni vojni, vse od nastanka STO pa do london- skega sporazuma oktobra 1954. leta. V področje etnografije segata Orlovo pisanje o Reziji in Specognov opis Šempetra Slovenov v Slovenski Benečiji. Koristno si je tudi ogle- dati bibliografski pregled slovenskega tržaškega in goriškega tiska v Italiji za leti 1959—1960. Studi Goriziani, Rivista della Biblioteca Go- oernatioa di Gorizia; voi. XXVU, gen.-giugno 1960. Iz te številke je omeniti predvsem naslednje članke in razprave. Cossar je obdelal kores- pondenco goriškega plemiča Sigismonda d'At- temsa z raznimi vidnejšimi predstavniki itali- janskega kulturnega življenja v XV111. stoletju. O goriški patricijski družini Catinelli in njenih vidnejših članih, je napisal krajšo razpravo Hu- gues. To pot je bila ponovno podana slika živ- ljenjskega dela in ustvarjanja znanega gori- škega zgodovinarja, bibliofila in bibliografa_ G. D. Della Bone, ki jo je prispeval Manzini. Živ- ljenje in ustvarjanje arhitekta Maksa Fabiani- ja, je obdelal Monai. Fabiani je ustvaril tudi v Ljubljani nekaj stavb, ki še danes krase nje- no lice. V cerkveno zgodovino sega Valdemari- nova razprava o minoritih v Gorici. V isto vrsto zgodovine spada tudi Falzarijevo razpravljanje o nekaterih plemiških družinah in škofih iz Krmina. Gotovo je za Slovence najbolj zanimi- va razprava Ileane Ferlatove »L'insediamento umano e la casa rurale nel Collio«. Bolj kot zgodovinski je članek etnografski donesek. Av- torica je v Italiji živeča goriška Slovenka. Za svojo doktorsko tezo si je izbrala obravnavanje naselja, naselitve in kmečke hiše v goriških Brdih. Članek je ponatis te disertacije. Večina krajev, ki jih tu navaja se nahaja danes na ju- goslovanskem delu Brd. Delo je grajeno pred- vsem na literaturi in na podlagi terenskih raz- iskav avtorice. Razprava zasluži vso pozornost, posebno od strani naših etnologov. Vol. XXVIII., luglio—dicembre 1960. Najvažnejši prispevek z zgodovinsko vsebino objavljen v tem zvezku, je Sofie Senca »Vene- zia e Massimiliano in lotta per Gorizia«. V njem obravnava avtorica razdobje med leti 1462, ko 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je pričel vladati zadnji goriški grof Lenart in 1523, ko je bila z mirom po končani beneško- habsburški vojni, dokončno določena usoda oze- melj, ki 90 bila v Posočju last tedaj že izumrle dinastije goriških grofov. Ta problem je bil doslej v novejši italijanski ojriški historiogra- fiji že večkrat obravnavan. Razni avtorji so si prizadevali, da bi čimbolj jasno osvetlili odnose Benetk do goriških grofov in njih ozemlja na eni in Habsburžanov na drugi strani. Avtorica je na podlagi številnega arhivskega gradiva iz Benetk in drugod, obdelala različne faze boja, ki so ga vodili Habsburžani in Benetke in ki je v času, zajetem v razpravi, dosegel svoje zad- nje obdobje. Kot zmagovavec je seveda izšla habsburška dinastija. Zasitopana je tudi arheologija s člankom Brozzija in Geata o najdbah iz neolitiika, rimske ddbe in iz časa Laiigobardov v naselju Mosa (Mossa) pri Gorici. Najdbe niso bile številne. Gre le za nekaj neolitskih sekiric, razne ostan- ke lončenih posod, opeke in tlaka iz rimske dobe ter za langobardsko grobišče, v katerem se je našlo mnogo raznih predmetov. Omeniti je še dva članika iz zgodovine Krmina. Falzari piše o krminskem gradu, ki je nastal že v zgod- njem srednjem veku na temeljih že preje ob- stoječe rimske utrdbe na griču Quarin. Grad je v teku dogodkov doživljal kaj burno usodo, v začetku XVIL stoletja je razpadel. Spessot pa je objavil članek o cerkvah in duhovščini v de- kanatu Krmin v letu 1789. V letih 1959 in 1960 je izšlo na Goriškem več raznih publikacij, ki so spričo svoje vsebine in namenov dovolj važne in omembe vredne tudi na tem mestu. Leta 1959 je tekstilna tovarna v Ajdovščini, v počastitev desetletnice obstoja, izdala brosuro, ki na dobrih tridesetih straneh govori o razvoju in uspehih tega važnega industrijskega objekta. Tekst pojasnjujejo razne statistične tabele in slikovno gradivo. V letu 1960 je troje izmed najpomembnejših gospodarskih podjetij v goriškem okraju, izdalo v počastitev desete obletnice delavsikega samo- upravljanja posebne publikacije, podobne prej omenjeni. Avtopromet Gorica, ki je eno naj- večjih tovrstnih podjetij v republiki, je dedič avtobusnega in prevoznega podjetja, nastalega že kmalu po osvoboditvi v Ajdovščini. Prav kmalu po osvoboditvi je nastalo tudi podjetje za izvoz in predelavo sadja v Ajdovščini iz ka- terega se je razvil današnji sadno likerski kom- binat »Fructal«. V tem letu je kombinat poleg proslavljanja desetletnice samoupravljanja ob- hajal še petnajstletnico svojega obstoja. Pod- jetje Elektro-Gorica v Novi Gorici, je v današ- nji obliki nastalo 1951. leta. Razvilo se je iz Podjetja za razdeljevanje električne energije v Kanalu ob Soči, ki si je svoj prvi delavski svet izvolilo 9. septembra 1950. Podjetje je da- nes eno največjih te vrste na Primorskem. O nje- govi rasti in pomenu piše prav tako jK>sebna knjižica, ki jo tudi kot druge zgoraj navedene spremljajo razna statistična poročila in foto- grafski jK)snetki. Vse navedene knjižice so si po obsegu in obliki približno enake. Ob partizanskem taboru na Lokvah v Trnov- skem gozdu, je taborov pripravljalni odbor prav tako izdal drobno publikacijo bolj z namenom, da udeležence informira z organizacijo te pri- reditve kot pa, da bi se s kakšnim širšim prispevkom spomnilo narodnoosvobodilnega bo- ja na Primorskem, kar bi bilo zelo primerno in za tako priložnost skoraj nujno. Omembe je tu tudi vredna izdaja prvega dela Bevkove biogra- fije, ki jo je pripravila koprska »Lipa«, sestavil pa knjižničar novogoriške študijske knjižnice Marjan Brecelj. Knjižica ima seveda predvsem kulturno in literarnozgodovinsko vrednost. Ob koncu pa je še omeniti brošuro, ki jo je aeiro klub v Novi Gorici izdal v spomin na Edvarda Rusjana, prvega jugoslovanskega letavca. Pu- blikacija, ki je izšla ob odkritju Rusjanu v čast postavljenega spomenika v Novi Gorici, govori o življenju in podvigih tega slavnega goriškega rojaka. Branko MaruSič Metod Mikuž: Druga svetovna vojna; kratek oris. Kozmos — Ljubljana, MK, 1961. Pred kratkim je izšla kot prva knjiga novo ustanovljene zbirke Kozmos pri Mladinski knji- gi Mikuževa Druga svetovna vojna. Glavni na- men knjige je »podati le kratek pregled tistega, kar je naša generacija doživljala in spremljala z večjo ali manjšo aktivnostjo in prizadetostjo« ter popularizirati polpreteklo dobo zlasti med mladino. Ta namen je knjiga vsekakor dosegla. Avtor je delo napisal v sebi lastnem, jasnem in jedrnatem slogu brez nepotrebnih citatov in epitetonov. Ker je delo poljudno, ne pa strogo znanstveno, pisec ne navaja raznih hipotez. Za- radi vsega tega knjigo lahko in prijetno bere tudi nezgodovinar. Na drugi strani pa bo do- brodošla tudi vsem študentom, saj je prvo tako delo v slovenščini, pač že zato, ker je zelo informativna. V prvem poglavju podaja Mikuž zelo su- marno, pa vendar vse najvažnejše politično do- gajanje v svetu med obema vojnama, zlasti v Evropi. Vojna sama je opisana kronološko in s poudarkom na evropskih bojiščih. Zraven so seveda omenjene vse važnejše prelomnice na afriškem in pacifiškem območju. Poleg dogod- kov na bojiščih so opisane tudi glavne zavez- niške konference: od casablanške do jaltske. Odporniška gibanja niso omenjena, niti naše ne, ker to ni bil avtorjev namen, čeprav bi bila komparacija zanimiva in potrebna. Na kon- cu je dodan še kronološki pregled Avgusta Pir- nata ter dva barvna zemljevida Poldeta Hor- vata. Kot priloga so dodane še fotografije, ki poživljajo knjigo, čeprav niso vse najbolj po- srečeno izibrane. p^^„^ Rozman Jože Dular: Metlika skozi stoletja. Izdalo Be- lokranjsko muzejsko društvo v Metliki, 1961. Solidno opremljena knjižica ima namen, da nam na 131 straneh približa, oziroma da nas seznani s koščkom slovenske zemlje v Beli kra- jini. Kot že naslov pove, naj bi nas delo vodilo skozi zgodovino tega starega mesta. Seveda av- tor pri tem ni imel kakih večjih znanstvenih ambicij, pač pa ie morda prav s pričujočo za- snovo delo doseglo svoj namen: približati brav- cu mesto z ožjo okolico. Knjiga je razdeljena na 6 poglavij s števil- nimi fotografijami in risbami. V prvem poglavju, Metlika skozi stoletja, nas avtor nekoliko hitro popelje od prazgodovinskih časov do današnjih dni. Polovico strani tega poglavja obsega čas do druge svetovne vojne — žal so se vrinile vanj posamezne napake —, druga polovica pa vojno in povojno dobo. Na koncu poglavja je našteto nekaj virov in lite-j 63 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO rature za zgodovino Metlike. Sledi poglavje Go- spodarstvo v Metliki, v katerem najdemo po- datke o najvažnejših industrijskih in obrtnih >odjetjih v mestu ter o kmetijski dejavnosti, 'oglavje: Kulturni prispevek Metlike nam po- ve, da je Metlika stopila v kulturni krog s pro- testantizmom. Našteti so najvažnejši in najbolj zaslužni kulturni delavci na področju šolstva, književnosti, likovne in glasbene umetnosti, ka- kor tudi drugih vej kulture in znanosti. Deset let Belokranjskega muzeja je poglavje, v ka- terem sledimo prizadevanju Bele krajine (že od 1910), da si pridobi svoj muzej. Vendar se je Muzejskemu društvu, ki je bilo osnovano 1. 1949, posrečilo odpreti prve muzejske zbirke šele 1. 1951. Da je društvo stopilo na pravo pot, vidimo po objavljenih podatkih o delu Belo- kranjskega muzeja. Pomembno poglavje je ne- dvomno tudi Vodnik po Metliki in okolici, kjer nas avtor vodi po mestu ter izven njega korak za korakom in nas precej izčrpno opozarja na vse, kar bi nas utegnilo zanimati kot turiste. Za zaključek je na dveh straneh dodano po- glavje Kje je kaj v Metliki, pripomoček za hitro informiranje. Knjižica, ki je izšla v počastitev desetletnice Belokranjskega muzeja, je gotovo dosegla svoj namen. Skopo, 24. julija 1960. Izdal krajevni odbor Zveze borcev Skopo ob odkritju spomenika padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega na- silja. Med kraje (teh je vedno več po Sloveniji), ki so ob priliki odkritja spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma izdali posebne pu- blikacije s krajšimi pregledi o narodnoosvobo- dilnem boju njihovega okoliša, se je sedaj uvrstila s svojo skromno knjižico tudi kraška vas Skopo pri Dutovljah. Izdaja te knjižice je imela bolj simboličen pomen in manj težnjo k temu, da poda razvoj dogodkov v vasi v času 1941—1945. Sicer skromen a toliko pomembnejši je prispevek o razmerah pod fašizmom ter o podtalni borbi proti njemu med slovensikim ljudstvom na Krasu. O tem se je do sedaj pi- salo bolj malo; zato nam je vsak tak članek dobrodošel. Publikacijo zaključujejo življenje- ! pisi in fotografije padUh vaščanov. ' Branko Maruiič Loški razgledi VIII. — 1961. Izdaja Muzejsko društvo v Skofji Loki. Dvajsetletnici vstaje so posvečeni prvi štirje prispevki, drugi se lotevajo tém s področja go- spodarske zgodovine, slavistike, geografije, zo- ologije itd. Za zgodovinarja so predvsem važni tile članki: Dr. Pavle Blaznik, Trgovske zveze Škofje Loke z Reko v luči notarske knjige An- tona de Renno de Mulina (1436—1461); Doroteja Gorišek, Usnjarska obrt v Škofji Loki — seveda pa tudi prvi štirje članki. Umetnostnozgodovin- sko podobo loškega ozemlja spopolnjujejo dr. E. Cevc, I. Sedej, A. Pavlovec itd., B. Berčič ilu- strira pisatelja I. Tavčarja kot srednješolca, F. Jesenovec obdeluje škofjeloško narečje. Ta letnik Loških razgledov zaključujejo zanimiva poročila in zapiski. 5„,„ Celjski zbornik 1961. Celje 1961. Izdal Svet za kulturo okraja Celje. Več kot 530 strani obsegajoči zbornik objav- lja rezultate arheoloških izkopavanj, prave »zgo- dovinske« članke od srednjega veka do vključno narodnoosvobodilnega boja, razprave o termalnih zdravdiščih, etnografske in umetnostnozgodovin- ske prispevke itd. Iz tega sledi, da ni Celjski zbornik izključno zgodovinska knjiga, pač pa zbornik razprav, ki zadevajo celjski okraj, in ob- segajo vse dobe in vsa področja javne dejavno- sti. Treba je priznati, da so vsi prispevki zani- mivi in strokovno napisani; zato imajo vsi veliko vrednost. 5„,„ Dostaoek! Članku dr. Melitte Pivec-Steletove z naslovom iVodnik leta 1834 o Sloveniji« (Kro- nika IX., 1961, 3. zvezek) dodaj na strani 190 sle- deče: v drugi koloni, vrstica 6, med besedama Ptuj in Rimske Toplice — Raim (windisch: Wres- ce) ; v vrstici 16 vstavi za besedama »na potova- njih« v oklepaju: C. v. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 48. zv., str. 52—57, ima precej obširno biografijo Fr. Tschi- schke, vendar te točke ne omenja. Tiskano in izdano y Ljubljani 1962. Tisk tiskarne >Toneta Tomšiča< t Ljubljani. KliJeje izdelala klišaina >Ljudske pra- Ticec v Ljubljani. Odgoromi urednik prof. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja dr. Jože Sorn 64 Na-rodni Ma-gazm Ljubljana, Pred pošto ob 15-letnici obstoja z namenom, da se uspešno sociallzira sploš- na trgovina, je Zvezna gospodarski svet v Beo- gradu ustanovil državno trgovinsko podjetje »Narodni magazin« že pred 16 leti. Iz tega upravnega centra so se razvile podružnične po- slovalnice v važnejših kulturnih in industrij- skih središčih nove Jugoslavije in tudi Slove- nije, ki so spadale pod filialno direkcijo v Ljub- ljani. Z ustanovitvijo 7 prodajaln v Mariboru, Celju, Trbovljah, Novem mestu in Ptuju je na- stalo trgovsiko omrežje, ki je uspešno opravljalo in služilo osnovnemu namenu gospodarskega sveta. Trgovska podjetja »Narodni magazin«, v okrajšavi NA-MA, so začela poslovati pri nas že v marcu 1946. Takoj je bilo mogoče ugoto- viti, da so take veleblagovnice potrebne. Zakaj poslovanje po sistemu takih veletrgovin, ki naj bi bdle regulator cen v drobni prodaji in bi obenem zavrle špekulacije podtalnega baran- tanja, je bilo v korist ljudstva. V ustanovljenih podjetjih lahko nabavi vsak potrošnik vse po- trebščine najenostavnejšega pa tudi najbolj kompliciranega izvora. Pri prodaji velja na- čelo, da mora biti vsako blago dobro in kvali- tetno tudi pri nizkih cenah. Le tako je mogel najti NA-MA veliko število odjemalcev. Promet je iz leta v leto rastel. V skrbi za potrošnika je podjetje ustanovilo tudi šivalnice za prikro- jevanje konfekcije moških in ženskih oblek. Kupec je nabavil v isti trgovini blago po izbiri in ga dal tam po okusu prikrojiti. V kratkem čaisu je prevzel po meri izgotovljeno obleko. Spričo take ugodnosti je privabila konfekcija NA-ME vedno večje število potrošnikov in si ustvarila zavidljiv sloves med izbirčnimi kupci. Vse te ugodnosti in okolnosti so privabile tudi zahtevne potrošnike v krog odjemalcev. Obseg krojaške delavnice je zaradi velikega povpraševanja in naročil prerastel v taki meri, da je bila ustanovljena samostojna obrtna de- lavnica, ki opravlja naročila za potrebe matič- nega podjetja NA-MA. S socialnimi načeli trgovine za vsakogar pra- znuje NA-MA že 15-letndco obstoja. Vsak po- trošnik se rad ustavi pred okusno aranžiranimi izložbami. Med številnimi predmeti lahko izbira in primerne cene ga vabijo k obisku in nakupu v obsežnih lokalih, v katerih mu postreže pri- jazen in ustrežljiv član številnega kolektiva. Kjer koli se ustaviš, slišiš vljudna vprašanja in odgovore uslužbencev, bi želijo in skrbijo za to, da vsak obiskovalec zadovoljen zapusti trgovino. Obseg poslovanja narašča in sedanja povr- šina kmalu ne bo krila potreb. Ze nepretrgan val kupcev zahteva razširitev prostorov v toliki meri, da se omogočijo modernizacija prodaje, povečanje asortimenta in tudi nekatera higi- enska izboljšanja. Vsem tem zahtevam pa bo zadolčeno, ko si bo podjetje vzgojilo' nov trgovski naraščaj. Vod- stvo NA-MA je usposobilo že zavidajoče število naraščajnikov, ki poznajo obširno organizacijo do nadrobnosti. Le taki uslužbenci so pravi graditelji grosističnih in detajlnih trgovin. Po- leg tega izobražuje podjetje svoj kolektiv v te- čajih za razne tuje jezike, tako da morejo postreči tudi tujcu. Ne smemo pozabiti, da skrbi vodstvo tudi za telesno okrepitev svojega kadra. V lastnih počitniških domovih na morju in planinah preživljajo uslužbenci in njihovi družinski člani svoj oddih. Pri taki skrbi pod- jetju ni težko, da se kolektiv z razumevanjem in požrtvovalnostjo udejstvuje pri raznih do- movinskih akcijah. Mnoga vidna odlikovanja dokazujejo splošen političen in narodni zanos osebja. Tudi za bodoče dni bo moralo trgovsko pod- jetje prevzeti velike in odgovorne naloge. Raz- voj NA-MA bo potekal v smislu univerzalne trgovine, t. j., da bo založen z vsemi vrstami potrošnega blaga v specialnih oddelkih. Kupec bo mogel nabaviti vse potrebščine razen živil. Prav zato je treba sedanje trgovske prostore načrtno razširiti, tako da bo narastla površina za 7000 m'. Kolektiv je že sprejel zadeven sklep, da se sedanja trgovska hiša primerno adaptira. Načrtna pridobitev prostora bo izboljšala poslovanje. Skrb za kvalitetno blago vseh vrst, kulturna postrežba in ustrezne cene bodo dvig- nile potrošnikovo zadovoljstvo in s tem tudi napredek univerzalne trgovine. Mesna industrija emona Zalog - Ljubljana Po osvoboditvi je doživela tudi živinorejska proizvodnja naših družbenih posestev korenito spremembo, in sicer s tem, da so jo usmerili v specializirano proizvodnjo velikih količin blaga iste vrste. Tako se namreč najbolj izko- ristijo vse zmogljivosti kmetijskih površin in živalskih čred. Za dosego tega cilja so potrebna sodobna znanstvena spoznanja in dobri stroji. Osredotočenje v pridobivanju mesa v manjšem številu velikih obratov nudi tudi neprimerno boljše higienske pogoje, kot pa majhna in raz- drobljena obrtna proizvodnja. Zlasti izkorišča- nje vzporednih proizvodov pri klanju (kri, šče- tine, kože itd.) je popolnejše in znatno bolj gospodarno. Posledica teh činiteljev, ki smo jih omenili le na kratko, je pospešena razrast današnje klavne industrije, tako v vsej državi kot tudi v naši republiki. Tu prednjači pod.jetje Mesna industrija >EMONA< v Zalogu pri Ljubljani. Svoj obrat je postavila >EMONA« na ozem- lje med Savo in železniško progo Ljubljana— Zidani most. Začeli so ga zidati pred sedmimi leti po načrtih firme >Srbija-projekt« iz Beo- grada in pod pokroviteljstvom Glavne zadružne zveze Slovenije. Mesna industrija i>EMONA«. d Zalogu je v polnem pogonu že dve leti. Po enoletnem po- skusnem obratovanju je prevzel tovarno v upravljanje kolektiv dne 1. maja 1961. Ta je izvolil iz svoje srede delavski svet in uprav- ni odbor; oba sta kmalu vpeljala ekonomske enote oziroma plačevanje po učinku. Letno je zakola za bruto 10.000 ton mesa in raznih mesnih izdelkov. Dnevno se kolje 100 do 200 goved ter 300—600 prašičev in telet. Z ure- ditvijo sodobnih klimatičnih naprav v EMONI, edinih te vrste v Jugoslaviji, je postala proiz- vodnja trajnih mesnih izdelkov: zimske salame, pršuta itd., ki so jih doslej proizvajali le po- zimi, neodvisna od letnega časa. Zlasti važno je dejstvo, da je mesna industrija sposobna prevzemati vse tržne presežke razmeroma ka- kovostnih prašičev iz Slovenije. Ravno ti pre- sežki so navedli podjetje na misel o povečanju in novi gradnji skladišč in hladilnic. S tem se bo povečala zmogljivost za približno 30 "/o. Na- črti o povečanju so že v pripravi. Ce omenimo še to, da je odtekala do sedaj dokajšnja koli- čina presežka v mesno industrijo drugih naših republik, dobimo dober pregled o zelo pomemb- nem napredku in pomenu gospodarjenja z me- som v Sloveniji. Po lastni zamisli je podjetje zgradilo ribo- gojnico, ki jo vzdržuje z raznimi mesnimi od- padki. V letošnjem letu bo poslala >EMONA« na tržišče že 5000 kg svežih rib, ko pa se bo v naslednjem letu podjetje povečalo, celo že 15.000 kilogramov. Glavno proizvodno blago »EMONE« so: sveže meso, suhomesnati proizvodi, poltrajne in traj- ne konserve ter bekon. Ta zahteva specialno obdelavo in je po mnenju zunanjih strokov- njakov najbolje izdelan prav v tej industriji. Izvažajo ga v Veliko Britanijo, dalje Italijo, Avstrijo in Nemčijo. V Veliko Britanijo se iz- važajo tudi polkonserve in konserve. Mesna industrija »EMONA« zalaga trg s pomočjo svojega lastnega prodajnega omrežja v Ljubljani, Domžalah in Kopru. Vseh poslovalnic, vključno tiste v ljubljanskih arkadah, je sku- paj 65. Prva želja kolektiva »EMONA« je vsekakor ta, da s svojimi izdelki čimbolj ustreže kup- čevemu okusu. Ker se pregledujejo proizvodi Mesne industrije »EMONE« že v teku izdelave v njenih lalboratorijih, v poslovalnicah pa po vseh sanitarno higienskih normah, so njeni izdelki zanesljivo kakovostni in vedno sveži. Tako ni bojazni, da ne bi mogla Mesna indu- strija »EMONA« zadovoljiti potreb in okusa potrošnikov po najrazličnejših vrstah mesa in konserv. ' . Splošno gradbeno podjetje Grosuplje Podjetje je obhajalo v letu 1961 že petnajst- letnico svojega obstoja. Začelo je pravzaprav iz nič, saj ob ustanovitvi leta 1946 ni dobilo drugega kot nekaj desetin lopat in krampov. Sedaj se prišteva med srednje velika splošna gradbena podjetja in je zmožno graditi tudi zahtevnejše gradbene objekte. V prvih letih obstoja podjetje ni imelo mož- nosti hitrejšega razvoja, ker so se forsirala le večja republiška gradbena podjetja. Podjetje je pravzaprav zaživelo šele z uvedbo organov delavskega samoupravljanja. Zavest kolektiva, da je v podjetju sam gospodar, ga je vzpod- bujala k nenehnemu zavzemanju vseh sil za še večji napredek in razvoj podjetja. Organizacijsko je (podjetje razdeljeno na štiri sektorje, centralne obrate in upravo pod- jetja. Trije sektorji so v Ljubljani, četrti pa je na Grosupljem, kjer so tudi centralni obrati in uprava podjetja. Razen tega ima podjetje tudi svoja gradbišča v Črnomlju, na Mirni in Vrhniki. Od pomladi letošnjega leta je v pod- jetju formiranih devet ekonomskih enot. Do- sežen presežek, ugotovljen na osnovi obračuna po ekonomskih enotah, se delavcem izplačuje mesečno in se giblje v znesku od 15 do 30 "/o plače. V zadnjih letih, predvsem pa od leta 1959 je SGP Grosuplje vlagalo znatna sredstva v lastne investicije. Nabavilo si je sodobno me- hanizacijo in opremo, ki je znatno pripomogla k dviganju produktivnosti. Leta 1958 je imelo podjetje realizacijo 509 milijonov din. Ze v letu 1959 se je realizacija podjetja povečala na *47 milijonov dinarjev, a leta 1960 je bila že 1.561 milijonov dinarjev. Za leto 1961 je predvideno, da bo znašala realizacija podjetja ca. 2 milijardi dinarjev. Ce te številke primerjamo z vrednostjo oprav- ljenih del, ki odpadejo na enega delavca in znašajo za leto 1958 ........ 1,249.000 din leto 1959 ........ 1,700.000 din leto 1960 ........ 2,444.000 din, se iz naslednjih podatkov jasno vidi velik po- rast storilnosti na enega zaposlenega, kar je treba pripisati deloma boljši organizaciji, de- loma večji mehanizaciji podjetja. Pomembnejši objekti, ki jih gradbeno pod- jetje letos izvaja, so: gradnja stanovanjskih Stanovanjski objekt v Valvasorjevi ulici j Dom na Polževem Palača družbenih organizacij t Ljubljani stanovanjski objekt v Smoletovi ulici v Ljubljani Severno magistratno dvorišSe z očiščenimi in obnovljenimi, oboki i Severno magistratno dvorišče, vhodni del, z rekonstruirani- j mi oboki in fasadami ) blokov v Ljubljani na Bičevju, v Tobačni in Ruski ulici, ki jih investira Zavod za stano- vanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, gradnja sta- novanjskega bloka združenih investitorjev pod- jetij »Intertrans«, »Tegrad« in »Instalacija«, do- graditev stavbe družbenih organizacij v Ko- menskega ulici, dalje gradnja stanovanjskega bloka za Izvršni svet LRS in stanovanjska blo- ka za Ljubljanske mlekarne. Na Rudniku gradi podjetje osemletko, zdravstveni dom in 20-sta- novanjsko stolpnico. Na Titovi cesti gradi pod- jetje poslovno zgradbo za banko Bežigrad. Po- leg navedenih gradenj v Ljubljani je podjetje opravilo več rušitvenih del v zelo kratkem ro- ku, adaptira Opero, Magistrat, fasado Pošte Ljubljana I. ter ima v delu več drugih večjih in manjših popravil na različnih krajih Ljub- ljane. V Črnomlju je podjetje zgradilo poslov- no stavbo za pošto in razne gospodarske objek- te za rudnik Kanižarico in podjetje »Belsad«. Na Vrhniki je podjetje zgradilo v zelo kratkem roku, U mesecev, poslovno stavbo za OZSZ in lekarno, gradi dom JLA in tri stanovanjske bloke. Sektor III, ki ima sedež na Grosupljem, gra- di več objektov in to kmetijske objekte v Bo- štanju, Turjaku, Grosuplju, Stični, Šentvidu pri Stični in na Selu pri Radohovi vasi. Dalje gradi visoko jaškasto peč za žganje apna v Dobre- polju, železniško postajo v Dobrepolju in Gro- suplju ter stanovanjske Moke za Kmetijsko gospodarstvo Grosuplje ter stolpnico in samski dom za potrebe podjetja. Poleg navedenega gra- di na Grosupljem še poslovno stavbo OZSZ in banko ter gostišče pri Taborski jami. Prav tako podjetje zadnja leta vlaga znatna sredstva v lastne komunalne naprave. V Ljub- ljani je že grajen samski dom za 120 samskih delavcev in 8 družinskih stanovanj. Na Grosup- ljem se gradi samski dom s 100 ležišči in pri- mernimi prostori za kuhinjo, jedUnico in klub- skim prostorom. V Ljubljani pa je v gradnji še samski dom za 240 ležišč, ki bo sodobno ure- jen. Za gradnjo družinskih stanovanj sta pri podjetju ustanovljeni dve stanovanjski zadrugi, v Ljubljani pod imenom »Gradbinci«, na Gro- supljem pa zadruga »Naša sreča«. Zadruga »Gradbinci« je že zgradila 12-stanovanjski blok, medtem ko je na Grosupljem v gradnji več ¦ stanovanjskih objektov. Kljub precejšnjim vlaganjem sredstev v sta- novanjsko izgradnjo stanovanjski problem še vedno ni rešen ter ima podjetje še veliko potrebo po družinskih stanovanjih. Izredno krčenje investicijskih kreditov je tudi SGP Grosuplje občutno prizadelo. Trenut- iic ima podjetje veliko dela, vendar so vsi ob- jekti v IV. in V. fazi gradnje. Za prihodnje leto ima podjetje veliko premalo sklenjenih po- godb za nova dela. Znatna škoda nastaja že sedaj zaradi tega, ker podjetje nima v celoti zaposlene gradbene mehanizacije, opreme in zalog lesa. pisalni stroji »Tops«, naziv tovarne pisalnih strojev — Ljubljana in obenem naziv standardnih, porta- bel in majhnih potovalnih pisalnih strojev, je na svetovnem tržišču pojem za dobro kvaliteto. Tovarna »Tops« je zrasla v povojnih letili iz nujnih potreb, ki jih je narekoval dvig kultur- nega in življenjskega standarda. Leta 1947 se je ustanovil pri nekdanji direkciji za industrijo LRS zadevni projektantski oddelek. Leta 1948 pa je v sklopu tovarne »ROG« pričel obratovati oddelek za pisalne stroje. Leta 1952 dobi ta oddelek svoje prostore v proizvodni hali v Sav- ljah 18 a, ob kateri zgradi upravno poslopje. V njem je sedaj tudi montažna hala. S tem in )a z nabavo sodobnih proizvodniih strojev je lila dana možnost za serijsko proizvodnjo s kontinuiranim proizvodnim procesom; tako je zrasla tovarna pisalnih strojev »Tops«, Ljubljana. Prvi proizvod, standardni pisalni stroj »Emo- na«, se neprestano izboljšuje, dokler v letu 1961 zaradi generalne rekonstrukcije ne spre- meni tudi imena v »tops S-3«, ki ga bomo letos že poslali na tržišče. Poleg možnosti za uporabo kratkega in dolgega voza ima tudi že decimalni tabulator kakor tudi regulator jakosti udarcev. Tudi »Sava«, portabel pisalni stroj, se je v vseh teh letih stalno izboljševal in ga danes dobimo na tržišču pod imenom »tops P-2«. Ima regula- tor jakosti udarcev in je eden od redkih porta- bel pisalnih strojev, ki prenese največjo brzino pisanja. Je tudi verni spremljevalec naših no- vinarjev; pod imenom pisalni stroj »tops P-2« je prejadral vseh pet kontinentov. V letu 1960 je tovarna »Tops« dala na tržišče mali potovalni pisalni strojček »tops M-1«, prav posebno priročen za individualno delo tako do- ma kot na potovanjih. Zaradi lične zunanjosti je takoj našel koristnike, saj je zaradi nizke cene vsakomur dosegljiv, tako da ga danes že lahko smatramo za predmet široke potrošnje. Posebno naša visokošolska mladina je hitro spo- znala, da ji je ta pisalni strojček odličen pripo- moček pri njenem študiju. Zato je tovarna »Tops« v zvezi tudi z mladinsko organizacijo, preko prodajnih ustanov pa je dala možnost za čim lažjo nalbavo glede odplačevanja. Danes se v naši državi skoraj v vsakem več- jem kraju prirejajo administrativni tečaji in ustanavljajo administrativne šole, ki jih oskr- buje tovarna »Tops« s pisalnimi stroji. Ce po- mislimo na to, da je v naši državi danes ogrom- no število administrativnih oddelkov v ustano- vah in podjetjih, moramo priznati tovarni »Tops« z njenimi proizvodi na tem področju odloči no vlogo, saj si brez njenih proizvodov današnje pisarne ne moremo zamisliti. Zato je tovarna organizirala po vsej državi omrežje servisnih po- staj, v katerih so strokovnjaki, ki so si v to- varni sami izpopolnili svoje strokovno znanje. Poleg pisalndi strojev izdeluje tovarna »Tops« tudi znane razmnoževalne aparate »tops-GE- STETNER« in pa naprave za seštevanje »tops- Suma«, prav posebno priročne za manjša pod- jetja pri izdelavi vsakodnevnih obračunov ter pri seštevanju pri raznih kalkulacijah. Leta 1960 je bilo že na svetovnem daktilo- grafskem tekmovanju na Dunaju kakor tudi leta 1961 v Wiesbadenu, kjer je naša državna prvakinja Majda Kušar med 171 najboljšimi tekmovalci iz vsega sveta v tako imenovanem perfektnem pisanju dosegla 9. mesto, dokaza- no, da standardni pisalni stroj »tops S-5«, ki ga Mali potovalni pisalni stroj >tops M-l< Portabel pisalni stroj >tops P-2< i izdeluje tovarn^ »Tops«, prav nič ne zaostaja i v kvaliteti za svetovno priznanimi izdelki. To j ni samo velik osebni uspeh Majde Kušarjeve, '. temveč tudi uspeh naše domače proizvodnje \ pisalnih strojev. Da je tu žela uspeh naša tako i rekoč še nova tovarna pisalnih strojev s svojimi i proizvodi, predvsem pa da je ta uspeh prikazan ¦ v tekmovanju v perfektnem pisanju, je dokaz, da nič ne zaostaja za vodečo svetovno proizvod- njo, temveč ji sledi popolnoma v koraku. \ Standardni pisalni stroj »tops S-3« z decimalnim tabnlatorjem larmorne bloke (Drenov grič, Lesno brdo), ' marmorne plošče vseh vrst, izdelke iz marmo-j ra, zdrob za terazzo tlaike in obloge v več bar- ; vah, raznovrstne terazzo plošče, azbestne in i venecianske plošče, izdelke iz betona in umet- ; nega kamna ter montažo vseh svojih izdelkov] nudi naročnikom ! industrija naravnega in umetnega kamna MIKEBAL L J VB L JASI A-MOSTE INDUSTRIJSKA CESTA Podjetje se je razvilo pred vojno iz trgovine z gradbenim materialom še leta 1930. V letu 1936 pa je tvrdka »Alpeko« povečala svojo dejav- nost v prodaji s proizvodnjo terazzo plošč in izdelkov iz betona ter umetnega kamna. Sedež in obratni prostori podjetja so bili do leta 1953 na vogalu Titove in Vilharjeve ceste v Ljub- ljani (sedanje Gospodarsko razstavišče). V letu 1954 pa so bili zgrajeni novi objekti na sedanji lokaciji, na katero so se premestili stroji in naprave iz prejšnje tovarne. Zgradil se je tudi objekt za predelavo marmora, za kar so se nabavili tudi za to potrebni stroji. Podjetje tako neprestano napreduje in ob večletni enaki zaposlitvi delavstva povečuje svoj letni promet povprečno za 40 milijonov dinarjev. Ker ima velike možnosti za prodajo svojih izdelkov na domačem in tujem trgu, >redvsem v pogledu marmora, in so mu odo- >rene začasne olajšave pri plačevanju prispev- kov iz dohodka, bo lahko realiziralo namera- vano rekonstrukcijo in povečalo obseg proiz- vodnje. V teku je razširitev eksploatacije mar- mora v kamnolomu Drenov grič, začetek izko- riščanja marmorja v Lesnem brdu in zame- njava oziroma dopolnilo strojev za predelavo marmora in izdelavo terazzo plošč. Naročeni so novi najmodernejši stroji za izdelavo terazzo plošč z veliko kapaciteto (preko 100.000 m^ let- no v eni izmeni), na katerih bo možno najren- tabilneje izdelovati vse vrste kvalitetnih terazzo plošč. Zaloge črnega marmora v Drenovem griču in rdečkastega marmorja v Lesnem brdu so neizčrpne za nekaj stoletij ob največji mož- ni eksploataciji. Dosedanja proizvodnja nave- denih marmorov le delno Jcrije potrebe v drža- vi. Zelo iskana marmora, predvsem glede na barvo, poznajo že v mnogih tujih državah, tako da ni problem, izvažati vse razpoložljive koli- čine po zelo ugodnih cenah. Glede na nakazane potrebe po naših izdelkih bo treba nadaljevati z rekonstrukcijo in pove- čanjem obsega proizvodnje. Tekstilna tovarna Motvoz m platno Grosuplje Tovarno vrvi na Grosupljem je zgradil ne- kdanji kranjski vrvar Anton ŠINKOVEC. Do leta 1923 je bila njegova last, kasneje pa je postala last delniške družbe. Ob koncu leta 1926 je podjetje finančno propadlo in ga je bivša Kreditna banka hotela likvidirati. Da bi se izognil veliki izgubi pri likvidaciji, je likvidator nastavil osebo, ki je ponovno za- čela s proizvodnjo. Pokazalo se je, da povzroča to ponovno obratovanje manj izgub kot pa vzdrževanje zgradb in opreme v likvidacijskem postopku. Tako je tovarna ob koncu leta 1927 že zopet polno obratovala. K prejšnji vrvarni so se dozidali še novi objekti, v katerih se je tovarna preusmerila v predilnico in tkalnico lanenih in konopljenih izdelkov. Tovarna se je kljub nakupu večine starih strojev razvila v precej močan industrijski obrat, saj je v letu 1939 imela zaposlenih že 486 delavcev. Vojna vihra pa je tovarno popolnoma uni- čila. Že takoj v začetku okupacije se je v ko- lektivu organizirala močna skupina ljudi, ki so delali za Osvobodilno fronto in v sami tovarni izdelovali razne stvari, ki so šle naravnost v gozdove. Po kapitulaciji Italije je tovarno zasedla NOV in vsa proizvodnja je tekla za potrebe narodne vojske. Po umiku ob vdoru Nemcev pa je bila tovarna po nalogu Glavnega štaba do tal požgana in so bile s tem uničene tako zgradbe kot stroji. Sam kolektiv je bil razen 8 delavcev ves na strani OF, kar dokazujejo tudi njegove žrtve. Saj je padlo v partizanih ali umrlo v internacijah in zaporih 54 članov kolektiva, kar je ob takratnem številu delav- stva predstavljalo ll»/o. Med člani kolektiva, ki so padli, je tudi narodni heroj Jože Kadunc. Z osvoboditvijo je nastopil tudi čas, ko se je tovarna lahko obnovila dn te obnove so se lotili sami delavci, ki so se spet zbrali in začeli v tovarni obnavljati požgane stroje in graditi jorušene zgradbe. Prvotnoi je bilo mišljeno, da ji se obrat kot tekstilna tovarna sploh likvi- diral, vendar je ravno na iniciativo samih de- lavcev začela teči proizvodnja istih proizvodov, kot jih je izdelovala pred vojno, seveda vse v manjšem obsegu. Leta 1948 se je podjetje združdo s tovarno »Induplati«, Jarše, in ostalo 3 leta kot njen obrat. V letu 1954 je podjetje začelo z delom na rekonstrukciji tovarne in je že leta 1955 bil izdelan elaborat za obnovo starih dn iztro- šenih strojev. Odobritev zaprošenega kredita v znesku 302,000.000 din se je zavlekla vse do leta 1959. Kredit je bil tedaj odobren na bazi samofinanciranja za dobo 5 let. Podjetje je re- konstrukcijo predilnice dokončalo. Potrebna pa je sedaj še rekonstrukcija drugih obratov, pred- vsem tkalnice in oplemendtilnice. Zaradi rekon- strukcije, ki se je zakasnila, in zaradi delo- vat? j a novih ekonomskih instrumentov je pod- jetje prišlo v položaj, da se mu je celotna investicija, ki je bila predvidena na 302,000.000 dinarjev, danes podražila na 400,000.000 din z istim odplačilnim rokom, kar je podjetju po- vzročilo težave v odplačevanju nastalih obvez- nosti. v šumi prapagaudnega gradiva in podobnih 1 podjetij, ki s fanfarami spremljajo na trg raz- s lična tržna »odkritja«, naj bi bile besede o j tovarni barv i 'i Colour v Medvodah daleč od pompoznega plakaterstva in poceni hvale. Pred dvema letoma je tovarna objavila spo- minski almanah o 125-letnici razvojne poti bar- varstva na Slovenskem, s čimer je pravzaprav zabeležila historiat lastnega obstoja. To je bilo pred dvema letoma in vse, kar je bilo takrat zapisanega o tedanjih dneh, že ni več res. Do- godki so se za industrijsko izgradnjo, za raz- vojne pogoje proizvajalnih kombinatov razvi- jali, lahko rečemo, s filmsko naglico. Podoba tega, na pragu Gorenjske snujočega kolektiva, se je v razsežnem rekonstrukcijskem načrtu spre- minjala iz meseca v mesec, pa čeprav so včasih imperativne zahteve in sproti naraščajoče po- trebe težile dni, da so menili, da minevajo leta. Elaborati, akumulacija sredstev, posamični na- črti, ki so čakali na zadnji žig, smodnišnici podobno obilje nujnosti, ki so kričale po ne- odložljivem ukrepanju, pa naj bi pri tem mi- slili zgolj na tehnično-investicijske ali po drugi strani na raziskovalno-ekonomsko-komercialne probleme so karakteristika razvojnih težav. Je to obdobje neprestane aktivne operative, nepo- puščajočega impulsa, nezadržanega prilagaja- nja spreminjajočim se pogojem notranjih nuj- nosti ter hkrati procesu splošnega razvoja. Nemara je za včasih malce težko doumljive uspehe, bolje rečeno, za vztrajno in vzdržljivo napredovanje, videti razloge prav v tem harmo- ničnem zorenju gospodarstvenosti, ekonom- skega posluha za tržne probleme, delavsko upravljavne samoiniciative, kar v skupnem imenovalcu pomeni visoko stopnjo politične za- vesti, brez katere si je težko predstavljati uspe- šen socialističen proizvodni kolektiv. Pod vsem tem bi v knjigovodstveno-komer- oialnem narečju lahko razumeli »ažuriranje« skupa problemov čisto tehnološko-komeroialne narave in pa družbeno-gospodarskih silnic, ki gibljejo naš čas. Kemična industrija, nemara njena še prav posebno specifična zvrst, barvna industrija, ostaja slej ko prej podobna bohotni mladi rasti, v kateri razvojna desetletja ne po- menijo mnogo in je na izjemna odkritja čakati kot v zdravstveni terapiji na zmagovalce novo- tvorb, levkemije itd. Tudi v tem svetu so znan- stvenikove mize vedno obložene. Tudi tu ima opraviti z »virusi« in »mikrobi« svoje vrste: z vodo, zrakom, soncem, soljo, kislinami, luž- ninami, udarci, pritiski, žarčenjem in še in še ... Večno hlipanje za odpornostjo, za vzdržljivost- jo, elastičnostjo, za lepoto in trajanjem. Ne- mara imajo ti zadnji mimo moralno-človeškega še težje stališče. Medicinci so starostno dobo premaknili malce v hrib, najhujšim vplivom izpostavljeni zaščitni premazi podvodnih bark pa umirajo že dolga desetletja po letu dni... Ni važno, kje na svetu so jih zmleli, zmehčali in stonili, z našim aH angleškim imenom ne dočakajo otroške starosti. In vendar je tudi tu »Color« v prvih vrstah. Najboljše, kar je moč danes ostvariti, kar pomeni zaščito in varnost, meljejo medvoški trovaljčni stroji. Ne zaostali za prvimi na svetu, je geslo »Colorjevih« strokovnjakov. Tu je pot do res- nice in nemara ključ do uspeha. V vsem je moč uspeti. Zato so problemi na dnevnem redu. Rešujejo vse. Najrazličnejši specialni pogoji, ki so filter izvoznega uveljavljanja, najrazlič- nejši standardi, s katerimi operirajo svetovna tržišča, ne smejo za hip biti neizračunljiva ne- znanka. Dvojno ceno dobi ta resnica, če vemo, da je proizvodnja z realizacijo investicijskega programa za razsežne milje prehitela labora- torijsko-instrumentalne kapacitete in da je osnovni uspeh do včeraj počival na intuiciji, če lahko rečemo, na vsakokratni pravilni barv- ni diagnozi. Obrobno uresničevanje investicij- skega programa v zadnjem času rahlja tudi laboratorijski gordijski vozel, sproščajo se zad- nje vrvi in že moremo spregovoriti o indu- strijskem orjaku, o analitični raziskovalni pro- izvodni harmoniji, ko del velike odgovornosti prevzemajo specialna, sodobna, instrumentalna merila in kontrole. Zapisek o tehničnih zaključkih bi lahko trgovsko popestrili z etiketami nekaj sto naj- različnejših proizvodov, vendar za to so ceniki iz barvne karte, važno je le ime kolektiva, ki postaja pojem za kakovost, napredek in solid- nost. Ce bi se namreč lotili znanstvenih žičnic, ki po najrazličnejših vzpetinah vodijo k po- liestrskim, epoksidnim, vinyl-butiralnim, sili- conskim in vrsti drugih umetno-smolnih ciljev, bi bilo mogoče tudi o »Colorju« napisati knjige, to pa ni bil naš namen. Med tehnološkimi, raziskovalnimi in proiz- vodno-tehničnimi stvarmi na eni strani in pa ko- mercialno-gospodarstvenimi problemi na drugi strani lahko govorimo o investicijski operativi, ki je večidel oprta na lastna dinarska sredstva, na finančno samoudeležbo. Blizu 300 milijonov investicij beleži rekonstrukcija v svoji prvi zaključni etapi, ko se odpirajo vrata nove ni- tro proizvodnje na »Rakovniku« in novih skla- dišč, medtem ko razvojna jpot, ki kani premo- stiti železniško progo in vsebinsko grupirati proizvodne oddelke, računa s približno pol mi- lijarde vrednosti. S težo strojnega parka se je tako »Color« prebil na čelo ustvarjavcev pre- maznih materialov ter si s kakovostjo zacemen- tiral sloves, ki ne zaostaja za renomejem tujih proizvodno-trgovskih hiš. Nedvomno, da je osnovno noto umnega go- spodarjenja razbirati v organizirani komerci- alni službi, ki z brezmejno prilagodljivostjo potrebam industrije rešuje perečo tematiko so- dobne barvne prakse. Vrsti novih proizvodnih procesov v avto-industriji, lesni industriji, ke- mični industriji, pomorstvu itd., je prilagoditi tudi barvno zaščito, zdetajlirano na vrsto raz- vojnih faz in sistemov. Zato tu ni moč govoriti o šablonah, o standardizaciji, o tipizaciji posa- meznih proizvodov, tudi ne tam, kjer bi dolo- čene, ustaljene tržne razmere to dovoljevale. Razmeroma visok odstotek uvoznih materialov namreč zelo pogosto zahteva spreminjanje pro- izvodnih normativov znotraj grupe proizvodov, predpostavljajoč pri tem vsakokratno nespre- menjeno kakovost. Zato velja, da je prav v tej stroki govoriti o živih proizvodih, ki v obliki finalnega produkta še vedno in nemara še bolj nadaljujejo notranje vezan kemičen proces, z različnimi kemikalijami tempiran na določeno uporabnostno dobo, obstojnost in vrednost. Ko-' mercialnim prijemom gre v takih pogojih vskla- jevati finančno-devizne možnosti s proizvodno- tehničnimi pogoji, gre za popolno sinhronizacijo najrazličnejših motivov, ki vzgibavajo različne službe znotraj enega samega proizvodnega ko- lektiva. Finančna krivulja je slej ko prej edini zu- nanjerazbiralni znak rentabilnosti in gospodar- stvenosti podjetja. Povojna leta so iz nekaj milijonske startne osnove lani zabeležila blizu 3,5 milijarde bruto prometa s 7284 tonami go- tovih proizvodov, ne računajoč medfazne pro- izvodnje s polizdelki. Leto 1962 se v planu pre- bija v znesek preko 4,6 milijarde s celotno količinsko proizvodnjo preko 11.000 ton. Nemaj- hen argument predstavlja izvoz, saj gre pri izvozu barv in lakov za blago, s katerimi je zunanji trg več kot nasičen in to z blagom, s katerim že desetletja dominirajo veliki za- hodni dobavitelji od Angležev in Amerikancev do Holandcev, Nemcev in Avstrijcev. Ne gre tolikanj za kvalitetni boj kot za konkurenčnost. S pomanjkanjem določenega dela bazične in- dustrije za industrijo premaznih sredstev je težko vzdržati včasih naravnost dumping po- goje na posameznih trgih. Vendar se je »Co- lorju« tudi tu posrečilo izkrcati na kopno in si ustvarili dovolj trdna mostišča, predvsem za- radi kvalitete in na račun izjemne skrbi za kakovostno in estetsko embalažo. V nekaj sto tisočih dolarjih direktnega in nekaj milijonih dolarjih participiranega indirektnega izvoza je moč govoriti o določenem komercialnem po- tencialu, ki »Color« dostojno reprezentira do- ma in na tujem. Kolikor bi še napisali o »Colorju«, o nje- govih gospodarskih uspehih, o ekonomskih eno- tah in njenih svetih, o očitnih kontrastih med včerajšnjim in današnjim, bi ne prevedali vsega. Včasih v eni sami besedi, v enem samem stavku poveš več kot v dolgi razpravi. Zato naj bi zaključili s priložnostno izjavo nekega tujega dobavitelja, ki se letno oglaša v tovarni: »Menili smo, da so na mestu bivšega »Co- lorja« postavili novo tovarno, pa nas je svet- lobni napis opozoril, da gre le-tu za nov, po- večan, moderniziran »Color« ... Neverjetno ste napredovali.« Ob takih prilikah se »Cdlorjevi« ljudje šele prav zavedo, da se je res mnogo spremenilo in da medvoške »oljarice« z nekaj stroji oprem- ljenega »Colorja«, »Colorja« z blatiiim dvori- ščem, brez betonskega cestišča, brez orjaških »slončkov«, brez svetlih in modernih upravnih prostorov in laboratorija že davno, davno ni več. Tovarna celuloze in papirja Vevce-Medvode Papirni kombinat Vevče-Medvode obsega obrat za proizvodnjo celuloze in pinotana v Medvodah ter obrat za proizvodnjo grafič- nih in pisalnih papir- jev v Vevčah, vključ- no z manjšo hidrocen- tralo Fužine. Ustanovitev podjetja sega v leto 1842 in sodi tako tovarna med najstarejše industrij- ske obrate v Sloveniji, hkrati pa velja kot prvi obrat za strojno izdelavo papirja v naši državi. Sama ustanoviitev podjetja sega v obdobje, ko se je začel krhati Metternichov fevdalni re- žim v Avstriji. Fidelis Terpinc, trgovec z kme- tijskimi pridelki, tipični predstavnik porajajoče se slovensike buržoazije, je tedaj združil kapital štirih družabnikov in ustanovil podjetje »C. kr. privilegirana mehanična tovarna olja, papirja in barvnega lesa«. Družba je takoj pričela z izgradnjo papirnice v Vevčah. Prvi papir je bil izdelan 24. junija 1843. Papirnica je takrat obra- tovala z enim Bryan-Donkinovim strojem s 7 holandskimi mlini. Obrat je v začetku zapo- sloval 70 delavcev in je bil za tiste čase izredno mehaniziran. Izumitelj Donkin je namreč šele okoli leta 1835 izpopolnil papirni stroj do take mere, da se v bistvu sistem delovanja stroja ni menjal do današnjih dni. Nova papirnica kot edini tak obrat tedanje južne Avstrije se je hitro uveljavila dn prinašala že v začetku ve- like dobičke. Zaradi tega se je obrat v nasled- njih letih širil z vso naglico. Leta 1850 so na levem Ibregu Ljubljanice postavili še en papirni stroj, nabavili tri Jonvalove turbine, enajst ho- landskih mlinov, hidravlične stiskalnice in gla- dilni stroj za strojno glajenje papirja. V letih 1860-70 je družba nakupila še nova zemljišča ob levem bregu Save v Verjah in Medvodah ter dokupila že obstoječo manjšo papirnico v Goričanah. Na dokupljenem svetu so postavili obrate za proizvodnjo lesovine, s čimer je družba praktično utemeljila papirni kombinat Vevče-Medvode. Podjetje se je uvrstUo med najpomembnejše industrijske obrate cesarske Avstrije. Avstrij- ski bančni kapital je ljubosumno gledal na ta razvoj in je končno dosegel odkup tovarne. Nastala je nova firma »Leykam-Josefsthal A. G. für Papier u. Druck Industrie Graz«. Terpinc je z družabniki stopil t upravni svet nove del- niške družbe, katere glavni delničar je bila Dunajska bančna družba. Vevški obrat se je še naprej širil, saj je deloval v ugodnih pogo- jih domala ves čas do prve svetovne vojne. Po razpadu Avstrije se je dunajski kapital še dol- go upiral prepustitvi ljubljanskih obratov do- mačim kapitalistom. Do formalne zamenjave firme je prišlo šele na podlagi sklepa minis'tr- stva SHS o postopku z imovino pripadnikov sovražnih držav. Podjetje dobilo ime »Združene papirnice Vevče-Goričane-Medvode d. d. Ljub- ljana«. Veledelničar je ostala še naprej Dunaj- ska bančna družba, katere podružnica v Jugo- slaviji si je nadela zveneče ime »Opšte jugoslo- vensko bankarsko društvo«. Le-to je z Ljub- ljansko kreditno banko tekmovalo za oblast nad podjetjem tja do začetka druge svetovne vojne, praktično pa je ves ta čas tuji kapital usmerjal nazore predstavnikov domače buržo- azije, ki so bili skoraj korporativno udeleženi v pobiranju dobička donosnega podjetja. Ves čas med obema vojnama je podjetje lepo uspe- valo in je proizvodnja narasla na 13.000 ton papirja letno. Tudi delavstvo je v obeh obratih doživljalo razvojne faze. V začetku delavci niso imeli poj- ma o delavskih gibanjih po svetu, nasproti last- niku so bili v položaju služinčadi. Združevati so se začeli šele ob koncu preteklega stoletja pod vplivom delovanja socialnodemokratske stranke. Prva delavska organizacija je bila ustanovljena 17. maja 1899 in se je imenovala Socialdemokratsko društvo papirniških delav- cev. Ob obletnici društva je bila organizirana prva stavika. V začetku delavci praiktično niso imeli nobenih pravic, nagrado od podjetja je dobil le, kdor je utegnil dočakati 60 let nepire- kinjenega dela. S celo vrsto stavk so si pola- goma priddbili nekaj pravic. Po dolgotrajni borbi s tremi zaporednimi stavkami so leta 1928 dosegli sklenitev prve kolektivne pogodbe. Druga pa je bila sklenjena po 88 dneh stavke v letu 1938. Med obema vojnama so delovale v obeh obratih različne delavske stranke in zveze. Leta 1933 je bua ustanovljena Splošna delavska strokovna zveza, ki sta jo vodila Jože Mazovec in Jože Perčdč. Ta organizacija je skupno z JSZ združevala večino delavstva, ime- la pa je tudi znaten vpliv v okoliških vaseh. Partijska celica je bila ustanovljena leta 1935, njeni prvi člani so bili poleg Mazovca in Per- Novi papirni stroj v obratu Vevče čiča še Jože Berčič, Viktor Vodnik in Franc Kocjančič. Preko obeh delavskih zvez je celica povezala delavstvo in g& usmerjala v načelno borbo proti kapitalizmu. Po razsulu stare Ju- goslavije so se delavci takoj opredelili za Osvo- bodilno fronto. Ves čas NOB so z velikimi ko- ličinami materiala podpirali partizansko vojsko, nekaj delavcev je šlo v partizane že v prvih dneh odpora, v naslednjih letih 1942 in 1943 pa čedalje več. V letih ljudske revolucije je dalo življenje 42 delavcev v partizanih, 13 kot talci in 25 v internaciji. Med okupacijo je podjetje ob popolni kola- boraciji vodstva in pod zaščito okupatorja ne- moteno obratovalo, proizvodnjo so motile le sabotažne akcije delavcev in napadi partizan- ske vojske. Zaradi tega je bila takoj po osvo- boditvi zaplenjena v korist splošne ljudske imovine. V oibdobju obnove sta obrata vsako leto pre- segala planske naloge. Dne 17. septembra 1950 so delavci prevzeli upravljanje tovarne. Med- tem ko so v obdobju obnove dvignili proizvod- njo na starih strojih za 2.000 ton, so v 10 letih samoupravljanja povečali proizvodnjo še za na- daljnjih 5.000 ton ter za 8.000 ton z novim papirnim strojem. Podobne proizvodne rezul- tate so dosegali tudi v obratu Medvode. Oba obrata sta namreč v zadnjih 10 letih delovala kot samostojni podjetji dn sta se ponovno zdru- žila pred kratkim, tj. 1. I. 1962. Poslovna sa- mostojnost pa obeh kolektivov ni motila pri najtesnejšem sodelovanju na vseh področjih dela. Združitev je prišla po zrelem preudarku organov samoupravljanja. Delavska sveta sta s sodelovanjem vsega kolektiva ugotovila, da je neobhodno nujno modernizirati obrate iu pri tem ne bi bilo gospodarno, če kolektiva ne poskrbita za skladno dopolnjevanje strojnega parka, ker je le na tak način zagotovljen na- predek za daljšo dobo v korist obeh obratov in družbe. Samostojnost samoupravnih organov pa sta kolektiva ob sklepu o združitvi zagotovila z razširitvijo samoupravnih pravic ekonomskih enot ter izvolitvijo obratnih delavskih svetov, ki bodo v vsakem obratu posebej samostojno razpolagali s sredstvi, pridobljenimi z uspeš- nim delom obrata. Prav tako sta se kolektiva ub združitvi dogovorila, da se bo novi kombi- nat specializiral v skladu s tradicionalno stro- kovnostjo v proizvodnji visoko zahtevnih vrst papirja. S 5-letnim razvojnim načrtom sta si kolektiva zastavila nalogo, kako prebroditi te- žave zastarelosti. Predvideni so ukrepi za zbi- ranje finančnih sredstev in pa tudi iskanje notranjih rezerv z izboljšanjem organizacije dela in poslovanja. Razvojna pot podjetja z značilnimi obdobji v menjavi lastništva proizvajalnih sredstev daje zrcalno podobo globokih političnih sprememb v naši družbi v preteklosti. Gospodarski uspehi in pa razvoj samoupravljanja, potem ko je podjetje postalo družbena lastnima, pa pred- stavljajo praktičen dokaz dosedanjega napred- ka in perspektive socialistične ureditve naše družbe. I TRIGLAV FILM podjetje za snemanje filmov LJUBLJANA proizvaja celovečerne igrane, dokumentarne in lutkovne filme ter filme po naročilu V lanskem letu je podjetje doseglo svoj kvantitativni in kvalitativni vrhunec: proizvodnja 5 igranih filmov in 9 najvišjih priznanj v Puli Razen tega se filmi Triglav filma uspešno uveljavljajo tudi v inozemstvu Prizor i3 filma Plea v dežju, ki je po mnenju večine filmskih kritikov naiboljši film lanskega leta Fiat-Zastava Renault Alfa-Romeo AVTO-SERVIS LJUBLJANA Dolenjska cesta 114 Telelon: 20-045, 21-033 opravlja vsa avtokleparska, avlomehanična, avtoličarska, avtotapetniška in avtoelektričarska dela, vkljuCno'.generalno popravilo strojev | Za vsa zgoraj omenjena"vozi!a"^imamo~na zalogi vse rezervne dele, ki jih tudi prodajamo 1 Male usluge opra v I jamo na osebnih avtomobilih vseh znamk ] Posebno se priporočamo turistom Nudimo tudi svojo moderno pralnico, v kateri vam operemo in podmažemo vaš avto Premažemo spodnje dele avtomobila proti rji i Obiščite nas in zadovoljni boste ! Gostinska zbornica za LR Slovenijo LJUBLJANA Poštni predal 188 Telefon 30-877 Žiro račun 600-701/8-180 Pomemben delež h gospodarskemu dvigu mest doprinosa tudi gostinstvo S tem nudi domačima in tujemu turista potrebno okrepčilo in prenočišče kakor tudi drugo razvedrilo; omogoča mu prijetno bivanje, obenem pa zagotavlja najširšemu krogu deli vnih ljudi in turistov spoznavanje krajevne zgodovine, njenih lepot, zgodovinskih in kaltarnih znamenitosti ter proučevan/e njenega gospodarskega razvoja Ljubljanske mlekarne vam nudijo v svojih poslovalnicah v LJUBLJANI, na JESENICAH in BLEDU: pasterizirano mleko v steklenicah, smetano v steklenicah jogurt, prvovrstno surovo maslo, vse viste sira, Jajca, priznani mlečni sladoled in brezalkoholne pijače Večje količine naročajte pri upravi Ljubljanskih mlekarn, LJUBLJANA, Tolstojeva cesta, telefon 30-097 TESNILKA tovarna tesnil in plastičnih mas MEDVODE Obveščamo vse interesenle, da izdelujemo „Parolit" tesnilne plošče v sedmih kvalitetah za vse potrebe naSe industrije S kvaliteto in ugodno ceno smo osvojili domači in inozemski trg tudi ii slojaste plastične mase (izotext, izocar) Posebej opozarjamo, da so avtotesnila, katera izdelujemo za vsa naša vozila, atastirana in samo taka zagotavljajo pravilno tesnjenje in delo motorja Pripo očamo se I Blagovnica TROMOSTOVJE LDUBLDANA, Wolfova ulica 1 specializirana trgovina z oblačilno stroko Komunalna banka 600 11-70 Ljubljana SUBICEVA 1 p. p. 534 telefon : hišna centrala 20-146, 21-786, 22-598, 23-315, 20-553, 23-C93 KB 600-11-707 podružnica za kmetijstvo LJubljana, Šubičeva 1, telefon 22-162 Podružnica KB 600-11-702 Ljubljana, Ulica Vide PregarčeveS. (prej na Šmartinski cesti), telefon 33-969 Ekspozitura KB 600-11-701 Ljubljana-Bežigrad, Parmova 41, telefon 33-264 Ekspozitura KB 600-11-703 Ljubljana-Šiška, Celovška 99, telefon 31-979 Ekspozitura KB 600-11-77 Vrhnika Ekspozitura KB 600-11-72 Grosuplje Ekspozitura KB 600-11-76 Rakek Ekspozitura KB 600-11 Logatec s sklepom delavskih svetov sta se podjetji KOTEKS, Ljubljana, Kidričeva 3 in TOBUS, import-export, Ljubljana, Miklošičeva 18, združili v novo podjetje import - export Ljubljana Podjetje posluje: komercialna in splošna služba na Miklošičevi cesti 18, finančna služba v Kidričevi 3 Telefoni : direktor 21-590 komercialna služba 32-211, 32-212 splošna služba 32-211, 32-212 finančna služba 23-081, 23-083 telex 03-118 Predmet poslovanja novega podjetja je: trgovanje na debelo, import - export surove kože, volna, krzna, kožni odpadki, odpadki od klanja, usnjeni odpadki, industrijske maščobs, mesna moka, VS9 vrsta usnja, usnjeni izdelki, obutev, ščetine, dlake, osnovna in pomožna sredstva za usnjarsko in čevljarsko predelovalno industrijo, gumirana žima, strojila-lubje, jezice, ruj Vsem poslovnim prijateljem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in sodelovanje z željo, da še vnaprej utrjujemo naše medsebojno poslovanje LJUBLJANA FUŽINE Tslefon: 383-147, 383-148 Tovarna ščetkarskih in žimarskih izdelkov IZDELUJE: tapetniško žimo vseh kvalitet, vse vrste kva- litetnih ščetk iz žice in žime, posebne ščetke za kovinsko, tekstilno in drugo industrijo, standardne in drugs čopiče (zidarske, ples- karske) Izdeluje sortirano ščetino vseh vrst in di- menzij, predeluje vse vrste živalskih dlak in umetnih vlaken Prevzema tudi večja naročila za izdelavo po posebni specifikaciji koristnika Tovarna »ŽIMA« se je razvila iz male obrtna delavnice ter sa je njena zmogljivost nasproti letu 1947 štirikrat povečala. Izboljšala sa je kvaliteta izdelkov in povečala izbira artiklov kovinsko-predelovalna industrija embalaža, avtooprema L3UBL3ANA-MOSTE Telefon: II-I66 Žiro račun pri NB 600-1<'1-1556 Brzojav. SATURNUS, tjubljana proizvaja: raznovrstno pločevinasto embalažo za prehranjevalno, kemično in farmacevtsko Industrijo Iz črne, bele in alu-pločevine; artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršivce Itd.; dele za avtomobile in bicikle: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevavke, avtoogledala, žaromete, zvonce in zgoščevavke za bIcIkle; elektrotoplotne aparate: kaloriferje; lltografirane plošče in eloksirane napisne ploščice