Za poduk in kratek čas. Kuga na slovenskem Štajerskeni. (Sj)isal M. Slekovec.) (Dalje.) II. Umrli za kugo je bil atrašea videti. Craa smrt je vtisaila človeku grde, črae maroge ia ga tako spreraeaila, da ai bil pozaati. Iz aosaie ia ust ie mrliču vrela črakaeta kri, \v. kožnih bul ia tvorov ae mu je pa cedila smrdljiva sokrovica. Meso — čez vae odurao ia gajilo, je kipelo kakor kvaa ia airilo je aa vae straai tako grozea amrad, da ai aiogla živa duaa blizu obstati. 0 ko bi kdo le skoi*aj zakopal mrliča, da bi še drugih ae okužil! Pa žalibog ni bilo večkrat za najboljšo plačo dobiti človeka, ki bi mrtvo truplo, kakor je bilo zaukazaao, potegail z železaim krampom aa dolgem ročaiku iz hiše ia ga spravil k jami, v ktero so mrliče metali, z živim apaom potrošali ia 8 prstjo zagrebali. Po tem takem se pač ni čuditi, če beremo, da so aa oaamljenih krajili ležala mrtva trupla po več tedaov aepokopana aa proatem polji — psom ia divji zveriai v živež. Eaako so mrliči zaoatajali tudi po hišab. Ia če so potem. ko je bila kuga preaebala, preiskovali osamljeae bišo, aašli so tu ia tam v postelji ali sred izbe aa pol strohaela trupla ubogib, katerib aiso pokopali, da, — tu pa taai morali so cele kupe človeške gajilobe z motikami pograbiti in iz hiše poepraviti. Navadao so pa v eaakih slučajih z vladaim dovoljeajem hiae vžgali, da je vse ekupaj zgorelo. Kakor pogrebaikov, je semtertje majnkalo tudi atrežaikov ia zdravuikov. Zato so odprli vočkrat celo ječo, ia aa smrt obsojeai ia drugi jetaiki so morali okužeaim streči ia mrliče pokopati. Zdravaikov je bilo v obče malo, pa ae ti so se branili iti k okužeaim v bolaiaaice; v aekterib krajih ao aje morali peljati zvezane ia vkleajeae k bolaikom, da so jim dajali potrebaa naročila ia zdravila. Sploh pa je vredao, da ai kužaega zdravaika ogledamo aekoliko bolj aa teako, — vsaj 80 bili aekteri, osobito oai po večih meatih — zares prav sraeaae prikazai, rekelbi: raaškare. Kedar 80 aamreč obiakovali skužeae, ao aosili dolgo baljo iz povoščeaega sukaja ia velike jirhaste rokavice. Crez glavo so imeli šemo ali larvo potegaeao. Ta je imela stekleaa oči ia dolgi, kljuau podobea aoa, kterega so aaphali z različaimi dišavami. Okužeaih se zdravaiki niao nikdar dotaknili z roko, čeravao so irneli debele rokavice, ampak tipali so aje z dolgo palico ia ajim kazali, kaj naj storijo. Teh ,,zdravaikov kljuaačev", kakor so jih ljudje zaradi dolgega aosa imeaovali, se je vae balo; ae le otroci, ampak tudi odraačeai ao se poskrili pred ajimi.*) Proti kugi ai bilo zdravila, na ktero bi se bilo zaaeati. Večidel je to, kar je prvemu koristilo, drugeaiu škodovalo. Zdravaiki so iz različaih rastlia ia tvaria akužeaim kuhali pijače ia pripravljali so za kužae bule ia tvore obliže ali flaštre. Priporočevali so zdaj borovico ia terjak kot aajboljše zdravilo, zdaj zopet navadai podlesek, ki pozao v jesea aa alabih travaikih cvete ia pimpiaelo ali bedreaec; sploh karkoli je kje z vspebom, če je tudi le izmišljeaiao bila, rabila kaka babela, nasvetovali ao potem tudi zdravaiki v aajboljši dokaz, da jik je vsa učeaost pustila aa cedilu. V aeki zdravaiški kajigi iz 16. stoletja najdeš med pripomočki zoper kugo aasvetovaae tudi te le: ,,Za časa kage pij zaran aa tešče, če le zamoreš ia se ti preveč ne gabi — lastno vodo; ta prežeae gajilobo iz želodca in odpre jetra ia čreva."v ,,Če čutiš, da je zrak okoli tebe okužen, drgaj se pogostoma ob kozlu, čeravao še tako smrdi, če pa aimaš kozla, pojdi aa straaišče in srkaj v se oadotni zrak,"**) Zelo čislaao zdravilo ia braailo zoper kugo je bilo txidi tako imeaovaao ,,zlato jajce". Iz aavadaega kurjega jajceta so scedili beljak, k rumeajaku pa djali žofraaa. Ko so lukajico bili z lušciao lepo zadelali, ao jajce zakopali v gorki pepel. Pečeno so zdrobili ia stolkli ter še priraešali razaih tvaria, osobito precej dob- *) Einsiedier Kalondcr 1876. **) Dr. Kaimund Hinderer! Medicina militaris 4. Cap, rega terjaka. Ovo zmez ao jemali v krogljicah, kakor grah debelih ia ajo povzdigovali nekaj časa čez vsa druga zdravila. Ker so zlato jajce rabili celo kralji ia cesarji, bilo je semtertje zaaao tudi pod imeaorn ,,kraljeve latverge." Med razaiaii zdravili, ki so se v kužaih časih zelo rabila, ae saierno prezreti ,,krapavice" ali aavadae krote, vsaj je aemtertje zavzemala prvo meato med zdravili. Ne samo priposti ljudje, ampak tudi učeai zdravaiki so ovo odurao žabo čez rnero hvalili ia priporočevali kot aajmočaejae, ia najizvrstaejae zdravilo proti kugi. Nalovljeae med mešami (od 15. avguata do 8. aeptembra) so baje bile aajboljše. V obče ae je trdilo, da krapavice vlečejo na ae kužai strup. Zato so ljudje aatikali žive krote aa kole, največ" pred bišaimi vrati; aa solnci poaušeae pa so alužile v razao rabo. Prab stolSeaib krapavic ao aoaili atari in raladi v avilaatih mešickib aa arčai jamici; maraikteri pa je imel aa vratu obešeao kakor dragoceao avetiajo celo kroto. Tudi kuhali so nje v mleku ia jeailiu, in kuhaae polagali na kužae raae ali pa tudi jedli z juho vred. (Dalje pribodajič.) Smešnica 16. Oča: ,,Moj ljubi sin, kedar se bodea ženiti hotel, tedaj ti bodem dobro svetoval". Sin: ,,Ljubi ooe, kaj mi pa bodete avetovali?" Oča: _Da bi se ne ženil".