Stefano Predan županski kandidat v Podutani Naš intervju s tržaško predsednico ZSKD Živko Persi Goriški jezikovni urad z dvema uslužbenkama Primorski št. 58 (20.991) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 sledi nam na .^^kwifefcerju @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 KPK končala delo še preden ga je začela Rado Gruden Komaj imenovana komisija za boj proti korupciji (KPK) v Sloveniji bo očitno svoje delo končala, še preden ga bo sploh začela. Zdaj je že jasno, da konec meseca ne bo mogla prevzeti nalog, kot je bilo predvideno. Včeraj sta namreč že odstopila oba namestnika predsednika komisije, novi predsednik Boris Štefanec pa na položaju še vztraja in ne misli odstopiti. Prvi žebelj v krsto nove komisije je že na petkovi predstavitvi zabil predsednik države Borut Pahor, ko je dejal, da bi se odločil drugače, če bi imel pri tem večje pristojnosti. Milostni udarec pa je KPK zadala vest, da je Štefanec le dan pred imenovanjem izstopil iz Pozitivne Slovenije, kar je sprožilo plaz zahtev po njegovem odstopu. To, da je bil Šte-fanec član neke stranke, po zakonu ni ovira za kandidaturo za visok nepolitični položaj. Je pa vprašljivo imenovanje člana neke stranke za predsednika KPK, če je to stranko še pred nedavnim vodil Zoran Jankovic, ki je v konfliktu s prejšnjim senatom KPK in zaradi katerega je (in zaradi predsednika SDS Janeza Janše) prav ta senat novembra lani odstopil. Kako se bo vsa zadeva razpletla, je težko napovedati. Če Štefanec ne bo odstopil, je njegova razrešitev skoraj nemogoča, saj je predsednik KPK zaščiten kot kočevski medved, kar z drugimi besedami pomeni, da je nedotakljiv. Vsekakor to nategovanje vrvi med predsednikom države, politiko in novim predsednikom KPK meče precej slabo luč na celotno slovensko politično sceno, ne koristi pa niti Štefancu, ki, tudi če bo »preživel«, te izredno zahtevne funkcije ne bo mogel opravljati tako, kot bi jo lahko, če pri njegovem imenovanju ne bi bilo nobene sence. špeter - Vpisi Na dvojezični šoli vedno več otrok ŠPETER - Tudi na večstopenjskem dvojezičnem šolskem zavodu v Špetru so se pred kratkmi zaključili vpisovanje za naslednje šolsko leto 2014/2015. Kljub logističnim težavam, ki so v zadnjih štirih letih zaznamovale didaktične dejavnosti šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, je število otrok in mladih v tem obdobju močno naraslo. Če je marca 2010, ko so morali zapustiti sedež v Ulici Azzida, dvojezično šolo obiskovalo 200 otrok, bo njihovo število v naslednjem šolskem letu preseglo število 275. Na 3. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 12. MARCA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , italija - Zavrnjeni amandmaji, končno glasovanje o novem volilnem zakonu bo danes Dogovor Renzi - Berlusconi za las prestal preizkušnjo v poslanski zbornici gospodarstvo Edi Kraus nagrajen za življenjsko delo RIM - Dogovor Renzi - Berlusconi o volilnem zakonu je včeraj prestal preizkušnjo poslanske zbornice, čeprav s težavo. Demokratska stranka se je pri glasovanjih večkrat razbila. Razprava se je zavlekla pozno v noč, nakar naj bi jo prekinili in končno glasovanje prenesli na danes. Pred tem so poslanci odobrili ključne vsebine zakona: 37-odstotni volilni prag, ki bo zmagoviti koaliciji dal absolutno večino sedežev (oz. balotažo med prvouvršče-nima, če nihče ne preseže 37% glasov); 12-odstotni vstopni volilni prag za koalicije, 8-odstotni za stranke zunaj koalicije in 4,5-odstotni za stranke v koaliciji. Zavrnjeni so bili vsi poskusi, da bi uvedli osebne preference. Med temi tudi amandma sredinskega poslanca Gregoria Gittija, po katerem naj bi z izmeničnimi preferencami za moške in ženske kandidate omogočili enakopravno zastopanost spolov. Na 11. strani rim - Poslanka Tamara Blažina Za popravke ostaja še možnost v senatu RIM - »Nov volilni zakon se rojeva med številnimi težavami, kot dokazuje tudi glasovanje o amandmajih o uravnoteženi prisotnosti žensk, ki odpira veliko rano«, je včeraj med celodnevno razpravo v poslanski zbornici ocenila poslanka Tamara Blažina. »Tekst, ki je v obravnavi je sad dogovora med Renzijem in Berlusconijem, ki se jim je nato pridružil se Alfano. Iz tega izhaja, da so morali vsi popravki in spremembe prestati privoljenje vseh treh partnerjev«. Na 3. strani NOVA GORICA - Tržaški slovenski podjetnik Edi Kraus je dobitnik nagrade za življenjsko delo ob včerajšnji podelitvi naslovov gospodarstvenik Primorske 2013. Izbor najuspešnejših osebnosti primorskega gospodarstva so že 17. organizirali Radio Koper, Televizija Koper - Capodistria in Primorske novice. Naslov gospodarstvenik Primorske 2013 so dobili direktor Pet PAK Ljubo Nadoh, direktor Gostol TST Tolmin Matej Koglot in direktor družbe SMT Andrej Novak, nagradi primorski um pa profesorja Matjaž Valant in Mara Cotič. V utemeljitvi nagrade za življenjsko delo so organizatorji izpostavili, da Kraus velja za umirjenega in preudarnega človeka z občutkom za poslovne odločitve, ki pa je aktiven tudi na drugih področjih. Na 8. strani ssg - V petek nova domača premiera Striček Vanja kot ga niste pričakovali Predlog SKGZ in SSO ministru Žmavcu za rešitev Trž. knjigarne Na 5. strani Trst: vpis v nižjo šolo enak lanskemu Na 4. strani Razbili čezmejno kokainsko navezo Na 4. strani Dneva FAI v Rubijah in na Brestovcu Na 13. strani ukrajina Krim se pripravlja na odcepitev SIMFEROPOL - Proruski parlament Krima je včeraj sprejel deklaracijo o neodvisnosti Krima, ki bo začela veljati, če se bodo volivci v nedeljo na referendumu izrekli za priključitev Rusiji. S sprejetjem deklaracije želi parlament, ki ga oblasti v Kijevu ne priznavajo, dati zakonit okvir priključitvi Krima kot suverene države Rusiji. V Moskvi so medtem razpravljali o priključiti Krima, odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič pa je obljubil skorajšnjo vrnitev v Kijev. Na 18. strani tržič - Podizvajalska podjetja v ladjedelnici Izkoriščali so delavce Tri osebe v hišnem priporu, pet ljudi se mora javljati policiji, devetnajst je ovadenih TRŽIČ - Tri osebe so v priporu, pet se jih mora vsak dan javljati sodni policiji, devetnajst pa je preiskovanih. S temi ukrepi, ki jih je odredilo goriško sodišče, se je v minulih dneh zaključila obsežna preiskava »Freework 2«, ki jo je preiskovalni oddelek goriškega karabinjerskega poveljstva vodil v letih 2012 in 2013 v sodelovanju s karabinjersko enoto inšpektorata za delo in karabinjerji iz Tržiča. Aretiranci in preiskovanci vodijo več podjetij, ki že vrsto let izvajajo podizvajalska dela v tržiški ladjedelnici: osumljeni so kriminalnega združevanja ter drugih kaznivih dejanj, in sicer izkoriščanja delavcev, izsiljevanja in goljufanja države. Na 12. strani 9771124666007 2 Četrtek, 13. marca 2014 ALPE-JADRAN / nadiške doline - Maja občinske volitve v petih občinah Stefano Predan županski kandidat v Podutani SV. LENART - Na naslednjih upravnih volitvah 25. maja bodo nove župane izbirali tudi v petih občinah v Nadiških dolinah. Med temi je Občina Podutana (Sv. Lenart), kjer je na zadnjih volitvah že tretjič zapored zmagal Giuseppe Si-bau, ki je nato lani spomladi odstopil z županskega mesta, potem ko je bil izvoljen v deželni svet. Odtlej ga nadomešča podžupanja Teresa Terlicher, ki pa se maja letos ne bo potegovala za županski stolček (spet pa bo kandidirala za občinsko svetnico). Glavna protagonista volilne preizkušnje bosta namreč Antonio Comugnaro (desna sredina) in Stefano Predan, tajnik Kmečke zveze v videmski pokrajini, ki je bil zadnjih pet let vodja ene izmed opozicijskih list v občinskem svetu. Antonio Comugnaro se je za mesto župana potegoval tudi leta 2009 (tretji kandidat je bil takrat Paolo Dreossi) in leta 2004, tokrat pa ga bo poleg njegove liste podprla tudi tista, ki je izraz sedanje občinske večine, kot je napovedala Teresa Terlicher. Nekdanji nasprotniki so se namreč dogovorili, da bo Comugnaro skupni županski kandidat, potem ko so v zadnjih mesecih dobro sodelovali v občinskem svetu. Obe listi naj bi bili že pripravljeni, poleg Terlicherjeve pa zaenkrat druga imena še niso znana. Stefano Predan, ki je leta 2009 prejel največ osebnih preferenc, pa bo kandidat liste občanov, ki naj bi jo predstavili v kratkem. Slovenski županski kandidat je vsekakor povedal, da gre za skupino motiviranih in odločnih ljudi, ki imajo jasne ideje in načrte za razvoj in bodočnost teritorija. Kar zadeva ostale občinske uprave v Nadi-ških dolinah, naj zaenkrat povemo, da zaradi omejitve števila mandatov ne bosta mogla več kandidirati Tiziano Manzini v Špetru in Piergiorgio Domenis v Podbonescu. Volitve pa bodo še v Srednjem in Grmeku. V Terski in Karnajski dolini pa bodo volili tudi v Bardu in Tipani. V Bar-du se bo za ponovno izvolitev potegoval Guido Marchiol, v Tipani pa še ni jasno, kdo bo kandidiral namesto dosedanjega župana Elia Berre, ki je občinsko upravo vodil tri mandate. Kandidatne liste je treba predstaviti do 15. aprila. (NM) Stefano Predan bo kanidiral za župana Podutane nm slovenija - Zapleti po imenovanju nove komisije za boj proti korupciji Namestnika odstopila, predsednik ne Boris Štefanec poudaril, da sam ne bo odstopil in da zanj ni sporno, da je bil še pred dnevi član Pozitivne Slovenije LJUBLJANA - Novoimenovana na- mestnika predsednika KPK Jurij Ferme in Darko Stare sta se od funkcij poslovila, še preden sta začela z delom. Poudarila sta, da so okoliščine njunega imenovanja slaba popotnica za delo senata KPK. Kritike ob imenovanju novega senata KPK so letele zlasti na predsednika KPK Borisa Štefanca, ki pa vztraja na položaju. O odstopu Fermeta in Stareta je predsednik republike Borut Pahor Šte-fanca že obvestil. Kot navajajo v Pahor-jevem uradu, se je s Štefancem tudi pogovarjal o novonastalih okoliščinah. »Predsednik je Štefanca prosil, naj te okoliščine tudi sam temeljito presodi in oceni, ali še obstajajo možnosti za njegovo uspešno delo in za uspešno delo komisije,« so zapisali v uradu predsednika. Stare je v odstopni izjavi zapisal, da globoko verjame v poslanstvo in vrednote, ki jih v javnem interesu uresničuje Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). »Kot novoimenovani član senata pa seveda s popotnico, ki smo jo dobili od vas na tiskovni konferenci, ne prej, z izrecno in implicitno izraženim dvomom, da gre za najboljšo izbiro, in okoliščinami poteka samega postopka izbire, zlasti v primeru predsednika, nisem več prepričan, da ne obstajajo razlogi za resen dvom, da je bil celoten postopek pošten in korekten,« je med drugim zapisal. Ferme pa je zapisal, da želi, da bi novega člana pospremili s popotnico, ki ne bo puščala trohice Pahorjevega dvoma, oziroma bo ta v svojo odločitev povsem prepričan. Pahor je namreč v petek opozoril, da bi zakonodajalec moral preučiti, ali je sedanji postopek imenovanja senata KPK najbolj primeren. Po njegovem se namreč v veliki meri ustvarja napačen vtis, da senat KPK imenuje predsednik republike, ki pa da ima v resnici glede tega precej zvezane roke. Ob tem je dodal, da ni imel razlogov, da bi zavrnil kandidaturo Šte-faneca in ponovil razpis. Štefanec je včeraj za STA povedal, da sta njegova namestnika odločitev o odstopu sporočila tudi njemu. Razlogov za ta korak ne pozna, zato odstopa tudi ni želel komentirati. Pojasnil pa je, da sam ne namerava odstopiti z mesta predsednika KPK. Komentiral je tudi izjave predstavnikov političnih strank in pozive k nje- Jurij Ferme (prvi z leve) in Darko Stare (prvi z desne) sta včeraj odstopila, Boris Štefanec (v sredini) pa poudarja, da ne namerava odstopiti arhiv govemu odstopu. »Hvala bogu, da so izjave ustavnih pravnikov bistveno drugačne. Izjave politikov so takšne, kakršne so, in seveda me vsi vlečejo v neke svoje kombinacije,« je dejal in poudaril, da nikoli ni bil in tudi ne bo del teh kombinacij. Povedal je, da se mu ne zdi sporno, da je bil še do nedavnega član stranke PS. Kot pravi, ga izvršni odbor stranke verjetno sploh ni poznal, saj v stranki ni bil aktiven. Več pojasnil je Štefanec obljubil v sredini izjavi za medije v Murski Soboti. Ljubljanski župan Zoran Jankovic, ki se je že pred časom znašel v postopkih Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), pa je zatrdil, da osebno ne pozna Štefaneca. V komentarju na očitke glede njegove verodostojnosti je Janko-vic poudaril, da ima večina ljudi določene simpatije. Štefanec je bil sicer kandidat za predsednika KPK, ki ga je Pahorju v potrditev predlagala izbirna komisija. Za namestnika predsednika pa je bilo po predlogu komisije primernih šest kandidatov. Z aktom imenovanja Fermeta in Stareta na mesti namestnikov predsednika KPK je bil izbirni postopek končan. Zato bo po njunem odstopu najverjetneje treba njuna naslednika iskati z novim postopkom, je pojasnil pravnik Rajko Pirnat. (STA) V Ljubljani zaradi žledoloma okoli 4 milijone evrov škode LJUBLJANA - V okviru sanacije škode po vremenski ujmi se dela na območju Ljubljane ta teden nadaljujejo v Šiški in na Rudniku. Z območja Ljubljane so do sedaj odpeljali 15.000 kubičnih metrov vejevja in 750 kubičnih metrov hlodovine. Ocena škode zaradi žledoloma in snega je z ocene nekaj več kot milijon evrov narasla na okoli štiri milijone evrov. Za letošnjo Slovensko popevko izbranih 12 skladb LJUBLJANA - Znanih je 12 tekmovalnih skladb, ki bodo sodelovale na letošnjem festivalu Slovenska popevka. Izmed 62 skladb, ki so prispele na javni razpis, jih je izbrala strokovna komisija in ob tem dodala še dve rezervni. Izbor za slovensko popevko bo 13. septembra v ljubljanskih Križankah, so sporočili z RTV Slovenija. Komisija je na festival uvrstila skladbe Bodi moja ljubica nocoj v izvedbi Mirka Bulčarja, Kako življenje te vrti skupine Radio Mondo, Mal' naokrog Katarine Male, Naj ti bo izvajalke Ele, Noč čudežna Anike Horvat, Pomlad vedno pride Ane Karneža, Poseben lik v izvedbi Steffy, Skozi dan Petre Polak, Slika Nine Virant, Sončen dan Darje Švajger, Ti Rudija Bučarja in V mojem starem klobuku, ki jo bo zapel Miha Renčelj. Rezervni skladbi sta Tvoj spomin Alexa Volaska in Zračiš moj zrak Irene Vrčkovnik. Festival Slovenska popevka se bo letos preselil na oder ljubljanskih Križank, kjer bodo razdelili štiri nagrade. Strokovna žirija bo podelila veliko nagrado za najboljšo skladbo v celoti ter nagradi za najboljše besedilo in najboljšo interpretacijo, najboljšo pesem pa bo nagradilo tudi občinstvo. Lani je naziv slovenska popevka po oceni žirije dobila pesem Po čem diši ta dan Andraža Hribarja. Občinstvo je prek telefonskega glasovanja izbralo pesem Vrti se v ritmu Eve Černe. Voznik tovornjaka hudo poškodoval svojega sina ILIRSKA BISTRICA - Na območju Ilirske Bistrice je v ponedeljek nekaj po 18. uri 51-letni voznik tovornjaka pri vzvratni vožnji iz garaže povozil svojega sedemletnega sina, ki se je s kolesom zapeljal za vozilo. Hudo poškodovanega otroka so odpeljali v ljubljanski klinični center, so včeraj sporočili s koprske policijske uprave. hrvaška - Korupcijska afera Fimi-media Nekdanji premier Ivo Sanader obsojen na devet let zapora ZAGREB - Nekdanjega hrvaškega premierja in predsednika HDZ Iva Sanaderja so včeraj kot prvoobto-ženega v korupcijskem primeru Fimi-media obsodili na devet let zapora. Sanader bo moral vrniti tudi odtujeni denar. Tako kot HDZ, ki je prva hrvaška politična stranka obsojena zaradi korupcije. Sodba v največji korupcij-ski aferi na Hrvaškem še ni pravnomočna. Nekoč najmočnejšega hrvaškega politika je sodišče v Zagrebu obsodilo zaradi zlorabe položaja in pooblastil ter organiziranja kriminalne skupine, ki je prek oglaševalske agencije Fimi-media iz javnih podjetij in ministrstev med letoma 2003 in 2009 odtujila najmanj deset milijonov evrov. Na ta način je ustvaril finančno korist za sebe in HDZ.Tožilstvo je za Sana-derja zahtevalo najvišjo zagroženo kazen, ki je v obeh kaznivih dejanjih lahko pomenila največ 15 let zapora. Sodnica Ivana Čalic je potrdila navedbe iz obtožnice, da je nekdanji premier in predsednik nekoč vladajoče stranke na podlagi svoje politične avtoritete na posebnem srečanju na sedežu hrvaške vlade poleti 2007 predlagal državnim podjetjem, naj za posle oglaševanja angažirajo Fimi-me-dio.Na seznamu klientov so bila številna državna podjetja kot tudi nekatera ministrstva, ki jim je oglaševalska agencija izdajala večinoma fiktivne račune za neobstoječe ali neopravljene storitve. Sodišče je tudi odločilo, da bodo Sanaderju odvzeli 15,2 milijona kun (dva milijona evrov), kolikor naj bi odtujil s kaznivimi dejanji. Sodnica je kaznovala HDZ s petimi milijoni kun (657.000 evrov) zaradi nezakonitega poslovanja. Stran- ka bo morala tudi vrniti 24,2 milijona kun (3,1 milijona evrov), ki so končali v njenih črnih skladih. Nekdanjega šefa hrvaške carine in glavnega tajnika HDZ Barišica so včeraj obsodili na tri leta zapora, direktorico Fimi-medie Nevenko Jurak na dve, nekdanjo glavno računovod-jo HDZ Branko Pavoševic pa na leto in pol zapora. Nekdanji tiskovni predstavnik vlade in HDZ Ratko Maček, ki tako kot Sanader in HDZ ni priznal kaznivega dejanja, je bil obsojen na leto dni zapora, pogojno za štiri leta. Sanader čaka na pravnomočno razsodbo v združenem primeru Hypo in Ina-Mol, v katerem je bil na prvi stopnji obsojen na deset let zapora zaradi korupcije in vojnega dobičkarstva. Proti njemu poteka tudi sojenje v primeru Planinska, vloženi pa sta še dve obtožnici zaradi korupcije. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 12. marca 2014 3 rim - Poslanka Tamara Blažina o poteku razprave in glasovanja novega volilnega zakona »Če besedilo ne bo izboljšano v senatu, bo to nov, toda slab zakon« Upati je, da bo zakon glede olajšanja izvolitve manjšinskega predstavnika dopolnjen v senatu RIM - »Nov volilni zakon se rojeva med številnimi težavami, kot dokazuje tudi glasovanje o amandmajih o uravnoteženi prisotnosti žensk, ki odpira veliko rano«, je včeraj med celodnevno razpravo v poslanski zbornici ocenila poslanka Tamara Blažina. »Tekst, ki je v obravnavi je sad dogovora med Renzijem in Berlusconijem, ki se jim je nato pridružil se Alfano. Iz tega izhaja, da so morali vsi nadaljnji popravki in spremembe prestati privoljenje vseh treh partnerjev. V dosedanjem postopku je tako prišlo do prvega sklopa sprememb in sicer: popravljeni so bili vstopni pragi in prag za večinsko nagrado ter vnešeno pooblastilo vladi za sestavo okrožij. V naslednjem dogovoru je bil črtan člen 2, ki zadeva senat, kar pomeni, da je volilni zakon veljaven samo za poslansko zbornico. Vsi ostali popravki, ki niso bili predmet dogovora naj bi ne šli skozi, saj so dobili negativno mnenje vlade in večinskega poročevalca Sista iz vrst FI. Prav zaradi vsega navedena v pristojni kokomisij sploh ni prišlo do razprave o popravkih (poslanci DS smo jih celo preklicali) in tako je bila vsa razprava prene-šena v avlo oziroma v "odbor devetih", kjer se rešujejo vsi vozli, ki se pojavljajo med potekom del v avli«. Splošna ocena poslanke Blažinove ni pozitivna, razen glede dveh aspektov in sicer: »Končno se je reforma volilnega zakona premaknila z mrtve točke, na kar je bilo treba čakati dolga leta in v tem smislu gre priznati zaslugo Renziju, ki mu bo verjetno uspelo izpeljati zakon do konca, skupaj z ostalimi nujnimi ustavnimi reformami. Pozitivno je še, da bo nov volilni sistem omogočil vladanje državi z jasno in homogeno večino. Ostajajo pa nekatere kritičnosti: blokirane liste in torej nemožnost volilcev, da izberejo svoje predstavnike, previsoki vstopni pragi za manjše stranke in prenizek prag za večinsko nagrado. Ostajajo še druge nedorečenosti kot n.pr. porazdelitev sedežev na vsedržavni ravni«. V sklop vseh teh težav in nelahkih okoliščin gre ocenjevati popravek, ki zadeva slovensko manjšino, meni slovenska poslanka. »Kot je znano, so bili predstavljeni različni popravki, tako z moje strani kot s strani SVP na predlog Ssk. V komisiji niso prišli v obravnavo (kot vsi ostali), v nadaljevanju pa je prišlo do zahteve po umiku in je ostal v igri le moj popravek o specifičnem okrožju. Žal pa je poročevalec Sisto (Forza Italia op. pis.), kljub velikim pritiskom naše skupine, izdal negativno mnenje. Naj povem, da sem problematiko orisala tudi na skupščini poslancev Demokratske stranke in zahtevala, da se sprejme popravek. Po negativnem mnenju Sista se je nadaljeval pritisk na različnih nivojih s posegi poslancev SVP, poslancev DS Rosata in Bresse ter tudi posega slovenskega veleposlanika Iztoka Mirošiča, poleg mojega stalnega naprezanja in prilagajanja prvotnega teksta. Zadnje poglavje je znano: Sisto je pristal na popravek, vendar v spremenjeni formulaciji in v sklopu »podpopravka« (su-bemendamento) Centemero, ki govori o Poadižju in Dolini Aosta. Tekst se glasi: »nella circoscrizione Friuli Venezia Giu-lia uno dei collegi plurinominali e costi-tuito tenendo conto della presenza delle minoranze linguistiche, ai sensi della leg-ge 38 del 2001«. Prvotno je popravek govoril le o »narodnih manjšinah«, na pri-govarjanjanje Blažinove pa je bil dodan vsaj zakon 38, da bo jasno, da gre za slovensko manjšino. Ta popravek je bil dan na glasovanje in bil odobren z 60 glasovi razlike. Proti so glasovali: Severna liga, G5Z, Sel, Fratelli d'Italia in nekateri pristaši FI. Blažinova je z bitko za nadaljnje popravke, posebej specifikacijo, naj se pri snovanju volilnih okrožij v FJK za eno predvidijo občine, kjer zgodovinsko živimo Slovenci, nadaljevala tudi sinoči s predstavitvijo posebne resolucije, v upanju, da bo šla boljša formulacija skozi v senatu. »Glede na vse to, kar se je dogajalo v poslanski zbornici, se mi zdi, da je dosedanji rezultat vendarle kolikor toliko pozitiven, saj se prvič vključuje v vsedržavni volilni zakon naša problematika; to je seveda še vedno zelo nedorečeno in samo načelno, saj je sedaj na potezi vlada. Še pred tem pa so na vrsti nadaljnja branja, predvsem Senat, kjer bi lahko besedilo popravili oz. dopolnili. Upati je, da bo celotno besedilo izboljšano, saj bi v nasprotnem primeru res imeli nov zakon, toda slab zakon«, ocenjuje poslanka Blažinova. Blažinova je z bitko za nadaljnje popravke, posebej specifikacijo, naj se pri snovanju volilnih okrožij v FJK za eno predvidijo občine, kjer zgodovinsko živimo Slovenci, nadaljevala tudi sinoči s predstavitvijo posebne resolucije, v upanju, da bo šla boljša formulacija skozi v senatu. arhiv slovenci v fjk - Stališča Slovenske skupnosti, Igorja Gabrovca in Maurizia Vidalija V novem volilnem zakonu nobenih zagotovil za olajšano zastopstvo slovenske narodne skupnosti TRST - Slovenska skupnost obžaluje, da je poslanska zbornica ob odobritvi sprememb volilnega zakona v celoti prezrla pravico slovenske narodne skupnosti do olajšanega zastopstva v parlamentu, kot je določeno v zaščitnem zakonu, poudarja v tiskovnem sporočilu deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. »Odobren je bil namreč le podpopravek poslanke Bla-žinove, na podlagi katerega bo vlada, ko bo na novo zarisala volilna okrožja, morala upoštevati obstoj slovenske narodne skupnosti v FJK. Praktično pa takšna določba slovenski manjšini ne prinaša absolutno ničesar. To pomeni, da Slovenci nismo storili nobenega koraka naprej, saj velja za liste, ki so izraz narodnih manjšin že prej veljavni 20% vstopni prag na deželni ravni, ki pa ga Slovenci v Italiji zagotovo ne moremo doseči, saj ne dosegamo niti 10% volilnega telesa FJK. Ostajamo torej še naprej talci v rokah vsedržavnih strank, ki bodo, tako kot doslej, same določale, če bodo ali ne bodo na svoje liste postavile slovenskih kandidatov, prav tako pa bodo tudi same izbirale katerega slovenskega kandidata bi postavile na listo,« poudarja SSk. Odobritev podamandmaja poslanke Blažinove torej predstavlja nek formalen obliž na hudo rano, s katero je bila ponovno prizadeta naša narodna skupnost. Na tak način je italijanski parlament tudi dobil alibi, na podlagi katerega lahko italijanska država zatrjuje, da je tako ali drugače izpolnila določbo iz zaščitnega zakona. Vrh tega pa je slovenski narodni skupnosti po vsej verjetnosti bila tudi odvzeta možnost, da uporabi pravne poti, po katerih bi lahko uveljavljala svojo pravico do zastopanosti v parlamentu. To je torej pičli rezultat dela slovenskega zastopstva v rimskem parlamentu, ki se je ponovno izkazalo kot povsem nemočno, še zlasti takrat, ko se levica in desnica znata dogovoriti, predvsem na naši koži. Velik del odgovornosti za nastalo situacijo nosi torej tudi Demokratska stranka, ki je na azdnjih parlamentarnih volitvah prejela največje število slovenski glasov, Slovencem v Italiji pa ni bila pripravljena priznati niti omembe v sicer nekoristnem po-damandmju slovenske poslanke, saj se v njem na splošno omenjajo manjšine v naši deželi, ne pa izrecno slovenska. Prav tako se je izkazala kot v celoti neučinkovita slovenska vlada, ki ni bila deležna nikakršnega posluha, kar najbrž postavlja tudi pod vprašaj sam mednarodni ugled in verodostojnost aktualne slovenske oblasti. SSk se vsekakor zahvaljuje poslancem Južnotirolske ljudske stranke (SVP), zlasti članu ustavne komisije poslancu Al- V novem šolskem letu 275 otrok Pred štirimi leti je vrtec in šolo še na starem sedežu obiskovalo 200 otrok, lani 260 - Dvojezična šola vedno bolj cenjena ŠPETER - Tudi na večstopenjskem dvojezičnem šolskem zavodu v Špetru so se pred kratkim zaključili vpisi za naslednje šolsko leto 2014/2015. Kljub logističnim težavam, ki so v zadnjih štirih letih zaznamovale didaktične dejavnosti šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, je število otrok in mladih v tem obdobju močno naraslo. Če je marca 2010, ko so morali zapustiti sedež v Ulici Azzida, dvojezično šolo obiskovalo 200 otrok in najstnikov, v šolskem letu 2013/2014 260, bo njihovo število v naslednjem šolskem letu preseglo število 275. V vrtec se je vpisalo 100 otrok: 35 jih bo v skupini najmlajših, 34 med srednjimi in 31 med velikimi. Učencev osnovne šole naj bi bilo 120: 20 v prvem razredu, 14 oziroma 16 v dveh drugih razredih, 24 v tretjem, 22 v četrtem in 24 v petem. Stalno narašča tudi število dijakov dvojezične nižje srednje šole. V naslednjem šolskem letu jih bo že 55: 22 v prvem razredu, 18 v drugem in 15 v tretjem. Številke že same po sebi dovolj zgovorno pričajo o kakovosti izobraževalne ponudbe špetrske dvojezične šole in potrjujejo dejstvo, da je na teritoriju iz leta v leto bolj cenjena. (NM) V letošnjem šolskem letu dvojezični šolski center (na posnetku prvi dan pouka) obiskuje 260 otrok nm brechtu Planggerju, da so v postopek vložili amandmaje, ki jih je predlagala Slovenska skupnost. Prav tako SSk obžaluje dejstvo, da v manjšini ni bilo minimalnega konsenza glede oblike olajšanega zastopstva, kar je zagotovo tudi bostrovalo končnemu neuspehu. Slovenska skupnost si bo prizadevala, da se bo to zakonsko besedilo po možnosti spremenilo v obravnavi v Senatu, za kar pa je potrebno očitno čisto drugačen pristop bodisi s strani celotne manjšine, bodisi s strani Republike Slovenije, še piše v sporočilu SSk. Tudi po mnenju podpredsednika deželnega sveta in predstavnika Slovenske skupnosti v deželnem svetu Igorja Ga-brovca so z novim volilnim zakonom hudo kršene pravice slovenske manjšine v Fur-laniji-Julijski krajini. »Zakon za kandidatne liste, ki so izraz narodnih in jezikovnih manjšin, predvideva volilni prag 20 odstotkov v volilnem okrožju. Tako visokega praga številčno šibka slovenska manjšina, ki živi na razmeroma obsežnem deželnem območju, ne more doseči. Ker zakon predvideva tudi zaprte liste brez možnosti za oddajo preferenčnih glasov, je ekskluzivna možnost, da si izberejo kandidate in s tem dejansko tudi večji del izvoljenih v parlament, prepuščena maloštevilnim hege-monističnim strankam. Slovenski manjšini pa je bila v naši deželi ponovno odvzeta možnost, da svobodno izbere in izvoli svoje predstavnike v parlament, kar je v očitnem nasprotju z osnovnimi ustavnimi pravicami in z zakonom št. 38 iz leta 2001. Na ta način pa se postavlja pod vprašaj tudi ustavnost komaj izglasovanega volilnega zakona,« je še poudaril Gabrovec. V zvezi z zastopanostjo Slovencev v izvoljenih organih se je oglasil tudi predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Mau-rizio Vidali (SSk), ki je na včerajšnjem srečanju predsednikov pokrajinskih svetov v Rimu povedal, da tako deželna kot rimska vlada močno omejujeta možnosti za izvolitev predstavnikov slovenske manjšine. Vi-dali je poudaril, da deželni zakon št. 14, ki govori o pokrajinskih volitvah 2. stopnje in novi državni volilni zakon ne predvidevata nikakršnih olajšav za izvolitev predstavnikov manjšine. 4 Sreda, 12. marca 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu šolstvo - Rezultati vpisovanja v prvi razred nižje srednje šole za šolsko leto 2014/2015 Število prvošolcev ostaja nespremenjeno Rezultati februarskega vpisovanja za prihodnje šolsko leto 2014/2015 kažejo na to, da je število vpisov v prvi razred nižje srednje šole ostalo enako lanskemu. Leta 2013 so namreč na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem zbrali 157 vpisov v prvi razred, letos pa jih je ravno tako 157, pri čemer je na nekaterih šolah naknadno prišlo do manjših sprememb v pozitivnem oz. negativnem smislu, ponekod pa je zaznati kar precejšen padec oz. porast vpisov. Če pogledamo bolj podrobno, bo - če bodo trenutne številke seveda obveljale - na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu, ki spada v okvir tamkajšnje večstopenjske šole, v prihodnjem šolskem letu v prvem razredu devet dijakov, kar znaša nekaj manj kot lani, ko je bilo vpisov dvanajst. Na svetoivan-skem sedežu NSŠ Sv. Cirila in Metoda v okviru Večstopenjske šole Vladimirja Bartola ni prišlo do bistvenih sprememb, saj je vpisov šestnajst, se pravi eden manj kot lani, ko jih je bilo sedemnajst, medtem ko bodo na katinarski podružnici imeli osemnajst prvošolcev, se pravi pet več kot je bilo lanskih vpisov VPISI V NIŽJE SREDNJE SOLE 2014/201 5 2014/15 1. letnik 2013/14 1. letnik Nižja srednja šola Ivan Cankar - Sv. Jakob 9 12 Nižja srednja šola Sv. Ciril in Metod - Sv. Ivan 16 17 Nižja srednja šola Sv. Ciril in Metod - Katinara 18 13 Nižja srednja šola Simon Gregorčič - Dolina 28 32 Nižja srednja šola Srečko Kosovel - Opčine 25 37 Nižja srednja šola Fran Levstik - Prosek 24 15 Nižja srednja šola Igo Gruden - Nabrežina 37 31 Skupno 157 157 (trinajst). Na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini, ki deluje v okviru domače večstopenjske šole, ki jo bodo v soboto poimenovali po Josipu Pangercu, so v februarju zbrali 28 vpisov v prvi razred, kar znaša štiri manj kot lani, ko jih je bilo 32, a še vedno dvakrat toliko kot leta 2012, ko jih je bilo štirinajst. Občuten padec vpisov so doživeli na NSŠ Srečka Kosovela na Op- činah: če bodo obveljale trenutne številke, bo v prihodnjem šolskem letu 25 prvošolcev, medtem ko so februarja lani zbrali 37 vpisov, leta 2012 pa 35. Nasprotno pa se je število vpisov na NSŠ Frana Levstika na Proseku (tako šola Kosovel kot šola Levstik delujeta v okviru Večstopenjske šole Opčine) dejansko vrnilo na raven iz leta 2012, ko so zbrali 26 vpisov v prvi razred: lani je bi- lo vpisov le 15, letos pa jih je 24. Porast vpisov so zabeležili tudi na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini, ki deluje v okviru tamkajšnje večstopenjske šole: potem ko so dve leti zaporedoma zbrali po 31 vpisov v prvi razred, je bilo letos teh vpisov 37, kar bo v prihodnjem šolskem letu omogočilo oblikovanje dveh prvih razredov, na šoli pa bodo imeli skupno sto dijakov. (iž) kronika Po napadih na blagajne tatovi za zapahi V noči na ponedeljek so tržaški karabinjerji in policisti v mestu Feltre (v pokrajini Belluno) prijeli pet članov kriminalne združbe, ki je že dalj časa na-skakovala bankomate in neprekinjene blagajne v FJK, Venetu in Emiliji-Ro-magni. Z akcijo so preprečili novo tatvino. Karabinjerji tržaškega preiskovalnega oddelka in policisti mobilnega oddelka so preiskovali tri eksplozije, povzročene z acetilenom. S septembrskim napadom na neprekinjeno blagajno trgovine Ipercoop pred nakupovalnim središčem Torri d'Europa so storilci odnesli okrog 100.000 evrov. Deset dni pozneje je do podobnega poskusa prišlo v trgovini Famila pri Rabujezu, spodletel je tudi tretji podvig, ko so tatovi tik pred iztekom lanskega leta povzročili eksplozijo v neprekinjeni blagajni supermarketa Pam na Drevoredu Campi Eli-si, pri tem pa uničili 36.000 evrov. Preiskovalci so pred časom prišli na sled zli-kovcem, ki so bili zelo dejavni na območju Vidma, Pordenona, Veneta in Emilije-Romagne. Tatovi, ki so iz Furla-nije, Ferrare in Veneta, so v zaporih v Bel-lunu, Padovi in Trstu. Podrobnosti bodo predstavili na današnji tiskovni konferenci na tržaški kvesturi. Trgovca z drogo iskali štiri leta Tržaška mejna policija je na Krasu zasačila obsojenca, ki mora prestati pet let zaporne kazni zaradi trgovine z drogo. 35-letnega romunskega državljana F.B. so italijanske oblasti iskale že od leta 2010, pred dnevi pa so ga mejni policisti ustavili ob meji s Slovenijo. F.B. je vozil avtomobil z bolgarsko registrsko tablico, v računalniški bazi podatkov pa so policisti ugotovili, da ga že leta iščejo zaradi zapornega naloga, ki ga je izdalo državno tožilstvo v Brescii. Trenutno je v tržaškem zaporu. Tržačan si je nabral celo vrsto obsodb S kaznivimi dejanji med letoma 2005 in 2012 si je nakopal celo vrsto obsodb, zaradi katerih je moral zdaj v zapor. Miljski karabinjerji so v ponedeljek dopoldne na Farnedu prijeli 71-letnega Tržačana M.P. ter ga odvedli v koro-nejski zapor, in sicer na podlagi naloga tržaškega preiskovalnega sodnika. Poostren nadzor na tržaškem ozemlju Tržaška kvestura je v ponedeljek poostrila nadzor na pokrajinskem območju, šlo je za preventivne dejavnosti proti tatvinam in goljufijam na račun priletnih oseb. Policisti so ustavili kakih deset vozil in identificirali nekaj čez dvajset ljudi. V Ulici Torre-bianca v Trstu so policisti med drugim ustavili romunskega državljana, za katerega se je izkazalo, da se je kljub izrecni prepovedi vrnil v Italijo. Prislužil si je kazensko ovadbo. policija - Uspešna slovensko-italijanska preiskava proti čezmejnemu kriminalu Kokain iz Kopra v Trst Čezmejni posli cvetijo, še zlasti ilegalni. Zelo plodno pa je k sreči tudi sodelovanje med slovensko in italijansko policijo. Tržaška kvestura in koprska policijska uprava sta s skupnimi močmi stopili na prste skupini prekupčevalcev, ki je imela popoln nadzor nad prodajo kokaina na tržaškem trgu. Del bele droge, ki je prihajala s Koprskega, so ti trgovci prodajali naprej v Toskano (točneje v Piso), redno pa so preprodajali tudi hašiš. Koprski dobavitelj je bil 51-letni slovenski državljan Nevio Barut, ki ga je slovenska policija dalj časa nadzirala in naposled prijela, kar je omogočilo uspešno nadaljevanje in zaključek preiskave na italijanski strani meje. Preiskavo je koordiniral državni tožilec Matteo Tripani, ki je včeraj zaslišal osumljence. Barut je pogosto zahajal čez mejo, obiski pa so bili zelo kratki. Po besedah vodje tržaškega mobilnega oddelka Roberta Giacomellija je Barut obiskoval telovadnico v Zavljah, kjer se je zadrževal po eno uro. Tržačani so drogo prevzemali v telovadnici, včasih pa so tudi sami odhajali v Slovenijo. Po Barutu so tržaški policisti v teh dneh izvedli tri priporne naloge na račun prav tolikih italijanskih državljanov, in sicer 56-letnega šefa skupine in starega znanca policije Riccarda Marche-sana, njegove desne roke Edoarda Seme (58-letni Tržačan je bil večkrat aretiran, zdaj pa je bil že v priporu zaradi drugega postopka) ter 38-letnega Alessandra Bossija, veznega člena s to- Tiskovna konferenca na tržaški kvesturi skanskimi razpečevalci. Marchesan je imel po informacijah policije monopolno pozicijo na tržaškem trgu kokaina, odnose z razpečevalci pa je gojil Sema. Policija je v okviru šestmesečne preiskave, ki je prve sadove v Trstu in Pisi obrodila že v septembru in decembru, zaplenila 1,5 kilograma kokaina in 6000 evrov v gotovini. Kokain so septembra zaplenili Edoardu Semi ter ga aretirali, ugotovili pa so, da je drogo dobavil Barut. Giacomelli je na včerajšnji novinarski konferenci v Trstu povedal, da je skupina v šestih mesecih preprodala 27 ali 28 kilogramov hašiša ter 4 ali 5 kilogramov kokaina (skoraj kilogram na mesec), v polletnem obdobju naj bi prodala za približno pol milijona evrov drog. Tržaški odjemalci so stari od 25 do 50 let in so vsi zaposleni, med njimi pa so tako navadni delavci kot premožnejše osebe. Edini nezaposleni so prav trgovci z drogo, ki se preživljajo z omenjenimi nezakonitimi in dobičkonosnimi posli. »Tudi tokrat se je izkazalo, da sodelovanje slovenske policije z varnostnimi organi tujih držav poteka korektno in strokovno, predvsem pa izredno uspešno in učinkovito,« je v tiskovnem sporočilu zapisala koprska policija. Dejstvo je, da je organizirani kriminal že zdavnaj »prestopil« meje, kar zahteva mednarodno usklajene in načrtovane aktivnosti, ki prinašajo uspešne skupne kriminalistične preiskave, so še izpostavili pri PU Koper. (af ) / TRST Četrtek, 13. marca 2014 5 zskd - Intervju s pokrajinsko predsednico Živko Persi pred današnjim občnim zborom Kdor dela v društvu, je vsekakor večji optimist Živka Persi po treh letih zaključuje svoj prvi mandat pokrajinske predsednice Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD). Pomlajeni odbor je v tem času med drugim organiziral odmevni festival Slofest v tržaškem mestnem središču. Drevi ob 20. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ulici san Francesco v drugem sklicanju volilni pokrajinski svet včlanjenih društev. Kako ocenjujete dosedanjo izkušnjo za krmilom tržaške ZSKD? Mislim, da je obračun pozitiven. Na začetku smo se predstavili s tremi temeljnimi točkami oziroma gesli - sodelovanje, povezovanje in mestno središče. To smo skušali udejanjiti čim bolj konkretno. Vrhunec je bil Slofest, ki je povezal ter spodbudil sodelovanje med vsemi našimi kulturnimi in drugimi sredinami iz Trsta ter širšega območja. Ali je že v načrtu druga izvedba Slo-festa? To bo tudi odvisno od volitev na občnem zboru. Del odborniške ekipe se obnavlja, ker nekateri ne kandidirajo več, vse bo predmet dogovora v novi ekipi in na deželni ravni, saj bomo imeli tudi na deželni ravni volitve in novega predsednika. Vse bo odvisno od dogovorov in ravnovesij, želja pa je, da bi se spet preizkusili na taki prireditvi. Nabrali smo veliko izkušenj in spoznali ogromno ljudi. Gotovo bomo morali kaj izboljšati, vsekakor pa hočemo poskusiti. Če prav razumem, niso vsi za ponovitev Slofesta. Tisti, ki ostajamo v odboru (če bomo izvoljeni), nameravamo predlagati deželnemu vodstvu, da se to naredi. Prav gotovo. Novi kandidati so prav tako zainteresirani in se hočejo preizkusiti. Priredili ste tudi srečanja z društvi. Kako ste krepili slovensko prisotnost v mestu? Z društvi smo se sestali ob začetku in koncu mandata. Izpostavila bi to, da smo vzpostavili otroške gledališke skupine v treh mestnih društvih (v Škednju, pri Sv. Ivanu in v Barkovljah), ki so sprva uprizorile otroško predstavo ob podpori zveze, zdaj pa so se osamosvojile in imajo svoj program. V začetku aprila bo na vrsti nova premiera. To se nam je zdelo zelo pomembno, ker smo hoteli utrjevati slovenščino med mestnimi otroki. Povezali smo se tudi z nizom Razseljeni in raznimi pobudami italijanskih dru- štev, ZSKD je dala svoj doprinos. Iz vsega tega je nastala še zamisel za Slofest. Prav na Slofestu smo opazili veliko mladih obrazov. Ali se mladi vključujejo v kulturna društva? Odvisno je od kraja do kraja. Na srečanjih na vzhodnem in zahodnem Krasu, v Trstu, v devinsko-nabrežinski občini, v Dolini in drugod smo ugotovili, da so položaji zelo različni. Marsikje imamo mladinske krožke, v katerih se zbirajo mladi, včasih pa jih pogrešamo v odborih in predvsem pogrešamo njihovo iniciativo. Mlajši člani pogosto samo znižujejo povprečno starost v društvu. Večkrat smo slišali očitek, da mladi ne prevzemajo odgovornosti. Delno je to res, čeprav jaz ne bi posploševala. To ne velja za vse: nekatera društva imajo zelo mlada vodstva, ki prinašajo sveže ideje. Razlikovati moramo od primera do primera, na splošno pa pogrešamo malo več poguma, pobud in prevzemanja odgovornosti. Da ne bi krivili vedno mladih, pa naj povem, da je srednja generacija - recimo med 35. in 50. letom starosti - dokaj odsotna. V društvih občutijo pomanjkanje predstavnikov moje generacije. S kakšnimi aktualnimi problemi se še soočajo društva? Problemov je veliko. Zadevajo prostore, pomladitev odborov, nove pobude, pridobivanje novih članov itd. Vsi opažamo večji upad obiskovalcev prireditev in nad tem se moramo zamisliti. Vprašati se moramo, ali ni morda preveč prireditev, ali je razpored slab, ali so vsebine primerne za današnji čas. To odpira serijo vprašanj, na katera bomo skušali vsaj delno odgovoriti (upam) v drugem mandatu. Delati moramo z društvi in ovrednotiti lepe trenutke, ki jih preživljamo v društvenem okolju. Kdor dela v društvu, dobi zadoščenja in je večji optimist, predvsem v nenaklonjenih časih. Aljoša Fonda Inkubator SDGZ za mlade slovenske podjetnike v Italiji SDGZ v sodelovanju s Slovikom vabi na brezplačno delavnico v sklopu projekta Inkubator za mlade slovenske podjetnike v Italiji namenjeno poslovni komunikaciji s predavateljico Matejko Grgič, ki bo jutri, 13. marca, od 18.00 do 20.00 v dvorani ZKB na Opčinah. Tema delavnice je komunikacija kot način posredovanja vsebin in ustvarjanja odnosov, skupne identitete podjetja in povečanja njegovega ugleda. Predavateljica bo govorila o pogostih napakah in preprostih rešitvah, kako se jim izogniti. Dotaknili se bodo vseh tipologij komunikacije: telefona, mailov, pisem, spletnih strani idr. Poudarek bo tudi o zunanjem videzu ter načinu sprejemanja gostov oz. strank. Info in prijave: www.sdgz.it - in-fo@sdgz.it, tel: +39 040 6724829 www.fa-cebook.com/SDGZURES. Univerza: tečaj o sodni psihiatrični bolnišnici Psihiatrična klinika Univerze v Trstu in Stalna konferenca za umsko zdravje v svetu Franco Basaglia prirejata 60-urni izpopolnjevalni tečaj o sodni psihiatrični bolnišnici, ki bo potekal od 12. marca do 11. aprila. Informacije so na voljo na spletni strani www.units.it na okencih »Didattica« in »Formazione Post Lauream«. tržaška knjigarna - Pismo SKGZ in SSO ministru Žmavcu Predlog za rešitev Predsednika krovnih organizacij Drago Štoka (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) sta pisala novemu ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu, da bi ga seznanila s položajem Tržaške knjigarne ter iznesla predlog, ki bi rešil knjigarno iz kriznega položaja. »Splošna gospodarska kriza«, sta napisala Pavšič in Što-ka, »je zajela tudi druge knjigarne v naši deželi. Nekatere so prenehale z dejavnostjo, druge so v stečajnem postopku. Tržaški knjigarni se piše ista usoda, saj je v zadnjih letih beležila vidno zmanjšanje prodaje in visoke letne poslovne izgube. To je razlog, zaradi katerega se je dosedanji lastnik odločil, da bo dal knjigarno v likvidacijo. Lastnik je o svoji nameri obvestil predsednika obeh krovnih organizacij, ki sva začela takoj s pobudami, da bi našla primerno rešitev in preprečila zaprtje knjigarne.« V dopisu sta Pavšič in Štoka poudarila, da Tržaška knjigarna ni izključno trgovsko podjetje, temveč gre za pomembno kulturno ustanovo v središču Trsta, v kateri potekajo številni kulturni, umetniški in literarni dogodki. Zaradi njene posebne vloge sta krovni organizaciji mnenja, da si tudi TK zasluži podporo iz javnih sredstev, tako kot druge kulturne ustanove in organizacije Slovencev v Italiji. V tem smislu sta si krovni organizaciji prizadevali v dve smeri. Iskali sta novega lastnika, ki bi nadaljeval dejavnost v knjigarni, ter javno finančno pomoč, ki bi knjigarni zagotovila nemoteno delovanje. Ministra Žmavca sta nadalje predsednika SSO in SKGZ seznanila, da sta glede morebitnega novega lastništva evidentirala slovenski založbi, ki delujeta v Trstu, in sicer založbo Mladika in Za-lozništvo tržaškega tiska. Obe sta načelno sprejeli predlog. »Finančno rešitev sva našla v predlogu o prerazporeditvi finančne pomoči, ki jo RS letno namenja naši narodni skupnosti. V razpredelnici, ki sva jo naslovila na vaš Urad januarja letos, sva predlagala redni letni prispevek za Tržaško knjigarno. Predlagala sva nekakšno vse-manjšinsko solidarnostno pomoč v korist Tržaške knjigarne. Skratka nobenih dodatnih sredstev, le drugačno prerazporeditev finančne pomoči, ki jo Urad letno namenja naši narodni skupnosti.« Predsednika krovnih organizacij sta v pismu dodala, da prehod lastništva (in morebitna sprememba lokacije) bi zahteval enkratna zagonska sredstva, za katera računata tudi na pomoč iz Slovenije in krajevnih javnih uprav. Obenem sta ministra Žmavca zaprosila za čimprejšnje srečanje, da bi se našlo uspešno rešitev za Tržaško knjigarno. tk - Ob 19. uri Jutri nov aperitiv za knjigarno Prejšnji četrtek je v Tržaški knjigarni potekal »aperitiv za TK«, na katerem se je zbralo lepo število ljudi, ki se noče sprijazniti z zaprtjem edine slovenske knjigarne v mestu. Udeleženci so se po daljšem neformalnem pogovoru, med katerim so iznesli tudi nekatere predloge, odločili, da »skupščino« nadaljujejo jutri, 13. marca, nanjo pa povabijo predstavnike dosedanjih lastnikov (Jadranska finančna družba), krovnih organizacij SKGZ in SSO ter založb Mladika in Založništvo tržaškega tiska, ki se kot znano že več mesecev pogajajo o prihodnosti knjigarne. Pričetek ob 19. uri. univerza - Podatki poročila AlmaLaurea Zaposlenost je večja pri tržaških diplomirancih Diplomiranci Univerze v Trstu dobijo zaposlitev v večji meri kot njihovi kolegi z drugih italijanskih univerz in so tudi rahlo bolje plačani. To izhaja iz 16. poročila AlmaLaurea o zaposlovanju univerzitetnih diplomirancev v Italiji v letu 2013, ki so ga predstavili v ponedeljek na Univerzi v Bologni v okviru posveta o vlogi diplomirancev na področju podjetništva in inovativnosti. Raziskava je zaobjela 5.699 diplomirancev tržaške univerze, vprašalnik pa se je nanašal na zaposlitev tistih, ki so leta 2012, se pravi leto dni pred raziskavo, opravili triletni študij za dosego prvostopenjske diplome in tistih, ki so leta 2008, se pravi pet let pred raziskavo, opravili dodaten dveletni študij za dosego specialistične diplome. Od 1839 prvostopenjskih diplomirancev in 1153 imetnikov specialistične diplome, ki so diplomirali leta 2012, je odgovorilo 87 odstotkov anketirancev. Med prejemniki prvostopenjske diplome jih je 40 odstotkov dobilo zaposlitev, kar je primerljivo z italijanskim povprečjem, ki znaša 41 odstotkov, njihov mesečni neto zaslužek pa je 1060 evrov, kar je nekoliko več od vsedržavne-ga povprečja, ki znaša 997 evrov. Leto dni po diplomi pa je zaposlenih 60 odstotkov prejemnikov specialistične diplome, kar je za pet odstotkov več od italijanskega povprečja, ki znaša 55 odstotkov. Od teh je stalno zaposlitev dobilo 34 odstotkov (vsedržavno povprečje znaša 35 odstotkov), tudi v tem primeru pa je mesečna plača višja od vsedržavnega povprečja, saj znaša 1110 evrov v primerjavi s 1038 evri. Kako pa je s tistimi, ki so specialistično diplomo dosegli leta 2008, se pravi pred petimi leti? Od 803 diplomirancev jih je odgovorilo 78 odstotkov, ki so v kar 84 odstotkih primerov zaposleni, kar je nekoliko več od vsedržavnega povprečja, ki znaša 82 odstotkov. Tudi v tem primeru je mesečna plača višja, saj znaša 1438 evrov, medtem ko je vsedržavno povprečje 1383 evrov. Štipendije za raziskovalce Medtem pa je upravni svet tržaške univerze preteklega 24. februarja sklenil, da bo sredstva od prispevka pet od tisoč, ki so ga davkoplačevalci namenili vseučilišču pri prijavi dohodkov leta 2012, namenila štipendijam in drugim oblikam podpore za mlade raziskovalce. Gre za 58.989,10 evra, ki jih bo univerza namenila sofinanciranju raziskovalnih dejavnosti. Prispevek pet od tisoč pri prijavi dohodkov bo tudi letos mogoče nameniti univerzi s tem, da pri izpolnitvi obrazcev 730, Unico ali CUD 2014 označimo davčno kodo vseučilišča, ki je 80013890324. gospodarstvo - Dopolnilna blagajna po stečaju Gurian Delavci ujeti v birokraciji, INPS naposled odpravil oviro Uslužbenci podjetja Gurian in sindikat FIOM-CGIL so včeraj protestirali pred tržaškim sedežem zavoda INPS fotodamj@n Po gospodarski krizi in stečaju podjetja Gurian je zaposlene prizadela še napaka stečajnega upravitelja, ki je zavodu INPS poslal prošnjo z napačno šifro, kar je zaustavilo birokratski postopek in onemogočilo vpis delavcev v dopolnilno blagajno. Ker so se znašli v absurdnem položaju, so delavci včeraj skupaj s sindikatom FIOM protestirali pred tržaškim sedežem INPS. Tržaški direktor INPS Antonino Rizzo je včeraj popoldne sporočil, da je naročil bankam, naj delavcem izplačajo denarno nadomestilo, tako da naj bi prejeli zneske v teku petih dni. Podjetje Gurian, ki je proizvajalo hladilne sisteme, je šlo v stečaj julija lani, 52 zaposlenih pa že pred tem ni prejemalo plače. V zadnjem obdobju se je menda pojavil morebitni kupec, ki bi lahko ponovno zagnal stroje in ponudil prihodnost podjetju, ustanovljenemu leta 1933. e Sreda, 12. marca 2014 TRST miela - Podelitev mednarodnih nagrad Marisa Giorgetti Priznanja za dialog Nagradili po dva literata in družbena aktivista - Večer obogatila razstava in gledališka predstava v y rt «r fil Nagrado Marisa Giorgetti že drugo leto zapored v Trstu podeljujejo literatom in družbenim aktivistom, ki se zavzemajo za dialog z migranti in za njihove pravice. V ponedeljek so na slovesnem večeru v gledališču Miela prejeli mednarodno nagrado Giulio di Lu-zio, Claudia Priano, Giuseppe Pugliese in Zija Ribic. Večer se je začel ob 20. uri z odprtjem razstave likovne umetnice Fran-cesce Zucca, v organizaciji Juliet Art Magazine. Sledilo je nagrajevanje, ki so ga ob branju pesmi preminulega mi-rovnika in pesnika Edvina Ugolinija in s krajšo gledališko predstavo uvedli igralci skupine ConsorzioScenico. V igri so se prepletali elementi štirih knjig in življenjskih izkušenj avtorjev, ki so letos prejeli nagrado. Člane komisije, ki so jo sestavljali Fabio Geda, Michele Gangale, Riccardo Noury, Sabrina Morena in Laila Wadia, je med proznimi deli najbolj prepričal roman II cuore innanzitutto Claudie Pri-ani (založba Guanda, 2013), ki se je v romanu in svojem življenju posvetila dialogu in spoznavanju romske kulture: »Ze od nekdaj sem čutila potrebo, da jih spoznam, vedno sem imela v mislih, da ne smem imeti predsodkov. Čutila sem, da jih moram spoznati, čeprav so mogoče mislili, da se mi je zmešalo, ko sem prišla k njim, se predstavila in jim to povedala.« V motivaciji piše, da je Il cuo-re innanzitutto pripovedno učinkovit roman, refleksivna proza, ki zna biti tudi ironična in duhovita. V kategoriji za človekove pravice je prejel nagrado Giuseppe Pugliese, eden od ustanoviteljev organizacije AfriCalabria in SOS Rosarno. »Zavedati se moramo, da obstajata tudi tretji in četrti svet. Na svet moramo pogledati iz zornega kota zapostavljenih, poskusiti zgraditi socialni družbeni model ... « Njegovo prizadevanje za bratstvo in enotnost je predvsem apel mladim, vzgoji- Katedra sv. Justa: drevi prvo srečanje V stolnici sv. Justa bo drevi ob 20.30 prvo iz niza postnih srečanj v okviru Katedre sv. Justa, ki ga prireja tržaška škofija. Gost bo kardinal Angelo Comastri, predstojnik papeške bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki bo govoril na temo Janez XXIII: moč dobrote. Inovativni projekt za zelene površine V prostorih Naravoslovnega muzeja v Ul. Tominz bo danes ob 18. uri srečanje na temo Urbana narava in ekološki koridorji v Trstu: inovativni zeleni projekt za bivšo umobolnico pri Sv. Ivanu, na katerem bosta novopečena arhitekta Giu-lia Secondo in Tommaso Premru predstavila svojo diplomsko nalogo o možnem načrtovanju t.i. »zelenih koridorjev« v urbanem okolju. Navzoča bo tudi tržaška občinska odbornica za urbanistiko Elena Marchigiani. Arheologija kot poklic V knjigarni Ubik v galeriji Tergesteo bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Ade Gabucci L'archeologia come mestiere. Dallo scavo al magazzino: i materiali (Arheologija kot poklic. Od izkopa do skladišča: materiali), ki je izšla pri založbi EUT tržaške univerze. O delu bodo govorile odgovorna za arheološki oddelek Federica Fontana ter arheologinji Luciana Mandruzzato in Rita Auriemma. Tečaj s sopranistko Danielo Mazzucato Glasbena šola 55 in Dom glasbe prirejata v Domu glasbe v Ul. Capitelli 3 v petek med 20. in 22. uro ter v soboto med 10. in 13. ter med 14. in 17. uro tečaj »masterclass« s sopranistko Danielo Mazzucato. Na voljo je največ dvanajst mest, cena pa znaša 150 evrov za udeležence in 30 evrov za poslušalce. Prijaviti se je mogoče še danes in jutri na naslov elektronske pošte info@scuoladimusica55.it, udeležbo pa je treba osebno potrditi v Domu glasbe v petek ob 19.30. Film o prvi svetovni vojni Kulturno združenje Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 v Ul. Ponziana 14 na ogled filma Josepha Loseya Per il re e per la patria (Za kralja in domovino), ki je postavljen v čas prve svetovne vojne. Predstava Muri od danes do petka v Mieli Včeraj smo na kulturni strani našega dnevnika napovedali gledališko predstavo Muri - Prima e dopo Basaglia, v kateri nastopa igralka Giulia Lazzarini in prikazuje problematiko preseganja psihiatričnih bolnišnic iz zornega kota bolničark. Predstava je v koprodukciji gledališča Rossetti in zadruge Bonawentura in bo na odru gledališča Miela (in ne v Bartolijevi dvorani, kot smo pomotoma zapisali) od danes do vključno petka ob 21. uri. Letošnji prejemniki nagrad in ob njih, na desni, Gianfranco Schiavone iz solidarnostnega konzorcija ICS, ki je med pobudniki podeljevanja priznanj Marisa Giorgetti fotodamj@n teljem in socialnim delavcem, naj gojijo in privilegirajo razvoj in naj se poglobijo v svoje delo. Ob dveh glavnih so podelili še posebni nagradi. Za literarno delo je nagrado prejel Giulio di Luzio z esejem Clandestini. Il vocabolario della paura (založba Ediesse, 2013). »Naenkrat umre 600 migrantov, na katere se takoj pozabi. To so ljudje, ki umrejo in jih potem nihče več ne omenja,« je omenil dogajanje na Lampedusi in drugod, kjer mi-granti doživljajo nečloveške trenutke. Giulio di Luzio je v eseju analiziral nekatere izraze, ki so plod sovražnosti in nestrpnosti ter žaljivke za nekatere etnične skupine. V kategoriji za človekove pravice je dobitnik posebne nagrade Zijo Ribic, ki je preživel Srebrenico in iz grozne izkušnje potegnil, kar je bilo »pozitivnega«. »Borim se za strpno življenje ljudi, ki bivajo skupaj. Nekateri Srbi so mi vzeli vse, drugi Srbi pa so mi vse dali.« (bf) Včeraj danes Danes, SREDA, 12. marca 2014 GREGOR Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.06 - Dolžina dneva 11.43 - Luna vzide ob 14.12 in zatone ob 4.27. Jutri, ČETRTEK, 13. marca 2014 KRISTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj C. d] Lekarne Do sobote, 15. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ^-^-^ Mamici Sari in očku Aronu v veselje in ponos, med nas je prikukal mali Woah Novopečenima staršema iskreno čestitamo vsi domači Sari in Aronu se je rodil Noah Družini voščijo vso srečo Sodelavci pri Unipolu Enkrat sem, dvakrat tja, in tudi naš Marko jih 50 ima. Vse najboljše mu voščimo vsi od folklore Stu ledi U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »300 - L'alba di un impero«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.30 »Il superstite«; 18.15, 20.00 »Registe«. FELLINI - 16.00 »Blue Jasmine«; 17.45, 21.30 »Tir«; 19.30 »Smetto quando voglio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »12 anni schiavo«. / Čestitke Dobrodošel NOAH!Mamici Sari in očku Aronu iskreno čestitamo, novorojenčku pa želimo vse najlepše v življenju. Klapa dobre pustolovščine. Naša Tamara je spet nona postala, saj bo od Arona sinčka NOAHA pestovala. Pa tudi Walter in Ingrid bosta pomagala, saj je Sara mamica postala. Z vsemi skupaj se veselimo prav vsi, kar nas je pri Stu ledi. Sončke na nebu visoko žari, v naročju mame Sare in očka Arona se NOAH smeji. Dobrodošel mali korenjak, naj bo z nasmehom obdan vsak tvoj korak! Naj bo veselje vedno pri tebi doma, to ti želimo iz srca! Valentina, Alberto, Ivana, Peter in Nina. Danes praznuje ZOFKA pomemben jubilejni dan, saj ima lepa okrogla leta. Vse najboljše, veliko zdravja in zadovoljstva ji želimo Boris, Marta, Damjan z Lučano in Klaro, Ivan in Peter pa ji pošiljata 80 poljubčkov. Draga mama in nona ZOFKA. Danes ti praznuješ tvoja okrogla leta. Ob tem pomembnem jubileju ti kličemo še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu med nami. Sin Maurizio z ženo Martino, nečaka Kristjan in Marko pa ji pošiljajo koš poljubčkov. SKD Barkovlje čestita iz srca IR-MIUDOVIČ, ki stanuje v Judovcu, ob visokem jubileju in ji želi doživeto praznovanje v krogu vseh, ki jo imajo radi. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Allacciate le cinture«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.10 »Dallas Buyer Club«; 18.20, 22.10 »A proposito di Davis«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.00 »300 - Vzpon imperija 3D«; 18.00, 20.00 »300 - Vzpon imperija«; 16.15 »Lego film 3D«; 17.45, 20.30 »Montevideo, se vidimo!«; 15.40, 19.30 »Panika«; 20.15 »Pompeji«; 15.30 »Purana na begu 3D«; 17.00, 18.15 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana 3D«; 16.00, 17.30 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana«; 17.15, 19.45 »Varuhi zapuščine«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Pompeji 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45 »The Lego movie«; 18.30 »Una donna per amica«; Dvorana 2: 16.40, 19.00, 21.30 »Disney's Saving Mr. Banks«; 16.30, 20.15 »La bella e la bestia«; Dvorana 3: 18.15, 20.10, 22.15 »Snowpiercer«; 17.45, 21.00 »Ghost in the shell night«; Dvorana 4: 16.40 »Tarzan«; 18.30, 20.20, 22.00 »Gravity«; 22.15 »Un ra-gionevole dubbio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 21.10 »12 anni schiavo«; 16.40, 19.00, 21.20 »Sotto una buona Stella«; 16.30, 18.25 »Una donna per amica«; 16.40,19.50, 22.10 »La bella e la bestia«; 16.10,18.15 »The Lego movie«; 16.00, 20.10 »300 - L'al-ba di un impero«; 18.05, 22.15 »300 -L'alba di un impero 3D«; 16.40, 20.00, 22.15 »Allacciate le cinture«; 16.45 »Tarzan«; 18.50 »Tarzan 3D«; 20.20, 22.15 »Un ragionevole dubbio«;21.00 »Ghost in the shell night«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »300 - L'alba di un impero«; Dvorana 2:18.00,21.45 »300 - L'alba di un impero 3D«; 20.00 »Tir«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Allacciate le cinture«; Dvorana 4:20.30 »Ghost in the shell night«; Dvorana 5:16.40,18.30 »Tarzan«; 21.00 »12 anni schiavo«. H Šolske vesti SLOV.I.K. - Program enoletnega šolanja v Sloveniji za dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Dijaki imajo možnost, da eno leto šolanja opravijo v Ljubljani in se potem vrnejo na matično šolo v Italijo. Več informacij: www.slovik.org. Organiziran obisk šole in dijaškega doma v Ljubljani (za dijake in starše): v sredo, 19. marca, od 13.00 do 15.00. Prijave zbiramo na naslovu info@slovik.org do sobote, 15. marca. Loterija 11. marca 2014 Bari 40 20 72 30 19 Cagliari eS 79 12 9 89 Firence 57 e8 3S 4 80 Genova 28 83 9 11 7 Milan 2 S 8e e2 10 Neapelj 3e S3 e8 e0 30 Palermo 41 34 31 e8 S4 Rim S 11 28 1e e1 Turin 89 71 31 90 2e Benetke 44 30 41 72 37 Nazionale 29 4e S1 31 37 Super Enalotto Št. 30 49 51 S3 56 58 81 jolly12 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 18 dobitnikov s 5 točkami 770 dobitnikov s 4 točkami 23.199 dobitnikov s 3 točkami 7.349.031,03 € --€ -- € 12.890,29 € 312,03 € 20,30 € Superstar 37 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnik s 4 točkami 31.203,00 € 106 dobitnikov s 3 točkami 2.030,00 € 1.721 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.726 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 29.261 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 13. marca 2014 7 DRUŽINA COLJA (Čuljevi) so odprli osmico, Samatorca 21. Tel. 040-229326. Vljudno vabljeni. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Vabljeni! Tel.: 347-3648603. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan Anto-nič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040299800. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Gla-vina. Tel.: 348-8435444. Toplo vabljeni. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. . Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 3332892869. DIPLOMIRANA v biologiji nudi lekcije iz matematike, naravoslovja in znanstvenih predmetov v slovenščini ali italijanščini; tel. 346-9712707. KUPIM PODRTIJO z dvoriščem v krajih Prosek, Opčine, Repen ali Zgonik, vsaj 200 kv.m. Tel. št.: 348-5872062. NA PROSEKU dajemo v najem novo, kvalitetno, opremljeno stanovanje, primerno za eno ali dve osebi. 60 kv. m., balkon, kuhinja, dvojna spalnica in manjša spalnica - garderoba. Za info 348-4208079. PRODAJAM ZEMLJIŠČE nad cesto Dolina - Mačkolje, 950 kv.m., cona E5- kmetijska namembnost. Klicati na tel. št.: 040228597 (ob uri kosila). V ŠOTORU PRI BRIŠČIKIH je na pustni torek nekdo po pomoti vzel moje črno ja-kno znamke Himalaya, v katerem so bili tudi osebni dokumenti. Najditelj naj me prosim kontaktira na tel. št. 340-8789331 ali 040-327053. M Izleti KRU.T - obvešča, da sta se sprostili dve mesti za izlet v Vicenzo v soboto, 15. marca, z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Mone-tu«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T vabi na velikonočni izlet na Tren-tinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sir-mione in Gardskega jezera, od 19. do 21. aprila. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD DRAGO BOJAN in Društvena gostilna Gabrovec organizirata izlet na Hrvaško. Pridite z nami v soboto, 31. maja, in skupaj si bomo ogledali otok Rab in okoliške otoke. Povratek v ponedeljek, 2. junija. Info in prijave: 340-2741920 (Mirela). □ Obvestila SDGZ v sodelovanju s Slovikom vabi vse interesente na brezplačno delavnico v sklopu projekta Inkubator za mlade slovenske podjetnike v Italiji namenjeno »Poslovni komunikaciji« s predavateljico Matejko Grgič, ki bo v četrtek, 13. marca, od 18. do 20. ure v dvorani ZKB na Opčinah. IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN: drugi sklic danes, 12. marca, ob 20.30v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec. Dnevni red: odobritev spremembe statuta. VOLILNI POKRAJINSKI SVET ZSKD za Tržaško bo v drugem sklicu danes, 12. marca, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje. Delegati včlanjenih društev bodo izvolili novo pokrajinsko vodstvo za obdobje 2014-2017. ZKB vabi cenjene člane in stranke na uradno predajo defibrilatorja openski vaški skupnosti, ki bo v petek, 14. marca, v razstavni dvorani ZKB na Opčinah ob 18.00. Prosimo, da potrdite prisotnost na tel. št.: 040-2149278 ali clanisoci@bcccar-so.it do četrtka, 13. marca. Cenili bomo vašo prisotnost! SPDT vabi na 60. občni zbor v petek, 14. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju, v prostorih SKD Bar-kovnje, Ul. Bonafata št. 6. KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI Pokrajine Trst v sodelovanju z občino Re-pentabor vabi na strokovno predavanje »Rak na dojki: Preventiva, zdravljenje in zdrava prehrana«. Predavala bosta prof. dr. Fabrizio Zanconati, odgovoren za presejalno (screening) diagnostiko raka dojke pri tržaški bolnišnici dr. Bruna Scaggiante, predsednica tržaške sekcije LILT-a (Lega Italiana per la Lotta contro i Tumori). Predavanje bo v soboto, 15. marca, ob 18.00 v kulturnem domu na Colu. MFU - Magna Fraternitas Universalis - Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do 12. leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 040-2602395. TABORNIKI RMV sporočajo vsem članom, ki se bodo bodo 15. in 16. marca udeležili izleta v okolico Belopeških jezer, da je odhod za nižje in višje srednješolce v soboto, 15. marca, na parkirišču pred športnim centrom (polisportiva) na Opčinah ob 13.30. Zbirališče tudi v Doberdobu na trgu ob 14.00. Povratek v nedeljo, 16. marca, je previden za 18.00. Osnovnošolci štartajo v nedeljo, 16. marca, ob 7.00 z Opčin. Zbirališče bo na parkirišču pri krožnem križišču (smer Bani). Ob 7.30 zbirališče tudi na parkirišču štan-dreškega pokopališča. Povratek je predviden ob 18.00. Taborniški srečno. AD FORMANDUM - uporaba aplikativne programske opreme: 30-urni uvodni tečaj za spoznanje osnov dela z računalnikom. Več informacij na sedežu, Ul. Gin-nastica 72. Tel. št.: 040-566360, ts@ad-formandum.org. AD FORMANDUM v Trstu sprejema prijave na tečaje slovenščine na osnovni stopnji ter angleščine in slovenščine v obliki pogovornih vaj v skupini. Več informacij na sedežu, Ul. Ginnastica 72. Tel. št.: 040-566360, ts@adformandum.org. AŠZ JADRAN obvešča, da bo organiziran avtobus ob priliki zelo važne in zahtevne košarkarske tekme državne C-lige med »Basket Bassano« in »AŠZ Jadran«, ki bo v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri v Bassano del Grappa (VI). Vodstvo in ekipa vabita zveste navijače, da se pridružijo ekipi v čim večjem številu, ker bo njihova prisotnost in bučno navijanje spodbudno za ekipo. Vpisovanje in informacije na tel. 338-6985052 (Damian). CENTER HARMONIJA organizira za otroke in odrasle delavnico slovenščine za predšolske otroke, ki se želijo približati in utrjevati slovenski jezik preko igre in zabave. Potekal bo ob ponedeljkih, od 16.30 do 17.30 na sedežu društva, Ul. Canova 15. Prva poskusna lekcija bo 17. marca. Obvezne prijave in info na tel. 3207431637, info@bambinieadulti.org. SC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 19. marca, ob 18.30 v prvem in ob 19.15 v drugem sklicu na sedežu, Ul. Cicerone 8. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Prijave in dodatne informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PRAVLJIČNO-PRIPOVEDNA in gledališka delavnica - Hiša pravljic ter društvo Hrast vabita vzgojitelje, učitelje, mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin, amaterske igralce, študente in vse, ki jih veseli delo z otroki in ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenskega jezika na delavnici v soboto, 29. marca. Info na hisa- pravljic@gmail.com ali 334-1243766. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je rok za sečnjo, podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto. 0 Prireditve RICMANJSKI TEDEN: danes, 12. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša odprtje razstave Kulturnega društva za umetnost KONS, glasbeni utrinek harfistka Tadeja Kralj; 14. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani triler v tržaškem narečju El »Maggiordomo in giallo«, dramska skupina Proposte teatrali -F.I.T.A., tekst in režija Luciano Volpi; 16. marca, ob 10.00 na različnih lokacijah v vasi (zbirališče pred vaško cerkvijo, v primeru slabega vremena ob 11.00 v prireditveni dvorani) koncert Pihalnega orkestra Ricmanje (dirigent Aljoša Tavčar); 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani ZMePZ Slavec-Slovenec (vodi Danijel Grbec), komični duo Rita in Helena, Tatiana Turco in Valentina Strain. SKD BARKOVLJE: ciklus predavanj na temo »In... forma - Predhodna zdravstvena zaščita pri različno mladih« v sodelovanju z A.R.I.S., tržaško neprofitno organizacijo, ki skrbi za dobro počutje mladih in manj mladih. Ob sredah: danes, 12. marca, (dr. Matteo Bevilacqua »Vedno prožni in razgibani«) in 19. marca (Dr. Laura Redolfi »Kako ohranjati spomin«). Pogovori bodo v slovenščini in italijanščini. Začetek ob 20.30. NŠK- Oddelek za mlade bralce vabi v četrtek, 13. marca, ob 17. uri na srečanje z žabo Polono ter njenim avtorjem Markom Gavriloskim in njeno ilustratorko Katerino Kalc. Vabljeni predvsem osnovnošolci, a tudi drugi mladi bralci! SKD TABOR vabi na predstavo (u)TR(n)KI v realizaciji Kud-a »Grešni kozli« v četrtek, 13. marca, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine. ŽUPNIJA NA PROSEKU sporoča, da bo nadškof Giampaolo Crepaldi podaril zakrament svete birme sedmim dekletom in fantom v soboto, 15. marca, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Martina. DRUGI KONCERT revije kraških pihalnih godb v organizaciji ZSKD in JSKD bo v soboto, 15. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Postojni. Nastopajo Pihalni orkester Komen (dir. Matija Tavčar), Pihalni orkester Kras-Doberdob (dir. Patrick Quaggiato) in Postojnska godba 1808 (dir. Vid Pupis). PRIMORSKA POJE 2014 - Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na koncert v soboto, 15. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu. Nastopili bodo: MePZ DU Cerkno, MoPZ Fantje izpod Grmade - Devin, ZePZ Kalina - Ilirska Bistrica, Župnijski zbor sv. Urbana - Godovič, Komorni DePZ Vox Ilirica - Ilirska Bistrica, MoVS Idrijski oktet. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v soboto, 15. marca, ob 20.30 na ogled predstave »Oj, ta vojaški stan« v priredbi MPZ Kraški dom, ki ga vodi Vesna Guštin. Nastopajo Ilja Buf-fon, Maruška Guštin in sopranistka Sara Jablanšček. SLOVESNOST V DOLINI - v soboto, 15. marca, bo slovesnost ob poimenovanju večstopenjske šole po Josipu Pangercu. Ob 10. uri bo svečana zahvalna sv. maša v dolinski župnijski cerkvi, ki jo bo daroval nadškof Alojz Uran. Sledil bo slavnostni sprevod iz cerkve do šole z godbo, narodnimi nošami, praporščaki, šolarji in drugimi gosti. Ob 11. uri na šoli bo slovesna razglasitev poimenovanja in kulturni program. DRUGI KONCERT revije kraških pihalnih godb v organizaciji ZSKD in JSKD ter v sodelovanju s SKD Lonjer-Katinara bo v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Nastopajo GD Nabrežina (dir. Sergio Gratton), PO Breg (dir. Edvin Križmančič) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle). KD KRAŠKI DOM in Razvojno združe- nje Repentabor vabita v kulturni dom na Colu, na ogled veseloigre »Dobra letina« v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri. SKD LIPA vabi ob Dnevu žena v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri v Bazovski dom na otvoritev likovne razstave Revolucija barv, slike Saška Križmančič Miot in risbe Anja Križmančič. Predstavitev Jasna Merku'. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na predvajanje igrano - dokumentarnega filma »Sfinga - Zadnja skrivnost Triglavske stene« v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri v KD na Pro-seku. Vabljeni. DSI vabi v ponedeljek, 17. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na razgovor s filozofom dr. Brankom Klu-nom na temo »Ali se mora vera bati znanosti?«. Začetek ob 20.30. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK v sodelovanju z revijo Galeb vabi v torek, 18. marca, ob 10.30 v Narodni dom, Ul. Filzi 14, na predstavitev zadnjega knjižnega podviga Marka Kravosa »Sedem veselih otroških igric«. Poleg avtorja se bodo srečanja udeležili še učenci COŠ Pinko Tomažič iz Trebč, Slavko Pregl predsednik Knjižne zadruge v Ljubljani in Marjan Manček z razstavo ilustracij Kravosovih del. Vabljeni veliki in mali, vneti za igro in knjigo ali domače živali! ŽENSKA SE DELA NE BOJI v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu je do polovice aprila na ogled razstava, ki jo je pripravila Skupina 35-55 SKD France Prešeren. Na ogled so fotografije, ki sta jih v svoj objektiv ujeli Sonja Gregori in Sonja Zerjal. Vabljeni! POŠTNA RAZSTAVA ob 140. obletnici pošte v Dolini v Mitelevropskem Poštnem in Telegrafskem Muzeju v Trstu. Na izvirni zgodovinski razstavi so na ogled originalni predmeti in dokumenti dolinskega poštnega urada rodbine Pangerc iz 19. stol. Urnik: od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure; ob četrtkih tudi popoldne od 15. do 18. ure. Razstava bo odprta do 20. marca. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Darinke Vidmar z naslovom »Ve-zilna nit iz preteklosti v sedanjost«, v Bambičevi galeriji na Opčinah. Urnik razstave: 10.00-12.00 / 17.00-19.00 (pon./ned.), do 21. marca. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 22. marca, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabre-žini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lo-renzi. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. št. 3474437922 ali 334-7520208. Prispevki V spomin na brata Draga Legišo daruje sestra Marija 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin Bruna Rismonda darujejo Ksenja, Valentina in Matej 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. ^ Prerano nas je zapustil DOKTOR Francesco Settimo Zdravnik v pokoju Bronasta medalja za vojaške zasluge Žalostno vest sporočajo žena Tatiana, sin Tommaso s Suzano, tašča Albina, svak Diego in ostali sorodniki. Pokojnik bo ležal v četrtek, 13. marca, od 12.30 do 13. ure v ulici Costalunga. Žarni pogreb bo v torek, 25. marca, ob 14.30 v cerkvi v Križu. Namesto cvetja darujte za sklad 'Pane per i poveri Frati di Montuzza'. Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustila nas je naša draga Francka Furlan vd. Cibic Zalostno vest sporočajo brat Tonko z ženo Mirelo, nečakinje Tanja s Štefanom, Ketty z Markom, Sheila z Luco in Sara ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo jutri, v četrtek, 13. marca. Pokojnica bo ležala v cerkvi na Prose-ku od 13.30 do 14.15. Sledila bo sveta maša in pokop na vaškem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Gabrovec, 12. marca 2014 Pogrebno podjetje Alabarda t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Riccardo Lorenzi (Riko) Žalostno vest sporočajo žena Svetka, sin Sandro, hčerki Elena in Viviana z družinami, brat Zvonko z družino ter ostalo sorodstvo. Od njega se bomo poslovili v petek, 14. marca, od 10. do 11.30 v ulici Costalunga. Sledila bo sveta maša ob 12. uri v cerkvi Sv. Trojice na Katinari. Namesto cvetja darujte za mešani PZ 'Tončka Čok'. Lonjer, 12. marca 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, nono. Ilary, Denis, Gaya in Luca Žalovanju se pridružujejo Erminia in Luciano z družino Zbogom, Riko. Z družino sočustvujejo sestrične Liljana, Dragica, Angela, Anči, Mira in bratranec Radovan z družinami Ob smrti dragega Rikota sočustvujejo z družino svakinja Zlata in nečaki Klara, Michele in Deborah z družinami Žalovanju se pridružujejo Agata, Vili in Mitja z družinama Ob težki izgubi Rika Lorenzija izrekajo ženi in otrokom z družinami ter bratu globoko sožalje KK Adria, SKD in MZ Lonjer Katinara, MPZ Tončka Čok, Juserski odbor Lonjer, Zadruga Lonjer Katinara 8 Sreda, 12. marca 2014 TRST / nova gorica - Podelitev naslova Gospodarstvenik Primorske 2013 Nagrado za življenjsko delo prejel Edi Kraus Direktor Pet PAK Ljubo Nadoh, direktor Gostol TST Tolmin Matej Koglot in direktor družbe SMT Andrej Novak so včeraj v Novi Gorici prejeli laskavi naslov gospodarstvenik Primorske 2013. Nagrado za življenjsko delo je prejel tržaški Slovenec Edi Kraus, nagradi Primorski um pa profesor Matjaž Valant in profesorica Mara Cotič. »Mislim, da imajo vsa tista podjetja, ki so naravnana na evropski izvoz in na ostale trge, možnost, da se prebijejo. Kajti znanje v Sloveniji je, vidim, da je tudi prišlo do generacijske zamenjave v podjetjih in da so tudi mladi gospodarstveniki, ki peljejo naprej izredno inovativna podjetja. Delavnost slovenskega človeka je ostala, kljub vsem krizam in to je po mojem res edina garancija za ponoven preboj v boljše gospodarstvo,« o trenutni situaciji v slovenskem gospodarstvu meni Edi Kraus, ki ostaja razpet med Trstom, Ljubljano in iskanjem novih tržišč, kot so zapisali predstavniki treh vodilnih primorskih medijskih hiš, ki podeljujejo nagrade. Nagrado za življenjsko delo je Kraus prejel iz rok ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, Metoda Dragonje. Kraus velja za umirjenega in preudarnega človeka z občutkom za poslovne odločitve, ki pa je aktiven tudi na drugih področjih: sodeloval je tudi pri razvoju košarke in pri največji etnografski manifestaciji Slovencev v Italiji, Kraški opčine - Jutri Glasbena komedija (u)TRI(n)KI Potem ko so obiskali že marsikatero društvo, bodo člani gledališke skupine KUD Grešni kozli z uspešnico (u)TRI(n)KI jutri, v četrtek, 13.marca, ob 20.30 gostovali pri Skd Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah. Glasbena komedija (u)TRI(n)KI govori o sodobnem kraškem človeku in o njegovi navezanosti na domačo zemljo, ki mu jo želi globalizirani kapitalistični svet odvzeti na vse načine. Kraški oče z vso svojo trmo kljubuje pohlepu ljudi, ki vsak dan vohajo za njegovim imetjem, saj se v trgovanje z zemljišči vmešajo njegov sin, sosed, Tržačan, ki se je priselil na Kras, politik, lastnik osmice idr. Predstava v modernem narečju z elementi tržaščine pove marsikaj resničnega in pikrega o nas in o našem življenju v teh krajih. KUD Grešni Kozli sestavljata Matej Gruden in Iztok Cergol, ki sta glasbeno-gledališko predstavo sama realizirala. Matej Gruden je napisal besedilo in nastopa v vlogi očeta in je interpret izvirnih songov, Iztok Cergol pa, ki odigra razne vloge, je s pomočjo Aljoše Sakside komponiral in aranžiral glasbeno kuliso. Za tehnično plat je odgovoren Jan Sos-si, kostume pa si je omislila Andreja Štucin Cergol. Komedija je na 10. Mav-hinjskem festivalu amaterskih gledaliških skupin prejela nagrado občinstva in posebno nagrado strokovne žirije za avtorski tekst in glasbo. Edi Kraus je včeraj na podeljevanju nagrad gospodarstvenik Primorske 2013 v Novi Gorici prejel nagrado za življenjsko delo km ohceti. Od lani pa je na povabilo tržaškega župana Roberta Cosolinija prevzel tudi pomembno politično-upravno funkcijo in postal občinski odbornik za gospodarski razvoj. Prvi mož Gostol TST Matej Koglot sodi med tiste, ki s svojim zgledom spodbujajo celoten kolektiv k stalnemu iskanju boljših rešitev in rasti, Ljubo Na-doh, direktor podjetja Pak Pet iz Ilirske Bistrice, je tudi ustanovitelj tega družinskega podjetja, ki izdeluje plastično embalažo za živilsko, kozmetično in farmacevtsko industrijo, Andrej Novak pa I a vodi visokotehnološko podjetje SMT, ki ponuja celovite rešitve na področju elektronike. Vsi trije so včeraj postali nosilci naslova gospodarstvenik Primorske 2013. Akcijo že 17. leto zapored organizirajo Radio Koper, Televizija Koper -Capodistria in Primorske novice. Gre za izbor najuspešnejših gospodarskih družb, zasebnikov in vodilnih osebnosti primorskega gospodarstva. Omenjene medijske hiše v sodelovanju z obema primorskima univerzama podeljujejo tudi nagrado primorski um, in sicer znanstveniku za uvajanje vrhunskega znanja v prakso. Letošnja nagrajenca sta dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Mara Cotič in profesor Matjaž Valant. Cotičeva je zaslužna za nove študijske programe vseh treh bolonjskih stopenj, ki jih je na podlagi njene vizije dobila omenjena fakulteta. Valant pa je na Univerzi v Novi Gorici leta 2009 ustanovil Laboratorij za raziskave materialov, kjer s svojo ekipo raziskovalcev opravlja raziskave s področja funkcionalnih materialov. Katja Munih dsi - Gost ponedejkovega večera Igor Pirkovič, pesnik in urednik RTV »Domovina je nekaj lepega, kar nas žene naprej, kot neka modrost« »V Sloveniji je vse manj domoljubnega duha. Če govoriš o domovini, te čudno gledajo in te prištevajo k desnici; označen si za staromodnega in sta-rokopitnega,« je uvodno dejal tokratni gost rednega ponedeljkovega srečanja Društva slovenskih izobražencev Igor Pirkovič, urednik na RTV Slovenija, pesnik in diplomiran pravnik, ki je na svoji dosedanji poklicni poti deloval v diplomaciji in medijih. Pred štirimi leti je šel od doma zaradi službe in takrat se je zgodil premik, tako da je poklicno in zasebno življenje namenjal domovini. Kot konzul je v Sarajevu našel stik z ljudmi preko pesmi. Zato se je zgražal, ko so prejšnji teden izbirali pesmi za Evrovizijo, saj jih je pet in pol na sedem bilo v angleškem jeziku. Kljub temu, da so ljudje navajeni angleškega jezika, je gost mnenja, da na tak način »ne gremo naprej, temveč nazaj«, ker zapostavljamo svoj jezik. Pirkovič v prostem času piše besedila za najrazličnejše glasbene zvrsti in izvajalce, tako ga je na primer Lojze Slak pred tremi leti prosil, naj napiše pesem zanj. Njegova pesniška zbirka z naslovom Slovenska pesem, zbirka pesmi o domovini, je izšla decembra lani v samozaložbi. Obsega trideset pesmi, razporejenih po abecednem vrstnem redu od A do Z. Na naslovnici je slovenska zastava, da se takoj ve, za kaj gre. Predvsem vsebinski del na skoraj osemdesetih straneh razburja. Avtor pravi, da nima navdiha, ker ga ne rabi, a stalno vre iz njega, to dela skoraj mehanično. Vsaka pesem ima svojo zgodbo, svoj predznak, v njih najdemo milijon prispodob, zato lahko slednje veljajo za vsako državo, »a če smo to, kar smo, je logično, da nam Slovenija posebno dobro diši, saj je lastna domovina nekaj naj- Igor Pirkovič na ponedeljkovem večeru v DSI fotodamj@n lepšega«. Avtor, ki je drugače tudi voditelj uspešnih televizijskih oddaj, kot je Polnočni klub in druge, je sicer maloštevilnemu občinstvu Peterlinove dvorane spregovoril o črnobelem odzivu, ki ga je naletel v raznih knjižnicah za predstavitev knjige. Nekateri občutijo domoljubje kot nekaj ekstremnega, a to ni politično vprašanje, saj nima veze ne z desnico ne z levico; istočasno pa so še vedno ljudje, ki rečejo, da nam takih knjig primanjkuje. Domovina je nekaj lepega, kar nas žene naprej, kot neka modrost. Moramo vedeti, kdo smo in od kod smo ter negovati prvine samobitnosti. Ljudje ne ločujejo med pojmoma domovina in država. Zameri se ti lahko država zaradi davkov, oblasti, opo- zicije; krivimo jo za brezposelnost in za to, da rojaki izven meja niso zaščiteni, domovina pa ni nič kriva, saj so to naše korenine in ognjišče. Nekaj je oblast, drugo pa je domovinska zemlja, ki se jo večkrat žali. Igor Pirkovič je prepletal svoje razmišljanje z branjem poezij. Spraševal se je o pomenu majhnosti države: »A se človeka sodi po tem, koliko je visok? Važno je, kako se počuti in kako to kaže pred tujci«. Slovenija je velika, ne velika. Spomnil se je, kako so nekoč poslušali Radio Trst in hodili na Drago ter skrivali literaturo. Zelo težko je bilo tistim, ki so bili prisiljeni zapustiti Slovenijo. Ko greš v svet, ceniš domovino, saj takih lepot, kot so doma, jih ni nikjer. Če pogledamo objektivno, je Slovenija res čudežna, od reliefnih značilnosti dalje. (met) evropa - Niz debat Med gosti 15. maja Martin Schulz »Vedno številčnejši in glasnejši evroskeptiki imajo lahko negativen vpliv na prihajajoče volitve v evropski parlament, ki bodo 25. maja letos. Ni res, da bi bilo življenje brez Evropske unije znosno, evropsko združenje 28 držav prinaša mnogo koristi«. Tako je na včerajšnjem srečanju z novinarji v kavarni San Marco govoril dober poznavalec evropske politike in predsednik študijskega centra Dialoghi Europei Giorgio Rossetti, ki je prepričan, da se le združena Evropa lahko postavi po robu novim gospodarskim velesilam, ki ne spoštujejo ne liberalne demokracije ne laičnosti države. Našteti argumenti so razlog več, da se čim več državljanov udeleži evropskih volitev. Giorgio Rossetti je izrazil svoje nezadovoljstvo nad pomanjkanjem zanimanja v naši državi za evropske volitve. Nekdanji evropski poslanec je prepričan, da bo od teh volitev odvisna naša prihodnost. Slišali smo tudi, kateri so novi izzivi Evropske unije, govornik pa je tudi spomnil, da je protievropsko usmerjenost nekaterih politikov potrebno zmanjšati. Prvič v zgodovini pa bodo izidi volitev v EP neposredno vplivali na to, kdo bo prihodnji predsednik Evropske komisije, je razložil Rossetti, ki je pojasnil, da Lizbonska pogodba v tem smislu opredeljuje nov ustroj EU-ja. Da bi čim več tržaških občanov vedelo, kaj lahko prinesejo evropske volitve 2014, bo študijski center Dialoghi Europei organiziral niz srečanj, na katerih bodo poskusili prepričati in motivirati volivce. Na srečanjih bodo predavali ugledni strokovnjaki različnih poklicnih profilov, najbolj eminentni gost pa bo nihče drug kot predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz. Predsednik bo v Trstu gostoval 15. maja, organizatorji dogodka pa zaenkrat še ne vedo, kje bodo izpeljali srečanje, saj bodo po vsej verjetnosti morali najeti veliko dvorano. Giorgio Rossetti je včeraj napovedal še druga srečanja, prvo bo na sporedu že v ponedeljek, 17. marca, in sicer v deželni dvorani Tessitori, govoril pa bo Paolo Pa-lamiti. Naslednje srečanje bo v petek, 21. marca, ko bo predaval Sergio Bartole. 28. marca bo v Trstu gostoval Emanuele Macaluso. 5. aprila bo na sporedu predstavitev knjige, v pogovor pa se bodo vključili Pierluigi Sabatti, Miran Košuta, Elisabetta Sgarbi in Giorgio Ros-setti. Enkrat aprila bodo organizirali tudi srečanje, na katerem želijo z utemeljitvami zavrniti vse argumente, ki jih zagovarjajo evro-skeptiki. 5. maja se bo govorilo na temo Kakšna Evropa? Za konec niza srečanj pa, kot smo že povedali, še pogovor s predsednikom EP Martinom Schulzom. Naj povemo, da bodo lokacijo in uro srečanj organizatorji sporočili naknadno. So pa na včerajšnji novinarski konferenci poudarili, da so celoten program organizirali z lastnimi sredstvi, ki pa nikakor ne zadostujejo, da bi vse te ugledne goste tudi dostojno sprejeli. Zato so apelirali na ustanove in tudi na obiskovalce srečanj, naj podprejo dogodek z dodatnimi prispevki. (sč) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 13. marca 2014 9 O NAŠEM TRENUTKU Zamejski pretresi in zmešnjava idej Ace Mermolja V pričujočem zapisu se bom lotil nekaj manjšinskih vozlov, ki se zapletajo iz časopisnih izjav do televizijskih poročil in spletnih blogov, kjer danes vsak izrazi to, kar je nekoč povedal v baru, v gostilni, v društvu, v cerkvi ali v partijski celici. Razlika je, da si med ljudmi viden, računalniški ekran pa lahko skrije obraz in tudi najplašnejši in molčeč človek spravi v obtok diarejo misli. Pričel bom s Tržaško knjigarno, ki v Trstu in okolici buri duhove. Nekateri so iskreno prepričani, da Slovenci ne smemo izgubiti slovenske knjigarne v središču mesta. Za manjšino ognjevitih diskutantov pa je postala TK manjšinska »No Tav«. Knjigarna je zanje trenutni argument, da lahko popljuvajo manjšinske organizacije, posebno krovni in specifično SKGZ, ter njihove »gnile« voditelje, ki da tlačijo javni denar v zasebne žepe. Del razprave, žal tudi v Primorskem dnevniku, poteka sredi popolnega gospodarskega analfabetizma in v zlobni dezinformaciji, kar je toliko huje, če v tem plesu sodelujejo novinarji, za katere bi morali biti resnični podatki osnovno orodje in cilj. Žal urejajo naša življenja tudi (ne samo) kvante! Pojdimo k TK. Tržaška knjigarna ni nepremostljiva ovira oziroma ni nepremostljiva ovira slovenska knjigarna v Trstu. Problem se je sprožil ob stiski lastniške družbe, to je Jadranske finančne družbe. Slednja se je znašla v krizi kot mnoga podjetja v Trstu, v Italiji in v Sloveniji. Med izgubarji družbe je bila tudi Tržaška knjigarna in to ne zaradi slabega upravljanja. S krizo je drastično padel promet, manj je bilo kupcev, kopičili so se dolgovi itd. Ko bi šlo le za 50.000 evrov, kot povzema PD, bi se knjigarna rešila sama. Ker TK ni navadno podjetje, ampak kulturna ustanova, je JFD najprej iskala (tudi z javnimi oglasi v tisku) nove lastnike. Ni bilo ponudb. Nato je stopila do krovnih SKGZ in SSO. Slednji sta povabili Založništvo tržaškega tiska in Mladiko, da pristopita k iskanju rešitve za slovensko knjigarno, saj so knjige prve, ki potrebujejo svojo izložbo. Založništvo tržaškega tiska je jasno izrazilo pogoje za novo knjigarno. Potrebna so zagonska sredstva, ki jih ZTT (in niti Mladika) preprosto nima, iz niča pa jih ne more povleči. Potreben je ustrezen prostor, ki odgovarja vsem varnostnim in drugim predpisom, potrebna je redna letna subvencija, ki naj krije morebitni izgube. Ob teh pogojih je knjigarna povsem dosegljiv cilj za slovensko organizirano družbo. Kako priti do subvencij? Zadevo je v pismu uredništvu z dne 4. marca sintetiziral Silvij Tavčar. Koncept je enostaven: če imamo Slovenci približno 300 društev, organizacij in ustanov, naj vsakdo solidarnostno prispeva določeno vsoto denarja. Dodajam princip, naj vsak da glede na količino prispevkov in na lastne možnosti. Vsekakor bi bila žrtev minimalna in za večino neobčutna. Potrebna je seveda domena in potrebno je premostiti nekaj zakonskih ovir, ker je knjigarna poslovna enota, ki ne sodi med dejavnosti, ki lahko prejemajo dotacije iz rimskih manjšinskih fondov. Če me spomin ne vara, so v Sloveniji predvidene subvencije za tiste knjigarne, ki niso papirnice, ampak kulturna središča. Problem je stvar »tehnikov« in verjetno ni nepremostljiv. SKGZ in SSO sta se, kot vem, aktivirali, da rešita »politične« vozle, ostali so se soočali s tehničnimi vprašanji. Vsi pričakujemo izid rezultatov. Cilj je, da bi bila sedanja likvidacija nov začetek: v mejah možnosti in brez starih dolgov. Nihče se ni nameraval odpovedati slovenski knjigarni v Trstu! To sem preveril kot upokojeni novinar in kot predstavnik ZTT-ja. Komur je knjigarna resnično pri srcu, naj ostane z mano optimist, čeprav so časi težki za večino ljudi in organizacij. Z vedri gnojnice čez vse, ne bo nobene rešitve. Glede »mašine za mešanje blata« se povsem strinjam s tem, kar je za PD napisal Ivan Peterlin. Kdor samo obrekuje in obenem tišči roke v žepu, ne izkoplje niti jame za mrliča! Financiranje manjšinskih dejavnosti pa ostaja središče razprav in polemik, odkar so viri javni in to tudi mimo knjigarne. Ne bi se oziral na one, ki uživajo med nekimi skritimi izvirki denarja, v podobah manjšinske Spektre, med špijoni in zarotami. Gledajo preveč filmov! Verodostojnejša je te- za, da manjšina za svoje dejavnosti ne uporablja sredstev dovolj racionalno in kakovostno, a tu bi padel v stare čase Manjšinske konference. Raznovrstni lažnivci pa prikrivajo dvoje dejstev. Prvič: vsa sredstva, ki dotekajo iz javnih virov (drugih ni, razen kake redke mecenske izjeme) v korist manjšine, so dodeljena na osnovi zakonov, prihajajo preko bančnih računov in so podvržena številnim kontrolam in podrobnim birokratskim »tehtnicam«, ki ustvarjajo zamude pri izplačilih. Dobitniki morajo z dokumenti dokazati, kako so denar uporabili. Krovni SKGZ in SSO sta v teh pretokih subjekta, ki se trudita pri reševanju številnih problemov in pomagata prosilcem in prejemnikom v zapletih. Tega prepotrebnega političnega in koordinacijskega dela, ki se vije od Rima do Trsta in do Ljubljane, ne bo opravljal nihče »po večerji«, kot ko gremo na vajo pevskega zbora. SKGZ in SSO torej nikakor nimata »žaklja« iz katerega njuna predsednika poljubno zajemata milijone evrov, kot to nekateri zavzeto prikazujejo nevednim. Drugič: ko razpravljamo o sredstvih namenjenih Slovencem v Italiji, običajno ožimo obseg; v Rimu ga ne. Najdražje in najdragocenejše je slovensko šolstvo, ki ostaja naša najmočnejša in povsem poklicno organizirana dejavnost. Ne moremo nato obiti slovenskega državnega radia in televizije, dodatnih rimskih podpor za tisk in gledališče in še kaj. Prijatelj Bojan Brezigar je večkrat opozoril, da smo v Evropi Slovenci med najbolje »opremljenimi« manjšinami. Ni čudno, če v obdobju krize naša skupna hiša »zaškriplje«. Čudimo se, ker radi tarnamo, obrekujemo druge in smo vzgojeni v duhu, da so vsi proti nam.Vse spore naj bi rešili z VOLITVAMI. Demokratično preverjanje je sol demokracije, vendar se ne moremo iti nekih volitev za nič. Predlogov je bilo veliko in večina jih je šla v nič. Naj omenim dva zadnja. Deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič (slednji to ni več) sta predstavila dovršen volilni sistem, nisem pa razumel, kaj bi volili in kaj bi izvoljeni počeli. Nisem bil sam, ki tega ni razumel. Načelno dobri potezi je manjkal zaključni predlog. Deželni svetnik Ukmar sedaj predlaga, naj bi volili deželno komisijo, ki deluje v smislu prispevkov za manjšinske dejavnosti (torej gre za del sredstev in ne tistih za šolo, televizijo itd.). To bi lahko bila mini manjšinska vlada, vendar manjka pri predlogu »detajl«. Deželna komisija je posvetovalni organ. Deželni odbor je že nekajkrat dodelil določena sredstva mimo mnenja komisije, skratka, v zadnji instanci komisija ne ukaže nič, ampak samo razpravlja in svetuje . Ne vem ne za javne in ne za zasebne organe, ki bi bili voljeni s široko bazo volivcev, z volilnimi seznami in z volilno mašinerijo ter bi imeli samo neko posvetovalno kompetenco. Konzulenti so imenovani in običajno dobro plačani (in to tudi v javnih upravah), ne pa voljeni. Ukmarjev predlog bi našel svoj dejanski smisel, ko bi se deželni svet in sedanja vladna večina na Deželi odločili, da spremenijo zakon za Slovence in v njem prekrstijo posvetovalno komisijo iz posvetovalnega telesa v deželno enoto, ki dejansko odloča o sredstvih. Zadeva ni enostavna. Volitve ne jamčijo strokovnosti in poznavanja (zato obstajajo posvetovalni organi ali posamezni kon-zulenti), vendar bi tako imele volitve svoj smisel in svoje dostojanstvo. Ukmarjevega predloga ne bi zavrgel, saj se zavedam, da se bomo morali prej ali slej Slovenci v Italiji prešteti in pretehtati, drugače se bodo »na vrhu« med sabo zgrizli. Slovenska knjigarna, delitev sredstev, volitve so le nekateri izmed argumentov, ki radi razdraži-jo manjšinske duhove. Neukim a iskrenim odpuščam še tako fantastične hipoteze in rešitve. Ne prenašam pa pritlehne in hudobne demagogije, ki se vije po spletnih straneh, med vrsticami člankov, v razgovorih in še kje. Tuljenje v luno je le znak nemočne jeze in strahu, da nas imajo v pesti neke skrite sile. Iščemo jih v temi, ker je tudi lep del Slovencev zapustil politiko in njene logike in se gre protipo-litiko, populizem in grillizem. Vedno bolj smo vraš-čeni v italijansko družbo in povzemamo dobre in slabe lastnosti sosedov, Trsta in Italije. K temu dodajamo čisto slovenske komplekse manjvrednosti in temno slo po svetu »zarot«. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu JEZIK NA OBROBJU V Italiji in tudi marsikje drugje sta v zadnjih petdesetih letih opravila radio in televizija na jezikovnem področju veliko delo. Izredno hiter razvoj tehnologije je spremljal tudi razvoj italijanskega besedišča, ki so ga ljudje sproti usvajali. V veliki meri se je izboljšalo tudi znanje italijanščine tukajšnjih Slovencev. Na žalost razvoj slovenščine v Italiji ni šel v korak s časom. Dolgoleten različen družbeni sistem je zaviral gledanje slovenske televizije, ki si po drugi strani tudi ni postavljala visokih jezikovnih ciljev; gojila je pogovorni jezik. Zaradi vsega navedenega in povrhu še velikih razlik v obeh jezikih, imajo naši ljudje vedno več dvomov, posebno ko se je treba odločati za predložne zveze, rabo dovršnikov in ne-dovršnikov, večkrat tudi za pravilne sklone. Za ponazoritev sem danes izbrala tale citat: »Aretirana po naključju ni končala v Rižarno, pač pa so jo dali na vlak, s katerim so jo odpeljali v Auschwitz. Odtod so jo premestili v razna taborišča.« Podčrtala sem, kar je treba spremeniti. Oglejmo si najprej sklon - v Rižarno; pravilno bi morali napisati v Rižarni. Kljub opozorilom se je napačen sklon zasidral v zavesti naših piscev in posledično tudi bralcev. K temu je prispevala svoj delež italijanščina. Ko Italijan pomisli ali napiše, kdo ali kaj je kje končalo, vidi pred seboj gibanje, pot, usmeritev, kam. »Finire all'altro mondo« pomeni zanj isto kot »andare all'altro mondo«, »ricoverare all'ospedale« pa »finire all'ospedale«.Ko mora isto zapisati tržaški Slovenec, uporabi tožilnik, in zagreši veliko napako. Ko v slovenščini rečemo končati, v mislih ne vidimo usmerjenega gibanja, ampak kraj, prostor, pisma uredništvu Demokracija ali kaj? Mnogo različnih vladavin se je zvrstilo v teku tisočletij v človeških skupnostih in mislim, da jih je bilo le malo po meri človeka. Tudi v zadnjem stoletju, pa tudi danes je tako. Imeli smo razne diktature in poldiktature in psevdodemokracije in so-cialdemokracije. In obračun: nobena se ni prav obnesla. Poglejmo našo demokracijo: jaz bi jo imenoval oligarhijo, saj vedrijo in oblačijo po vsem zahodu multinacionalke in mega bogataši. Danes celo trdijo, da je referendum o samoodločbi naroda, s kom bo živel v državi, protiustaven. Referendum je vendar višek demokracije. ZDA in ves zahodni svet pa se stalno kitita z edino zveličavnimi demokratičnimi vladavinami. Seveda dokler jim to ekonomsko odgovarja. Ne ljudem ampak finančnim družbam. Demokracija je le olepševalna fasada. Kot je rekel že Marx in se danes v to poglablja Žižek, bo kapitalizem sam sebe uničil, a kaj bo z navadnimi ljudmi? Niso zastonj na Harvardu in Princetonu ustanovili nov tečaj in izpit o Marxu, ki so ga do včeraj imeli za pravega Belcebuba. Preden se bo kapitalistično-demokratična zver zrušila in počasi poginila, bo minilo še kar nekaj časa in bo ta agonija prinesla še mnogo, mnogo hudega. Brezposelnih bo vedno več, plače vedno nižje, krize pogostejše, brezizhodnost bo preplavila množice, kajti magnati bodo prav do konca sesali kri in denar, kjerkoli ga bo še kaj ostalo. Realna ekonomija se ne bo nikoli več pobrala pa naj politiki ponavljajo kar naprej, kot že 20 let: »Letos še ne, drugo leto pač!« Vse se vrti okoli rasti in padanja delnic, govori se o spreadu, nihče pa ne ve, kaj bo s tovarnami, ki zapirajo ali pa prenašajo svojo proizvodnjo v države tretjega sveta. Prišli bomo do take situacije, da se bomo spraševali, če ni nemara boljši realsocializem s svojim programiranim gospodarstvom in petletkami in kjer so bile plače, čeprav majhne, dejansko zagarantirane. Pa boste rekli, da ni bilo svobode! Ali pa zdaj je? Svoboda je kruh. Brez kruha ni svobode ampak smrt od vsega hudega! Nekaj je: lahko nergamo in se nemara kregamo in kričimo. Pomaga pa to ne prav nič. Vseeno imamo denarja vedno manj in davkov vedno več. Volitve so in bodo farsa, saj ne bomo mogli izvoliti tistega, ki obeta kaj več, ampak tistega, ki ga hoče stranka (kot zdaj!). Korita so ista, le prasci se menjavajo! Danes nas pitajo z utvarami bodočnosti. Še malo pa nam bodo obetali boljše čase po smrti, kakor Cerkev. Vendar tako politiki, kot Cerkvi vse manj ljudi verjame. Hoteli bi imeti vsaj kolikor toliko dostojanstveno in človeka vredno življenje že na tem svetu in to kmalu, če ne bo joj! Ko bomo ta stari s svojimi penzijami umrli, bodo ta mladi (niti ne več tako mladi) pri vsej demokraciji začeli zahtevati Pravico, Soodločanje in pravičnejšo razdelitev sredstev in ker tega ne bodo dobili, bodo udarili in nasilje, ki se ga vsi tako bojimo, bo veliko, velikansko, z rušenjem in prelivanjem krvi! Prava pravcata revolucija, le da bo tokrat strašnejša, ker bo svetovnih razsež- kjer se to gibanje ustavi in konča. Slovenec gre tako kot Italijan na drugi svet, vendar konča na drugem svetu; odpeljejo ga v bolnišnico, konča pa v bolnišnici, ker je tam konec njegove poti. Tako moramo popraviti tudi zgornji citat: »Po naključju ni končala v Rižarni.« Naslednji »pač pa« ne pomensko ne slovnično ne ustreza, zamenjati ga moramo z ampak, temveč ali marveč, od katerih sta zadnja dva le bolj poudarjeni ampak, ki se ga naši pisci izogibajo, kot da bi šlo za kužno znamenje. Nadaljujemo torej: » ... ampak so jo z vlakom odpeljali v Auschwitz.« Po prihodu v Auschwitz je bila tam, ne tukaj. Zato moramo zapisati, da so jo odpeljali od tam: ko je bila še doma v Trstu, torej tukaj, so jo odpeljali od tod. Upoštevati moramo od kod gledamo na oddaljenost, ali smo blizu ali daleč od kraja, o katerem je govor. Neustrezen je tudi dovršnik premestili. V razna taborišča so jo premeščali, ali bolje selili, preseljevali, pošiljali. Ker je več izhodiščnih taborišč, moramo spremeniti tudi od tam. Tako nastane: »Potem so jo selili, preseljevali iz taborišča v taborišče.« Ali pa: »Pozneje so jo pošiljali iz enega taborišča v drugo.« Izražanje med italijanskim in slovenskim jezikom, je kot vidimo, precej različno, za kar je potrebno stalno učenje in izpolnjevanje. Lelja Rehar Sancin m nosti in politiki bodo popolnoma nemočni in bodo izginili s prizorišča morda za zmeraj. Saj ne bomo jokali za njimi. Zahodna civilizacija bo izginila in na pogorišču bo zrasla nova, upajmo da boljša. A to so stvari, ki se bodo razvile v naslednjih stoletjih in tisočletjih, če ne bo človeštvo medtem že tako pokvarilo našega planeta, da bomo izumrli. Pa saj nas ne bo prav nič škoda! Le mogoče bi še prej kaj koristnega napravili za slovensko manjšino. Bržkone bi že malo več sodelovanja mnogo koristilo. Ali pa naredimo še tretjo krovno organizacijo in morda še četrto in peto. Kaj se ve, kaj lahko še vse prav pride. Primož Možina Slovenska zastava Dne 7. marca 2014 ob 09.40 je spletni Primorski dnevnik objavil vest z naslovom »Kdaj slovenska zastava?«. V Gorici naj bi izobesili slovensko zastavo pred središčem slovenskih višjih srednjih šol. Vprašanje je staro že skoraj 27 (sedemindvajset) let. Da se je to vprašanje rešilo, se moramo zahvaliti orožnikom, ki so leta 1983 prijavili sodišču Stanislava Ma-rušiča iz Štandreža, ker je 25. aprila tistega leta ob spomeniku padlim izobesil dve slovenski zastavi. Zadeva je šla na Ustavno sodišče, ki je z razsodbo št. 189 z dne 21.-25.5.1987 razsodilo, da zasebniki lahko prosto izobešajo zastave tujih držav. Od takrat se nekateri sprašujemo »Kdaj slovenska zastava na uredništvih Primorskega dnevnika, na sedežih Slovenske kulturno gospodarske zveze, na sedežih članic SKGZ?«. Od leta 1991, ko je slovenska zastava izgubila petokrako zvezdo, se isto vprašanje postavlja za Svet slovenskih organizacij in vanj vključene organizacije in seveda za Slovensko skupnost. To velja za zasebnike in zasebne organizacije. Za javne ustanove, med katere spadajo tudi šole s slovenskim učnim jezikom, je predpisal izobešanje slovenske zastave 6. člen deželnega zakona št. 27 z dne 27. novembra 2001. Po dolgih 12 letih se je mlad slovenski voditelj (rojen 7.10.1981) iz Gorice, član pokrajinskega vodstva SKGZ, občinski svetnik v Gorici in predsednik pokrajinske konzulte za slovensko manjšino, domislil, da bi bilo dobro, ko bi bila pred središčem slovenskih višjih srednji šol v Gorici izobešena slovenska zastava, »kot je predvideno po zaščitnem zakonu 38/2001«. Verjetno ni pomembno dejstvo, da v tako imenovanem »zaščitnem zakonu«, ki sem ga že neštetokrat prebral, nisem opazil omembe slovenske zastave. Zdi se mi pa zelo pomembno, da je Ivan Peterlin javno ugotovil, da »Potrebujemo kakovostne in izobražene odbornike«. Samo Pahor 10 Sreda, 12. marca 2014 KULTURA / slovensko stalno gledališče - Predstavitev petkove premiere Vrhunska ekipa ustvarjalcev za izvirnega Strička Vanjo Postaviti na oder tekst, ki velja za »klasika«, vzbuja velika pričakovanja. Ampak klasiki so klasiki tudi zato, ker kljub neštetim predelavam ohranijo nek pomen, ker v njih vsakič znova najdemo odgovore za svoje sedanje potrebe. Predelave so lahko zelo različne, od takih, ki se ne oddaljujejo od tradicionalnega branja, do takih, ki se odločajo za bolj sveže prijeme in izrazitejša odstopanja. Predstava Striček Vanja, ki jo v teh dneh v Slovenskem stalnem gledališču pripravlja Ivica Buljan, eden izmed najpro-dornejših režiserjev slovenskega in hrvaškega gledališča, nedvomno spada med te zadnje. Uprizoritev je sicer navdihnila istoimenska drama Antona Pavloviča Čehova, sloni pa na povsem novem dramskem besedilu, pod katerega se podpisuje Nejc Gazvoda, pisatelj in režiser mlajše generacije, avtor filmskih uspešnic Izlet in Dvojina. Obeta se nam skratka Čehov ...ki sicer ni Čehov, a je vsaj na prvi pogled videti zelo vznemirljiv. Striček Vanja velja po besedah umetniške koordinatorke Diane Koloini za najambicioznejši projekt letošnje sezone, saj ga ob že omenjenem Gazvodi ustvarja vrhunska ekipa ustvarjalcev -rednih sodelavcev Ivice Buljana: gostujoči igralec Robert Waltl (Vanja), mednarodno uveljavljeni scenograf Alek-sandar Denic, kostumografinja Ana Sa-vic Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalca luči Son:DA. Marsikdo je že sodeloval tudi s tržaškim teatrom, saj je Buljan v njem režiral že dvakrat: leta 2007 odmevno postavitev Pa-solinijevega Svinjaka, lani pa morda še odmevnejšo koprodukcijsko predstavo (z ljubljansko Dramo) Še vedno vihar. Buljan je prepričan, da si mora teater, ki razpolaga z majhnim igralskim ansamblom, postaviti visoko lestvico ambicij. Splitski režiser upa, da se bo SSG po njej povzpelo tudi s Stričkom Vanjo - avtorskim komadom Nejca Gazvode, v središču katerega so predvsem kriza moškega srednjih let, psihološke plati njegove eksistence in močne vezi, ki zaznamujejo odnose med dramskimi junaki. Scenograf Denic je za kraj dogajanja, kateremu gledalci sledijo s tribun, ki so postavljene na oder, izbral kuhinjo. Okrog hrane ljudje ostanejo brez orožja, tu so najčistejši odnosi, meni stalni sodelavec nemškega režiserja Franka Ca-storfa, ki je v preteklosti sodeloval tudi z Emirjem Kusturico. Avtor glasbe Vrhovnik Smrekar pa je izpostavil, da se glasba v tej predstavi spopada s strukturo teksta, v katerem prevladujejo kinematografski elementi: dogajanje je namreč razdeljeno na sekvence, nekakšne molekule odnosov, dialogov, ki se zelo hitro spreminjajo. Igraš prizor, po treh minutah pa si že sredi drugih emocij, je o nastajanju predstave, ki po njegovem mnenju sloni na »dramaturgiji sekanja«, dejal Robert Waltl, sicer direktor ljubljanskega Mini teatra, a tudi režiser in igralec. Nikla Pe-truška Panizon pravi, da jo Buljanov proces ustvarjanja predstave vsakič očara, saj zna ustvariti res posebno, organsko atmosfero. S kolegico Laro Komar upata, da jo bodo gledalci, tudi zaradi neposredne bližine, doživljali z vsemi čuti, da bo tista energija, ki jo bodo igralci »proizvajali in jedli« (saj smo vendar v kuhinji), tudi zanje doživetje. Vsaka premiera je za gledališče radosten dogodek, je spomnila nova predsednica upravnega sveta SSG Breda Pahor, saj dokazuje, da je živo telo, ki ustvarja in diha s časom in prostorom, v katerem deluje. Predsednica z veseljem ugotavlja, da se življenje v Pe-tronijevi ulici po tolikih polemikah počasi »normalizira«. (pd) Utrinek z včerajšnje predstavitve pod plakatom, s katerim SSG posrečeno promovira Strička Vanjo fotodamj@n ljubljana - Od včeraj do petka letošnja, 29. izvedba Slovenski glasbeni dnevi Uvod s simpozijem na temo Glasba kot protest - Na sporedu izvedbe novih slovenskih skladb Z mednarodnim muzikološkim simpozijem na temo Glasba kot protest so se včeraj v Viteški dvorani Križank začeli 29. Slovenski glasbeni dnevi, ki so jih letos posvetili 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča in v Avstraliji živečega skladatelja Božidarja Kosa. Na simpoziju je razmišljalo približno 20 domačih in tujih muzikologov. Zvečer je sledil koncert v Slovenski filharmoniji, kjer je Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom slovenskega dirigenta ameriškega rodu Stevena Loyja omenjena jubilanta predstavil z izvedbo njunih del. Tudi na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih, ki bodo potekali vse do petka, 14. marca, bo kot vsako leto zaz- venelo več novih slovenskih glasbenih del. Tem bo med drugim mogoče prisluhniti na koncertu Komornega godalnega orkestra filharmonije, ki bo na spored danes, ter jutri, ko bosta klarinetist Jože Kotar in pianist Luca Ferrini krstno izvedla novitete Vitje Avsca, Dušana Bavdka, Nenada Firšta, Pavla Mihelčiča, Marijana Mlakarja in Črta Sojarja Vo-glarja. Program je pripravilo Društvo slovenskih skladateljev v okviru svojega koncertnega cikla Koncertni atelje. Na zborovskem koncertu bo danes nastopil mešani mladinski pevski zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana; spored slovenskih in tujih del je izbral Ambrož Čopi, ki bo tudi diri- giral. Na zaključnem koncertu 14. marca bo orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Simona Kreči-ča in s solisti poustvaril skladbe Alda Kumarja, Tomaža Habeta, Igorja Lun-dra in Uroša Rojka. Koncerti, razen otvoritvenega in sklepnega, so brezplačni. V sklopu Slovenskih glasbenih dnevov so v Viteški dvorani Križank odprli razstavo Toma Vrana, festival pa bo z delavnico, ki so jo pripravili v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, poskrbel tudi za najmlajše. Dneve slovenske glasbe je skupaj s Festivalom Ljubljana zasnoval glasbeni zgodovinar in profesor Primož Kuret. (STA) sng nova gorica Slovenska praizvedba drame Križ Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo jutri ob 20. uri slovenska praizvedba drame Križ avtorja Matjaža Briškega v režiji Sama M. Strelca. V delu je prikazano, kako je »dolina Šentflorjanska po hudiču obračunala še s Kristusom«, je povedal režiser na včerajšnji novinarski konferenci. »Ko sem videl tekst, sem ga želel delati. Govorili so, da je igra težka in neupri-zorljiva, meni pa je pomenila svojevrsten izziv. Želel sem ustvariti različnosti in to sem tudi dosegel,« je dejal režiser predstave. Briški, ki je za Križ prejel Gru-movo nagrado leta 2005, je dejal, da je v njem poskušal prikazati iskanje smisla ter odpirati različna teološka in filozofska vprašanja. Umetniška vodja novogoriškega gledališča Martina Mrhar pa je delo označila za nekakšno mešanico, ki je na trenutke lahko drama absurda, tragedija ali komedija. »V delu sem videla dobre potenciale, zato sem ga vključila v repertoar,« je dejala. Pesniško filozofsko igro Križ je Briški prepredel s sledmi, ki so jih v drugi polovici preteklega stoletja pustili nekateri danes klasični dramski avtorji, kot sta Gregor Strniša in Samuel Beckett. Figuri tesarskih vajencev spomnita na karakteristični klovnovski par dramatike absurda; absurdno, ki ga avtor vpeljuje z vrsto (jezikovnih) prijemov, značilno sooblikuje dramo. Sporočilo predstave je lahko na več ravneh, strnili pa bi ga lahko v to, da vsak nosi v življenju svoj križ, je poudarila dramaturginja predstave Tereza Gregorič. Igralec Milan Vodopivec pa se je ob tem vprašal, koga bi danes morali pravzaprav pribiti na križ. Briški je povedal, da je navdih za igro našel pri dveh novogoriških igralcih, Radošu Bolčini in Iztoku Mlakarju. Oba imata v tokratni prvi odrski postavitvi tudi pomembni vlogi, poleg njiju in Vodopivca pa bodo na odru še Teja Glažar, Matija Rupel, Peter Harl, Uroš Cej, Urška Modrijan in Rado Pavalec. glasbene šole - Projekt čezmejnega povezovanja Gojenci so si podali roko V Piranu so se na skupnem koncertu srečali mladi iz tamkajšnje Glasbene šole in gojenci Glasbene matice iz Gorice in Ukev V zadnjih letih si je Glasbena matica zamislila projekt Podjamo si roko, čigar glavni nameni so večje sodelovanje in tesno povezovanje med glasbenimi šolami čezmejnega območja, vzpostavljanje boljšega dialoga in sodelovanja med ustanovami, ki so dejavne na področju kulture in še posebno glasbe. V projektni okvir sodi nadalje prizadevanje za predstavitev inovativnih metodologij in skupnih projektov za glasbeni sektor in glasbeno vzgojo ter izpopolnjevanje za mlade in ustvarjanje možnosti za povezovanje med izobraževalnimi sistemi v Italiji in Sloveniji z izmenjavo izkušenj in znanja. V okviru čezmejnega sodelovanja skušajo nuditi možnosti za uveljavljanje mladih nadarjenih izvajalcev, skrbeti za ohranjanje in ovrednotenje lokalne glasbene dediščine v čezmejnem območju ter za njeno promocijo in spodbujati srečevanje in medsebojno spoznavanje osnovnošolske mladine tostran in onstran meje. V tem sklopu se je pred dnevi odvijalo srečanje v občinski dvorani Tintoretto na Tartinijevem trgu v Piranu z Glasbeno šolo Piran. Ob prisotnosti Skupinski posnetek na piranskem srečanju sodelujočih gojencev s profesorji oz. spremljevalci ravnatelja Glasbene matice prof. Bogdana Kralja in prof. Manuela Fighelija ter koordinatorja piranske šole prof. Bojana Glavine je potekal zanimiv in kakovosten nastop učencev iz razredov flavte, kita- re, klavirja, harmonike in klarineta. Glasbeno matico so predstavljali učenci iz Gorice in šole Tomaž Holmar iz Ukev, in sicer Jessica Kanduth, Sara Del Pino, Eleonora Coianiz, Sophia Koching, Ros- sella Lupieri, Štefanija Suc, Vida Gallo in Boštjan Zavnik. Po koncertu je sledilo prijetno družabno srečanje, na katerem so se dogovorili za ponovno srečanje v Kanalski dolini maja meseca. / ITALIJA Četrtek, 13. marca 2014 1 1 volilni zakon - Tako imenovani sistem »italicum« bo moral odobriti še senat Dogovor med Renzijem in Berlusconijem za las prestal preizkušnjo poslanske zbornice Predlog o uvedbi izmeničnih preferenc med ženskimi in moškimi kandidati je bil zavrnjen z razliko borih 20 glasov RIM - Dogovor med premierom in sekretarjem Demokratske stranke Matteom Renzijem ter voditeljem stranke Naprej, Italija Silviom Berlusconijem o volilnem zakonu je včeraj prestal preizkušnjo poslanske zbornice, čeprav s težavo. Preizkušnja je bila posebno huda za Demokratsko stranko, ki se je pri glasovanjih večkrat razbila. V skladu z dogovorom bo novi volilni zakon, če bo seveda potrjen tudi v senatu, veljal samo za poslanko zbornico. Če v prvem krogu nobena stranka oz. koalicija strank ne bo presegla 37-odstotnega praga, se bosta najbolje uveljavljeni stranki oz. koaliciji strank pomerili v drugem krogu. Če bo stranka ali koalicija strank presegla 37-od-stotni volilni prag, bo imela pravico do 15-odstotne volilne nagrade, tako da bo razpolagala z absolutnim številom sedežev. Za koalicijo strank bo veljal 12-odstotni vstopni volilni prag, za stranke zunaj koalicije 8-odstotni vstopni volilni prag, za stranke povezane v koalicijo pa 4,5-odstotni volilni prag. Za navedena določila o volilnih pragovih in za algoritem, ki pretvarja število volilnih upravičencev v volilna okrožja, je glasovalo 315 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 237. Če računamo, da Demokratska stranka, Naprej, Italija in Nova desna sredina v poslanski zbornici skupno razpolagajo s 389 glasovi, je jasno, da se je pojavilo kar nekaj prostih strelcev. A število prostih strelcev se je ob drugih priložnostih še povečalo. Tako je bil predlog stranke Fratelli d'Italia, da bi uvedli osebne preference, zavrnjen z 299 glasovi proti 264, se pravi z razliko 35 glasov. V tem primeru je glavnina prostih strelcev prihajala iz vrst Nove desne sredine, ki se je v preteklosti že večkrat izrekla za ponovno uvedbo glasov za posamezne kandidate. Ta razlika se je še zmanjšala, ko je bil na dnevnem redu amandma sredinskega poslanca Gregoria Gittija, po katerem naj bi uvedli izmenične preference za moške in ženske kandida- te. Amandma je bil zavrnjen s 297 glasovi proti 277, se pravi z razliko borih 20 glasov. Vedeti je treba, da ko bi v eni izmed omenjenih točk propadel dogovor med Renzijem in Berlusconijem, potem bi to pomenilo ne le, da bi volilna reforma znova splavala po vodi, ampak tudi, da bi po vsej verjetnosti Renzijeva vlada padla. Nesoglasja v Demokratski stranki so večkrat prišla povsem odprto na dan. Tako je poslanka Rosy Bindi včeraj na zasedanju skupine napovedala, da ne bo glasovala za odobritev volilnega zakona. Ona kot sicer mnogi drugi poslanci in poslanke iz vrst demokratov ne morejo prebaviti, da so bili v ponedeljek zavrnjeni vsi popravki o enakopravnosti žensk na kandidatnih listah. Renzi je na zasedanju skupine zagotovil, da bo stranka skušala to vprašanje rešiti, ko bo volilni zakon v obravnavi v senatu. Očitno pa je bilo to zagotovilo za marsikoga prešibko. Za borih 20 glasov je bil zavrnjen predlog o uvedbi preferenc, ki bi lahko potopil volilno reformo, pa tudi Renzijevo vlado ansa vlada - Na dnevnem redu današnje seje Načrt za delo ter ukrepi za stanovanja in šole RIM - Danes bi morala vlada sprejeti tri pomembne ukrepe, in sicer t. i. načrt za delo (t. i. Jobs act), zakonski odlok o stanovanjih ter ukrepe za ureditev šolskih stavb. Premier Matteo Renzi je povedal, da bo šlo za nekakšno »šok terapijo« za oživitev italijanskega gospodarstva. Načrt za delo bi moral med drugim znižati davčni pritisk na delo in podjetja za skupno 10 milijard evrov. V zadnjih dneh je bilo veliko ugibanj, ali bo vlada to vsoto res dobila, še zlasti odkar je Evropska komisija izključila, da bi v ta namen smeli uporabiti t. i. evropska kohezijska sredstva. No, iz vladnih krogov se je včeraj razvedelo, da so potrebni denar našli. Približno polovico, se pravi 5 milijard, naj bi si zagotovili s krčenjem splošnih izdatkov, 3 mi- Matteo Renzi ansa lijarde naj bi pridobili z znižanjem interesov na javni dolg, ostalo pa naj bi prispevalo krčenje sredstev za vojsko, vključno za nabavo dragih lovcev F35. Zakonski odlok o stanovanjih bo »težak« 1,6 milijarde evrov, za šolske stavbe pa namerava vlada nameniti 2 do 3 milijarde evrov. Unicredit lani s 14 milijardami evrov izgube MILAN - Italijanska bančna skupina Unicredit je lani temeljito prečistila svoj posojilni portfelj. Zaradi novih slabitev in rezervacij je čista izguba tako lani dosegla kar 14 milijard evrov. Samo v zadnjem lanskem trimesečju je znašala 15 milijard evrov. Predlani je banka ustvarila 865 milijonov evrov dobička. Banka namerava v naslednjih petih letih stroške znižati za 1,3 milijarde evrov, število zaposlenih pa naj bi skrčila za 8500, od tega za 5700 v Italiji. Trenutno ima 150.000 zaposlenih. Sodstvo zaseglo centralo na premog v Liguriji SAVONA - Sodnik za predhodne preiskave v Savoni je zasegel centralo na premog Tirreno Power v kraju Vado Ligure pri Savoni. Zadevno zahtevo je postavilo krajevno javno tožilstvo po ekspertizah, ki jih je poleg samega tožilstva dalo izvesti ministrstvo za okolje. Strokovnjaki so ugotovili, da centrala krši zakonske predpise, in to v tolikšni meri, da obtožnica govori o okoljski katastrofi, pa tudi o nenamernem umoru. V letih 2000-2007 naj bi zaradi onesnaženosti umrlo 442 ljudi. Aprila deset dni prost vstop v muzeje in galerije RIM - V Italiji bodo teden kulture med 16. in 25. aprilom praznovali z dnevi odrtih vrat. Tako domačini kot turisti bodo lahko v tem času brezplačno obiskali številne muzeje, galerije, spomenike, arheološka najdišča, arhive in knjižnice. Med drugim bo mogoče brezplačno obiskati rimski Kolosej in florentinsko galerijo Uffizi. Letošnja bo že 12. izdaja Tedna kulture, ponudila pa bo več kot 3000 razstav, koncertov, delavnic, okroglih miz in vodenih ogledov. V številnih muzejih, galerijah in drugod nameravajo v tem času tudi podaljšati odpiralne čase. škandal - Mauro Floriani Mož Mussolinijeve preiskovan zaradi mladoletne prostitucije RIM - Mauro Floriani, mož poslanke stranke Naprej, Italija Alessan-dre Mussolini, je osumljen izkoriščanja oz. pospeševanja mladoletne prostitucije. Novico so včeraj objavili dnevniki La Repubblica, II Messaggero in II Mattino. Po njihovih podatkih je Floriani eden izmed 20 moških, ki jih je rimsko javno tožilstvo vpisalo na seznam preiskovancev v okviru preiskav okrog dveh mladoletnic, ki sta prodajali spolne usluge v rimski luksuzni četrti Parioli. Preiskovalci so osumljence našli s pomočjo analize telefonskega prometa obeh deklet. La Repubblica piše, da se je Floriani sam javil preiskovalcem. Pojasniti jim je hotel, da kljub telefonskim pogovorom z mladoletnicama ni imel spolnih odnosov. Očitno pa mu javno tožilstvo ne verjame na besedo in namerava zadevo še poglobiti. Floriani je bil oficir finančne straže, zdaj pa je že več let zaposlen v vodstvu državnih železnic. Z Mussolinijevo je poročen od leta 1989. V zakonu so se rodili trije otroci. Mauro Floriani istat - Zadnji podatki o gibanju BDP Italijansko gospodarstvo okreva, vendar skromno RIM - Italijanska industrijska proizvodnja se je januarja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta okrepila za en odstotek, kar predstavlja najvišjo letno rast po avgustu 2011. V primerjavi z decembrom je sicer italijanska industrijska proizvodnja glede na sezonsko prilagojene podatke upadla za 0,8 odstotka, kar je več od napovedi analitikov. Po mnenju analitikov ti podatki kažejo na skromno okrevanje italijanskega gospodarstva, ki je lani izšlo iz najhujše recesije po drugi svetovni vojni. To je včeraj potrdil statistični zavod Istat, po katerem je italijanski bruto domači proizvod (BDP) v zadnjem lanskem četrtletju zrasel za 0,1 odstotka v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem, medtem ko je v letni primerjavi rast še vedno negativna. V letu 2013 je italijanski BDP padel za 1,9 odstotka, medtem ko je v letu 2012 nazadoval za 2,4 odstotka. Rahla rast gospodarstva v zadnjem četrtletju 2013 vsekakor pomeni pozitivno »dediščino« za leto 2014. Seveda zdaj vlada veliko pričakovanje za podatke o prvem letošnjem četrtletju. Banki Barclays in Unicredit pričakujeta, da se bo italijanski BDP v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim okrepil za 0,3 odstotka, medtem ko so analitiki Intense Sanpaolo bolj previdni in napovedujejo, da bo rast 0,1-do 0,2-odstotna. Italijanska centralna banka sicer za letos napoveduje 0,7-odstotno gospodarsko rast, Mednarodni denarni sklad pa 0,6-odstotno krepitev BDP. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 31.234,26 +185,39 SOD NAFTE (159 litrov) 108,39 $ +0,29 EVRO 1,3850 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. marca, 2014 evro (povprečni tečaj) valute 11. 3. 10. 3. ameriški dolar japonski jen bolgarski lev češka krona danska krona britanski funt madžarski forint litovski litas poljski zlot romunski lev švedska krona švicarski frank norveška kron hrvaška kuna ruski rubel turška lira avstralski dolar braziljski real kanadski dolar kitajski juan indijska rupija mehiški peso južnoafriški rand 1,3850 143,05 1,9558 27,350 7,4626 0,83360 312,75 3,4528 4,2170 4,4998 8,8287 1,2175 8,2385 7,6585 50,4281 3,0859 1,5330 3,2489 1,5390 8,5040 84,4210 18,3263 14,9508 1,3881 143,39 1,9558 27,348 7,4628 0,83380 312,34 3,4528 4,2012 4,4984 8,8735 1,2192 8,2820 7,6555 50,5218 3,2354 1,5359 3,2354 1,5419 8,5232 84,4555 18,3035 14,9187 1 2 Sreda, 12. marca 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu tržič - Aretacije in ovadbe med upravitelji podizvajalskih podjetij v ladjedelnici Izkoriščali delavce in goljufali državo Tri osebe so v priporu, pet se jih mora vsak dan javljati sodni policiji, 19 pa je ovadenih. Z ukrepi, ki jih je odredilo goriško sodišče, se je v minulih dneh zaključila preiskava »Freework 2«, ki jo je preiskovalni oddelek goriškega karabinjerskega poveljstva vodil v letih 2012 in 2013 v sodelovanju s karabinjersko enoto inšpektorata za delo in karabinjerji iz Tržiča. Aretiranci in ostali preiskovanci vodijo več podjetij, ki izvajajo pod-izvajalska dela v tržiški ladjedelnici: osumljeni so kriminalnega združevanja ter drugih kaznivih dejanj, in sicer izkoriščanja delavcev, izsiljevanja in goljufanja države. »Freework 2« je nadaljevanje preiskave »Freework«, ki je prav tako razkrinkala ilegalno delovanje nekaterih podizva-jalskih podjetij v ladjedelnici. Potekala je med leti 2010 in 2011, zaključila pa se je z aretacijo petih ljudi in ovadbo drugih štiri. Tudi v tem primeru so bili vpleteni obtoženi kriminalnega združevanja, izkoriščanja in goljufanja. Na goriškem sodišču se je zoper 57-letnega Angela Commentaleja, njegovo ženo Anno De Simone, sinova Giuseppeja in Pasqualeja (le-tega mnogi poznajo, ker je pred leti nastopil v oddaji »Uomini e don-ne«) ter delavce Amina Ruhula, Alessandra Rispolija in Miaha Kabira lani začel sodni postopek, ki se bo nadaljeval maja, ko je predvidena naslednja obravnava. Zaslugo za sprožitev prve preiskave je imela skupina Bangladeševcev, ki je prijavila izkoriščevalce, povod za drugo pa so bili nenavadno ravnanje z delovno silo in druge nejasnosti, povezane s spoštovanjem varnostnih predpisov. Pod drobnogledom so se znašla podjetja SAIT, Isotermo, ElyNaval, Edil.Naval, MA&EA, ISO.C., SCF in SEA, ki opravljajo razna podizvajalska dela v tržiški ladjedelnici. Podjetja, pri katerih je skupno delalo tudi do 200 ljudi, so vsa tesno povezana, saj so skoraj vsi njihovi upravitelji v sorodstvu. Preiskovalci so ugotovili, da so podjetniki sistematično kršili pravice delavcev in jih izkoriščali. Delovni urnik je bil daljši od predvidenega, plače pa nižje. Delodajalci so zaposlenim, med katerimi so bili predvsem tujci, nalagali opravila, ki v pogodbi niso bila predvidena, kršili pa so tudi predpise s področja varnosti. Delavce so dalje izsiljevali in jim grozili, ob tem pa so jih občasno odpuščali in ponovno zaposlovali pri drugih podjetjih, da so lahko pri tem izkoristili državne prispevke. Delavce so tudi prisilili, da so podpisali izjavo o izplačilu odpravnine, ki je seveda v resnici niso nikoli prejeli. S tovrstnim upravljanjem so podjetja lahko ponujala svoje storitve po zelo konkurenčnih cenah, kar jim je omogočilo, da so si v ladjedelnici zagotovila marsikatero podizvajalsko delo. Previdnostne ukrepe je na zahtevo državnega tožilca Micheleja Martorellija odredil sodnik za predhodne preiskave Massimiliano Ranieri. V hišnem priporu so se tako znašli upravitelj podjetij SCF in SEA, 48-letni G. Comentale (prav tako kot družina Commentale, ki se je znašla sredi prve preiskave, je tudi družina Comentale po izvoru iz juga Italije), 43-letni G. Comentale (bivši upravitelj podjetja Edil.Naval) in 35-letni K.M. iz Bangladeša (delavec podjetja MA&EA). Na sodišču pa se bodo morali vsak dan javiti A. Comentale (lastnica podjetja MA&EA) ter njena brata C. Comentale (upravitelj podjetja ISO.C.) in V. Comentale (uslužbenec podjetja MA&EA, bivši upravitelj podjetja Termoisolazioni) ter G.N. in C.S., uslužbenca podjetij ISO.C. in SCF. Združba naj bi si v zadnjih desetih letih protizakonito prisvojila okrog 1.970.000 evrov; 235.000 evrov so karabinjerji že zasegli. (Ale) Pristaniški delavci v Tržiču zdravstvo Goriška bo dobila primarije Deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca je v deželnem svetu včeraj napovedala, da je centralna direkcija za zdravstvo FJK prižgala zeleno luč za imenovanje pri-marijev goriških oddelkov za kardiologijo, nefrologijo in dializo ter rehabilitacijo. Glede na novo deželno programiranje na področju zdravstva pa niso še sprejeli sklepa, kar zadeva radiologijo in laboratorij za analize. Dodala je, da niso prejeli zahtev za krite vodstvene pozicije v oddelku za diagnostične storitve. Odbornica je tako odgovorila na vprašanje, ki ga je deželni svetnik desne sredine Rodolfo Ziberna pred časom naslovil na odbor Debore Ser-racchiani. V njem je opozoril, da je goriški zdravstveni sistem brez primari-ja v tržiškem radiološkem oddelku, v goriškem kardiološkem oddelku, v oddelkih za nefrologijo in dializo v Gorici (s sedežem tudi v Tržiču), v goriškem oddelku za fizioterapijo (s sedežem tudi v Tržiču) in v tržiškem laboratoriju v Tržiču (s sedežem tudi v Gorici); predstojnika pa pogrešajo tudi v oddelku za diagnostične storitve. Zi-berna je tedaj komentiral, da deželne zamude pri imenovanju primarijev močno oškodujejo goriško zdravstvo, ki je odvisno ne le od tehnološke opreme, a tudi kakovosti vodilnih kadrov. tržič - Filt-CGIL »Preporod s pomočjo logistike« »Ponovni dvig deželnega gospodarstva bomo omogočili le z uresničitvijo enotne logistične platforme,« trdi novi deželni tajnik sindikata prevozniških delavcev Filt-CGIL, Valentino Lorelli. »Potrebni so nov deželni zakon, ki bo omogočil učinkovitejše upravljanje pristanišč v Tržiču in kraju Porto Nogaro, dalje podvojitev železniških prog na relaciji Tržič-Na-brežina in Červinjan-Videm, okrepitev prometnih vozlišč v Vidmu in Mestrah ter uresničitev intermodal-nega pola v Ronkah,« poudarja Lo-relli, ki je na tajniškem mestu nasledil upokojenega Danila Gortana. »Ceste, železniško omrežje, letališča in pristanišča je potrebno povezati v sistem, zato da uresničimo in razvijemo enotno deželno logistično platformo, ki bo zaradi strateške lege FJK lahko odigrala odločilno vlogo pri preporodu deželnega gospodarstva. To bo seveda koristilo tudi državi,« pravi novi tajnik, ki se med drugim zaveda neizkoriščenega potenciala Tržiča in Ronk v goriški pokrajini. ronke - Detroit Delavce bodo selili Ključna vprašanja so še nedorečena Po dobrih treh urah razprave na goriškem sedežu industrialcev Confindustria so predstavniki uprave ronške tovarne Detroit Refrigeration - lastnik je grupa De Rigo - in sindikatov včeraj prišli do dna le nekaterim vidikom dogovora o usodi obrata, ki naj bi ga v nekaj letih zaprli. Ob koncu včerajšnjega soočenja je bilo dogovorjeno, da bodo 30 od skupno 140 zaposlenih preselili v tovarno v kraju Sedi-co pri Bellunu - na osnovi njihove pripravljenosti na selitev -, za pet uslužbencev, ki so si poiskali novo delovno mesto ali so tik pred upokojitvijo, pa bodo uvedli ukrep mobilnosti. Vendar dogovora ni še o finančni spodbudi za tiste, ki so pripravljeni samovoljno oditi, kakor tudi ne o solidarnostnih pogodbah: z obema vprašanjema se bodo spet spopadli na prihodnjem zasedanju v četrtek, 20. marca, na goriškem sedežu industrialcev. Usoda ronške tovarne je odvisna tudi od prodaje morebitnim novim lastnikom. Lastništvo grupe De Ri-go iz kraja Sedico je namreč izdalo soglasje o prodaji nepremičnine, ki se razteza na površini 28 tisoč kv. metrov. V minulem tednu je dežela FJK poslala v Ronke svoje tehnike z nalogo, da ocenijo vrednost podjetja. To je med drugim opremljeno s sodobnim fotovoltaičnim sistemom, ki mu zagotavlja energetsko samostojnost. Delavcem tovarne Detroit je v minulih dneh izrazila solidarnost sindikalna delegacija iz podjet'a Selex Es. Proizvodnja v ron-škem obratu pa medtem ni bila prekinjena, saj hitijo z delom, zato da bodo zadostili naročilom italijanskih in domačih klientov. gorica - Slovenski urad pri občini Službo podvojili Na goriškem županstvu je minuli ponedeljek ponovno začel delovati slovenski jezikovni urad. Po odhodu Danieleja Fur-lana, ki se mu je decembra iztekla pogodba, so delovanje službe začasno prekinili, saj je morala goriška občinska uprava pred imenovanjem njegovega namestnika objaviti nov razpis. Postopek je trajal nekaj mesecev, pred dvema dnevoma pa je urad spet odprl svoja vrata. Da bi spoznali novega vodjo službe, smo se včeraj odpravili v prvo nadstropje občinske palače, kjer nas je pričakalo presenečenje: slovenski jezikovni urad po novem nima enega uslužbenca, temveč dva oz. dve. Za prevajalko je bila imenovana Kristina Ferluga, za tolmačico pa Aleksandra Velise. Obe prihajata iz tržaške pokrajine in sta zaposleni z enoletno pogodbo. »Slovenski jezikovni urad ima v zadnjih letih zelo veliko dela, zato smo sklenili, da službo okrepimo. Doslej je urad vodila ena sama oseba, ki je prevajala in tolmačila, po novem pa bosta ti dve vlogi ločeni,« pojasnjuje pristojni občinski odbornik Stefano Ceretta, po katerem bo urad še nekaj časa odprt javnosti po ustaljenem urniku (ponedeljek med 9. in 12. uro, sreda med 15.30 in 17.30), nakar nameravajo urnik podaljšati; telefonska števila jezikovnega urada je 0481-383459. Kristino Ferluga in Aleksandro Ve-lise so zaposlili s polnim delovnim urnikom (36 ur tedensko), saj spadajo ob samih odnosih z občani (tako z Goričani kot Prevajalka in tolmačica v slovenskem uradu na goriški občini s Slovenci, ki živijo v drugih občinah) med pristojnosti jezikovne službe tudi prevajanje dokumentov in uradnih aktov, prevajanje pisem, tajniško delo za potrebe slovenske konzulte, tolmačenje na raznih srečanjih, novinarskih konferencah, uradnih obiskih in drugih priložnostih, dalje jezikovno svetovanje ter sodelovanje pri upravnem delu z drugimi uradi, na primer pri pripravi prošenj za črpanje sredstev iz zaščitnega in drugih zakonov. Novi uslužbenki bosta kot njun predhodnik zaposleni za določen čas, saj črpa občina denar za jezikovni urad iz zaščitnega zakona 38/2001. »Občina si trenutno ne more privoščiti zaposlitve prevajalca za nedoločen čas, prispevke iz zaščitnega zakona, za katere prosimo vsako leto, pa skušamo izkoristiti na najboljši način. Eden izmed ciljev, ki smo si ga zastavili in dosegli, je bila ravno okrepitev jezikovnega urada,« je še povedal Stefano Ceretta. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. marca 2014 13 sovodnje - Rubijski grad in Brestovec Dneva FAI bosta prvič dvojezična Vodeni ogledi s slovenskimi dijaki iz Gorice Rubijski grad in Brestovec bosta letošnji prizorišči pobude »Pomladni dnevi«, ki jih italijanski sklad za okolje FAI že vrsto let prireja tudi na Goriškem. Ob tem, da bo sovodenjska občina prvič gostila že tradicionalni pomladni dogodek, je omembe vredna novost dejstvo, da je bilo pri organizaciji goriških pomladnih dni prvič poskrbljeno tudi za dvojezičnost. V slovenščino so namreč prevedli promocijski material, slovenske udeležence pobude pa bodo med ogledom gradu ter ostalin iz časa prve svetovne vojne vodili dijaki slovenskega višješolskega centra iz Gorice. Pomladna dneva bosta potekala v soboto in nedeljo, 22. in 23. marca. Udeleženci bodo lahko izbirali med dvema možnostma: kdor ima na razpolago manj časa, si bo ogledal izključno grad, ki ga je pred leti odkupil in začel obnavljati domači podjetnik Venko Černic, ostali pa bodo po graščini lahko obiskali še vojaške prehode, strelske jarke in topniško kaverno na Brestovcu, ki jih je občina Sovodnje uredila s sredstvi medobčinske zveze Aster. Vodeni ogledi gradu bodo trajali približno eno uro in bodo tako v soboto kot v nedeljo potekali med 9. in 17. uro. Približno tri ure pa bodo trajali vodeni ogledi ostalin na Brestovcu, ki bodo na sporedu vsakih dvajset minut. Prvi ogled se bo začel ob 9. uri, zadnji pa ob 14. uri. Za prevoz od ene točke do druge bo z manjšimi avtobusi poskrbelo pokrajinsko prevozno podjetje APT, organizatorji pa udeležencem kljub temu priporočajo udobno in športno obutev. O zgodovini rubijskega gradu in vojnih dogodkih, ki so zaznamovali tudi Kras in območje Brestovca, bodo udeležencem spregovorili mladi dijaki-ci-ceroni. V italijanskem jeziku bodo predavali dijaki šol Dante Alighieri, Max Fa-biani, Galilei-Fermi-Pacassi in Sandro Pertini, za vodenje slovenskih udeležencev pa bo poskrbelo šest dijakov slovenskega klasičnega liceja Primoža Trubarja in zavoda za upravo, finance in marketing Žige Zoisa. »Dijaki se za vodiče usposabljajo že poldrugi mesec. Skupaj z vrstniki italijanskih šol so se udeležili dveh seminarjev - o rubijskem gradu jim je predavala Katharina von Stietencron, o Brestovcu pa Mitja Juren -, v ti temi pa smo se skupaj poglabljali tudi v šoli,« je povedal profesor Peter Černic, ki se je zavzel za izpeljavo izobraževalnega projekta »Apprendisti Ciceroni« (Vajenci Ciceroni) na slovenskih šolah. Pomladni dnevi FAI običajno privabijo kar nekaj obiskovalcev, zato bodo vodeni ogledi lepa priložnost za promocijo turističnih zanimivosti sovodenjske občine. »Izbira naše občine je bila seveda za nas vir zadovoljstva, saj podpira naše težnje po večji turistični prepoznavnosti. Po drugi strani pa prinaša organizacija dogodka nekaj logističnih težav, predvsem glede parkirišč in prevoznosti cest, kar urejujemo samostojno oz. v sodelovanju s Pokrajino Gorica, ki je lastnica ceste,« je povedala sovodenj-ska županja Alenka Florenin, po kateri nova gorica - Razstreljevanje v Panovcu V gozdu granata in šest ameriških bazuk Štab za Civilno zaščito pri novogo-riški mestni občini obvešča, da bodo jutri med 8. in 20. uro na območju Panov-ca pri Novi Gorici odstranjevali in uničevali neeksplodirana ubojna sredstva. »Minuli četrtek smo namreč tam našli najprej eno granato, ob pregledu terena z detektorjem kovin pa še šest ameriških bazuk, ki so zelo nevarne za prenašanje in smo jih tistega večera tam že razstrelili. Tokrat bomo morali to narediti čez dan, saj je treba pregledati teren, da se ugotovi, koliko je tega še tam. V četrtek zjutraj bodo teren strokovnjaki torej do- datno preiskali z detektorji kovin, prišle bodo tudi ustrezne specialne enote iz Ljubljane. Kar bomo našli, bomo tam tudi razstrelili. Zato pa moramo zavarovati celotno območje,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal Stjepan Miškovic, poveljnik novogoriške Civilne zaščite. Dela se bodo izvajala med trim stezo, streliščem in cestnim predorom. Območje bodo v tem času varovali policisti, pripadniki Civilne zaščite in gasilci. Morebitni obiskovalci Panovca morajo upoštevati navodila, ki jih bodo prejeli od pristojnih oseb. (km) Rubijski grad bumbaca je občina opozorila organizatorje na potrebo po prevodu promocijskega materiala tudi v slovenščino ter jim priskočila na pomoč s svojim osebjem. »Menimo, da je bilo opravljeno pomembno delo, ki bo imelo pozitiven vpliv tudi v bodoče,« je zaključila županja Alenka Florenin. (Ale) gorica - Vzgojni projekt za dijake Avtobus spomina na pot v Auschwitz Skupina mladih iz goriške pokrajine odhaja na Poljsko. Z avtobusom spomina se bo danes 65 dijakov višjih srednjih šol, med katerimi so tudi slovenske, odpeljalo na večdnevno potovanje po sledeh nacističnega gorja in ho-lokavsta. Pomembno izkušnjo, ki jo bodo obogatili trenutki razprave, bodo dijaki lahko doživeli po zaslugi goriške pokrajine, ki se je v sodelovanju z združenjem 47/04 zavzela za nadaljevanje projekta Vlaka spomina. »Več tisoč dijakov je v minulih letih obiskalo Auschwitz v okviru pobude, ki jo je prirejalo združenje Terra del fuoco. Projekt so letos ukinili, mi pa se s tem nismo hoteli sprijazniti; mladim smo vseeno želeli dati priložnost, da odpotujejo na Poljsko. Tam jih čaka izkušnja, ki jim bo spremenila življenje,« je povedal pokrajinski odbornik Federico Portelli, po katerem je informiranje mladine o dogodkih, ki so pretresli 20. stoletje v naših krajih in v svetu, za pokrajinsko upravo prioritetnega pomena. Da je potovanje v Krakov, taborišči Auschwitz in Birkenau ter Schindlerjev muzej le vrhunec širšega izobraževalnega projekta, sta povedala predstavnika združenja 47/04 Alessandro Cattunar in Paola Tarantel-li, po katerih so dijaki v zadnjih mesecih spoznali zgodovino naših krajev in holokavsta skozi knjige, dokumente, razpravo, filme in tudi stripe. Organizatorji Pričevanje v taborišču so k sodelovanju povabili združenje ANED, v tem okviru pa je mladim spregovorila tudi Vilma Brajnik. 22 dijakov licejskega in tehniškega pola slovenskih višjih šol, ki jih bo spremljal profesor Tomaž Sussi, bo danes popoldne z ostalimi vrstniki najprej obiskalo tržaško Ri-žarno, ob 19.30 pa bo avtobus spomina odpotoval v Krakov. (Ale) vrh - Zgodovinsko pot so odprli pred poldrugim letom Privlačni Brestovec Županja:»Razviti moramo, kar smo nastavili, poleg javne uprave pa se morajo dodatno angažirati zasebniki« Urejeni strelski jarki ter zgodovinska pot skozi topničarsko kaverno na Brestovcu in po njeni okolici že poldrugo leto privabljajo obiskovalce. Še več jih bodo privabljali zaradi skorajšnje stoletnice začetka prve svetovne vojne. K njihovi vidljivosti bo nemalo prispevala pobuda sklada FAI. V aprilu pa bodo kraj udarneje promovirali tudi domačini: društvo Danica bo znamenitosti Brestovca spojilo s ponudbo kraških proizvodov. »Skupaj moramo promovirati naravno okolje, zgodovino in domače dobrote. Poleg javne uprave se morajo dodatno angažirati zasebniki,« opozarja sovo-denjska županja Alenka Florenin in dodaja: »Obiskovalce moramo zadržati kar čim več pri nas, zato da se naužijejo krajevnih znamenitosti, da pri nas prespijo, da se k nam nato spet vračajo.« Skupine obiskovalcev prihajajo večinoma iz Italije; v glavnem gre za člane rekreacijskih ali zgodovinskih društev, ki jih Brestovec pritegne zaradi dobro ohranjene topničarske kaverne, ostankov gradišča in zaradi kraškega okolja. Skupine iz Slovenije so bolj izjema kot pravilo, čeprav je to težko reči, saj ne vodijo evidence prišlecev. Županja pravi, da bo že v kratkem obiskovalcem na razpolago skrinjica s knjigo za vpis. Učinkovito sredstvo promocije bo tudi večjezična zgibanka z zgodovinskim orisom kraja in opisom poti, če se bodo zanjo odločili. »Od dneva, ko smo predali namenu zgodovinsko pot, se zavedamo, da moramo dodatno razviti, kar smo nastavili. Namestiti želimo nove smerokaze in informativne table, ki so še pomanjkljivi, oblikovati informativno gradivo in kraj redno vzdrževati, še zlasti po daljših deževnih obdobjih. To bomo zmogli le z dodatnimi finančnimi sredstvi, ki jih bomo morali poiskati, in v čim širši sinergiji,« napoveduje županja in poziva pokrajino, da nadomesti svoje informativne panoje - pred vhodom v kaverno in pri centru Danica -, ki so poškodovani in neberljivi, »ali naj jih vsaj odstrani, saj ne koristijo videzu kraja«. devetaki - Prometna nesreča na pokrajinski cesti »Let« zaustavila drevesa Avtomobil znamke BMW je zgrmel po strmini navzdol - Potnica lažje poškodovana Avtomobil in reševalec med rastlinjem bumbaca »Let« avtomobila so zaustavila drevesa. Tako sta bila moški in ženska, ki sta se včeraj ponesrečila pri Devetakih, le lažje poškodovana. Prometna nesreča se je zgodila po 18. uri na pokrajinski cesti št. 15, ki z državne ceste št. 55 pelje proti Doberdobu. Voznik avtomobila BMW je vozil proti Gorici, ob njem je sedela ženska iz Štarancana. V še nepojasnjenih okoliščinah je moški naenkrat zapeljal s ceste: po še nepotrjenih informacijah naj bi voznik bil prisiljen zaviti desno, da bi se izognil drugemu vozilu, ki je zasedlo nasprotni vozni pas. BMW je zgrmel po strmini, ustavil pa se je sredi vej. Avto so na cesto povlekli gasilci; ženski, ki naj bi si poškodovala roko, so nudili pomoč v bolnišnici. (Ale) Topničarska kaverna na Brestovcu in poškodovani pano ob njenem vhodu 14 Četrtek, 13. marca 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Temeljit ogled pevmskega gozda Divjadi je manj Goriška pokrajinska uprava in lovske družine s pokrajinskega ozemlja so minulo soboto priredile ogledno-izobraževalno akcijo v pevmskem gozdu, bolj znanem z imenom Šanca. Kakih štirideset udeležencev je dodobra prečesalo celotno gozdno območje, ki se razteza na približno 42 hektarjih, z namenom, da preverijo prisotnost divjadi. V glavnem gre predvsem za divje prašičev, ki zaradi množičnosti predstavljajo pravo nočno moro za kmete, pa tudi za prebivalce vasi in zaselkov na obronkih pevmskega gozda. Resnici na ljubo v soboto ni šlo za lovski pohod, saj udeleženci niso bili oboroženi. Skupino so sestavljali tako lovci kakor tudi tečajniki, ki se šele uvajajo v lov- šiči uporabljajo za svoje nočne pohode. Akcija se je začela v Grojni in zaključila v Pev-mi, trajala pa je približno štiri ure. Zabeležiti velja, da so med pohodom naleteli na 22 divjih prašičev in na štiri srne, ki so tudi stalne prebivalke pevmske Šance. Ob zaključku so se udeleženci zbrali na sedežu nekdanje krajevne skupnosti v Pevmi, kjer so pregledali zapisnike, ki so jih sestavili med pohodom. Med njimi je prevladala ugotovitev, da je trenutno divjadi precej manj, kot je je bilo še do pred nekaj meseci. Lovci so opravili svoje pa tudi sile javnega reda so z visokimi globami preprečile nekaterim posameznikom, da na raznih mestih ob robu gozda puščajo star kruh in druge ostanke hrane. S takšnim po- ske veščine. Glavna naloga skupine je bila v pahljači temeljito pregledati območje, ki je zelo razgibano in ponekod težko dostopno, tako da je premikanje po njem naporno. Nekateri predeli gozda so močno zaraščeni, na njih prevladuje robida, strmim pobočjem sledijo nato globoke grape, v katere leta in leta nihče ne zaide. Skratka, pravi »raj« za divjad! Sobotna skupina je posebej preverjala, kje se divjad zadržuje in katere so glavne poti, ki jih divji pra- trzic četjem so privabljali divjad, zlasti seveda divje prašiče, ki so se ob večerih v velikem številu pojavljali na obljudenih območjih, med samimi hišami. Na zaključni družabnosti je udeležence pozdravil predsednik združenja Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, Lovrenc Persoglia, o poteku akcije pa sta spregovorila predsednik pevmske lovske družine Mario Leopoli ter sodelavec goriške pokrajine za področje lova in okolja Re- Divji prašiči (zgoraj) in udeleženci sobotne akcije na zaključnem srečanju v Pevmi (levo) foto vip, arhiv nato Semenzato. Pozdravila je tudi podpredsednica pokrajine in hkrati okoljska odbornica Mara Černic, ki je v dvojezičnem nagovoru poudarila, da upravljanje z divjadjo ni preprosta zadeva, saj je pri tem potrebno upoštevati ravnovesje v naravi pa tudi škodo, ki jo divjad povzroča na obdelanih površinah. Pevmski akciji bodo sledile še druge, tako da bodo v prihodnjih mesecih temeljito prečesana mnoga območja goriške pokrajine. (vip) renče - Bitka glede daljnovoda Eles opozarja, domačini tudi V novogoriški elektroenergetski družbi Eles opozarjajo, kako se je ob zadnjem neurju z žledom, ki je Slovenijo zajelo v začetku februarja, pokazala ranljivost napajanja severne Primorske z električno energijo. Celotna severna Primorska se namreč napaja le po enem dvo-sistemskem daljnovodu, ki poteka med Divačo in Ajdovščino. Ta povezava zagotavlja električno energijo več kot 60.000 odjemalcem električne energije, od gospodinjstev do gospodarstva. Pri Elesu si že vrsto let prizadevajo za dokončanje posodobitve daljnovoda med Sežano in Vrtojbo. Dogodki iz letošnjega februarja so v vsej svoji moči odkrili ranljivost prenosnega elektroenergetskega omrežja na severnem Primorskem. Zaradi ujme in žledu je prišlo do poškodbe na 110 kilovoltnem daljnovodu med Cerknim in Idrijo, preko katerega se posredno napaja tudi severna Primorska. »To območje se z električno energijo napaja le po enem dvosistemskem 110 kilovoltnem daljnovodu, ki poteka med Divačo in Ajdovščino. V primeru okvare ali izpada omenjene povezave bo to povzročilo prekinitev napajanja 60.000 odjemalcev na področju severne Primorske. Brez električne energije bi tako bila gospodinjstva in gospodarstvo, kar bi za severno Primorsko nedvomno pomenilo veliko gospodarsko škodo,« opozarjajo v Elesu in dodajajo, da se ob vsaki vremenski ujmi, silovitejšem vetru, nevihti, udarih strel lahko zgodi, da bo prišlo do izpada električne energije odjemalcev na omenjenem območju. Če pa bi prišlo do resne poškodbe ali celo podrtja edine povezave med Ajdovščino in Novo Gorico, bi to povzročilo prekinitev napajanja velikega števila odjemalcev severne Primorske, še dodajajo. »Že vse od leta od leta 2004 si prizadevamo dokončati posodobitev 110 ki-lovoltnega daljnovoda med Sežano in Vrtojbo. S tem bi zagotovili bolj zanesljivo in stabilno električno energijo za celotno severno Primorsko. Po zapletih z gradbenim dovoljenjem v letu 2007 se je družba ELES skupaj z resornim ministrstvom odločila za celovito rešitev na področju Renč. Trenutno je projekt v fazi priprave osnutka Državnega prostorskega načrta,« so še sporočili iz družbe, direktor Aleksander Mervar pa posebej izpostavlja: »Zaradi nedokončanega daljnovoda med Sežano in Vrtojbo so poleg zanesljivosti napajanja odjemalcev z električno energijo povečani tudi stroški obratovanja, saj zaradi velike obremenjenosti edine povezave med Divačo in Ajdovščino nastajajo tudi nesorazmerno visoki stroški izgub električne energije. Na letni ravni ti dodatni stroški izgub znašajo milijon evrov, kar se odraža v višji končni ceni električne energije za končnega uporabnika v Sloveniji.« Krajani Renč pa po drugi strani že sedem let bijejo bitko z Elesom in državo, saj bi radi dosegli, da bi novi daljnovod skozi kraj v celoti in ne le delno vkopali. Ravno minulo soboto jih je razburil prihod delavcev, ki so že prišli sondirati teren, čeprav trasa poteka daljnovoda še ni določena. Stališče o vkopu daljnovoda podpirajo tudi na občini Renče-Vogrsko. Krajani daljnovodu ne nasprotujejo, zahtevajo pa, da električni kabli niso napeljani nad njihovimi domovi, kar bi sicer bila cenejša rešitev. Prepričani so namreč, da vpliv elektromagnetnega sevanja zelo škoduje zdravju. Če bi daljnovod speljali nad njihovimi domovi, bi mu bili neposredno in sleherni trenutek izpostavljeni. (km) Ponedeljkov odstop Iz občinskega sveta odšla še Barbara Zilli Svetnica Demokratske stranke - Nadomestil jo bo Giuseppe Sabato Še en odstop je zaznamoval upravo tržiške županje Silvie Altran. Po decembrskem odhodu občinske svetnice in načelnice svetniške skupine Demokratske stranke (DS) Giorgie Polli je s svojega položaja odstopila ravno tako svetnica DS in hkrati predsednica občinske komisije za ekonomsko programiranje ter upravljanje s teritorijem, Barbara Zilli, ki je pred slabim letom vstopila v upravni svet avtobusnega podjetja APT. S svojo odločitvijo je kolege v občinskem svetu seznanila v ponedeljek. V elektronskem sporočilu, ki ga je naslovila nanje, je pojasnila, da je izbira dozorela po poglobljenem razmisleku, razlogi zanjo pa so poklicnega in zasebnega značaja. Barbaro Zilli bo v občinskem svetu nadomestil 63-letni Giuseppe Sabato, prvi neizvo-ljeni na listi DS s 32 preferencami na upravnih volitvah leta 2011. Kakor Zil-lijeva je tudi Sabato somišljenik Mattea Renzija in je že bil občinski svetnik pod županom Gianfrancom Pizzolittom. Naj spomnimo, da ob Giorgii Pol-li, ki jo je v občinskem svetu nadomestil Alan Picco, in Barbari Zilli je županja Silvia Altran med potjo »izgubila« tudi dva odbornika: Mariella Natura je iz odbora odšla iz osebnih razlogov, Paolo Frit-titta pa je odstop utemeljil s poklicnimi obveznostmi. gorica - Mladeničeva prigoda Najprej v drog, nato na streho Odpeljali so ga v bolnišnico, zdravniške pomoči pa ni potreboval. V Ulici San Michele v Gorici se je v ponedeljek zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri je nastala le materialna škoda. Ponesrečil se je mladenič iz Sovodenj, ki se je s svojim vozilom prevrnil na streho, pri čemer se k sreči ni poškodoval. Nesreča se je v ponedeljek pripetila okrog 21.50 v Ulici San Michele na goriških Rojcah. 18-letni S.Č. se je z vozilom znamke Sulky peljal iz Gorice proti So-vodnjam, v bližini križišča z Ulico Capo-distria, kjer deluje goriški občinski bazen, pa je v še ne povsem pojasnjenih okoliščinah izgubil nadzor nad malim vozilom. Zapeljal je desno na pločnik, kjer je zbil drog prometnega znamenja, nakar se je Sulky prevrnil na streho in pristal sredi cestišča. Mladenič je sam zlezel iz vozila, med tem so se na prizorišče pripeljali policisti letečega oddelka kvesture, za njimi pa še prometna policija in služba 118. Le-ta je z rešilnim vozilom odpeljala voznika na ur-genco. Osemnajstletnik se je kmalu vrnil domov, saj se na srečo ni poškodoval, nihče drug ni bil udeležen v nesrečo, za njo pa ostajata le preplah in materialna škoda. goriška brda - Policija išče očividce Eden je tepel, drugi snemal s telefonom V ponedeljek kmalu po 8. uri se je 58-letni domačin iz Medane v Goriških Brdih odpravil proti enemu izmed tamkajšnjih vinogradov. Ko je prišel do glavne ceste, sta ga ob podpornem zidu blizu dovozne poti na njegovo dvorišče ogovorila dva mlajša moška. V polomljeni angleščini sta ga najprej nekaj spraševala, nato pa se je eden od njiju nanj spravil kar s pestmi. Večkrat ga je udaril po obrazu, nakar ga je še obrcal. Drugi moški pa je ta čas celotno dogajanje posnel z mobilnim telefonom. Storilca sta jo nato ucvrla čez vinograd v smeri Dobro-vega, pretepeni moški pa je poiskal pomoč v zdravstvenem domu na Kojskem. Zdravstveno osebje je ugotovilo, da je dobil lažje telesne poškodbe, in sicer udarnine in odrgnine po vsem telesu. Dogodek preiskuje tudi novogoriška policija. »Preiskava poteka v smeri suma storitve kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe, na podlagi zbranih obvestil in ugotovljenih dejstev bomo ustrezno ukrepali,« so včeraj sporočili iz policijske uprave, kjer vse morebitne očividce, ki bi kakorkoli lahko pomagali k razjasnitvi okoliščin dogodka, naprošajo, da se oglasijo na najbližji policijski postaji ali da pokličejo na policijsko postajo Nova Gorica (tel. 003865-3034400). Po sedanjih ugotovitvah sta bila napadalca oblečena v črno trenirko, na glavi sta imela črno kapo, stara sta bila med šestnajstimi in dvajsetimi leti. Eden med njima je bil visok okoli 180 centimetrov in vitke postave, drugi pa naj bi bil visok okoli 170 centimetrov in močnejše postave, je ugotovila policija na podlagi pripovedi pretepenega Brica. (km) v slovo Bruno Gubana je bil »legenda« goriške košarke Bruno Gubana bumbaca Na svojem domu v Ulici Lasciac v Gorici je v ponedeljek zvečer umrl Bruno Gubana. Star je bil 95 let. Bil je prava legenda goriške košarke, saj je bil eden izmed njenih protagonistov v času, ko se je ime Gorice po zaslugi tega športa povzpelo zelo visoko: kot trener ekipe UGG je v 50. letih dosegel dve napredovanji v najvišjo ligo in vzgojil več generacij odličnih košarkarjev, med katerima sta bila tudi Tonino Zorzi in Paolo Vittori. »Bruno je bil oče goriške košarke,« je povedal bivši trener Aldo Rosa, ki je leta 2010 skupaj z Gubano napisal tudi knjigo »Go-rizia e il suo grande amore« (Gorica in njena velika ljubezen), ki govori o goriških košarkarskih uspehih. Gubana zapušča sinova Maura in Franco. Pogreb bo jutri ob 11.30 v Podturnu. V Fari delovno mesto Občina Fara bo za obdobje šestih mesecev zaposlila enega uslužbenca, ki bo skrbel za urejanje gradiva v občinskem arhivu. Kandidature bodo do 26. marca zbirali na goriškem uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri. Umrl je Renato Madriz V Podturnu žalujejo za Renatom Ma-drizem. Pokojnik, ki je bil star 73 let, je pripadal eni izmed najstarejših in najbolj poznanih družin iz te goriške mestne četrti. Do upokojitve je bil uslužbenec Goriške hranilnice, zavzemal pa se je tudi za ohranjanje ljudskih tradicij v Podturnu, kjer je bil med soustanovitelji združenja »Centro tradizioni«. Sodeloval je tudi z županijo in revijo Borc San Roc, v prostem času pa je rad obdeloval vrt in gojil tudi rdeči radič - goriško rožo. Ob ženi Gianni zapušča sinova Elisabetto in Gianluco, predsednika goriške Trgovinske zbornice. Norin Dunaj v knjigarni Ubik V knjigarni Ubik v Gorici bodo jutri predstavili prvi ponatis romana Hansa Kitzmullerja »L'altra regola del gioco« (Drugo pravilo igre), ki je posvečen igralki goriškega rodu Nori Gregor. Na knjižnem srečanju, ki se bo začelo ob 18. uri, bo avtor govoril tudi o življenju na Dunaju v 20. in 30. letih minulega stoletja. Cristicchi in razstava o ezulih V foyerju goriškega gledališča Verdi bodo danes ob 17.45 odprli fotografsko razstavo »Gorizia, gli esuli: una storia«, ki jo je pripravil krožek CFI. Razstavo so postavili ob priložnosti gledališke predstave »Magazzino 18« Simoneja Cri-sticchija, ki bo jutri in v petek nastopil v goriškem teatru. Jutri ob 16.30 se bo Cristicchi v foyerju gledališča Verdi srečal s publiko. GORIŠKI PROSTOR Sreda, 12 . marca 2014 1 5 /— DOBERDOB Lutkarji, pevci in godba V župnijski dvorani v Doberdobu bo danes ob 18. uri tretja prireditev v čast maternega jezika. Lutkarji iz Ajdovščine bodo prikazali pravljico iz Benečije avtoric Mjute Povasnice in Ade Bačar z naslovom »Ljubica in Arpit«. Nastopili bodo domači Veseljaki in gostje iz Komna s šolskim pevskim zborom in gojenci pihalnega orkestra. Prireditelji so otroški zbor Vesljaki, društvi Jezero in Hrast, pihalni orkester Kras, župnijski svet in družina Romana Gergoleta. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Gledališče 5. ČEZMEJNA GLEDALIŠKA DELAVNICA »T STUDIOS« za mlade med 14. in 35. letom bo potekala brezplačno od 27. do 30. marca (30 ur) v Gorici. Zaključna gledališka predstava bo v gledališki dvorani Gimnazije v Novi Gorici, Delpinova 9. Prijave na naslov tstudioslab@gmail.com do 20. marca, izbor udeležencev bo potekal v obliki razgovora v angleškem jeziku; informacije pri združenju IAV - Itinerari Ar-ti Visive, Ul. Rismondo 8 v Gorici, tel. 0481-536069, 00386-40818600. DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ bo nastopil v Mladinskem centru Vrtojba ob 17. uri s komedijami »Cvetje hvaležno odklanjamo« v nedeljo, 16. marca, »Ah, ti kavalirji« 13. aprila in »Skupno stanovanje« 11. maja. KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 18. marca ob 20.30 v slovenščini »(U)tri(n)ki«, KUD Grešni kozli; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288; info@kulturnidom.it). KOMIGO BABY 2014 v Kulturnem domu v Gorici: v nedeljo, 16. marca, ob 16.30 »Od povodnih mož«, zrežiral in igra Andrej Rozman Roza. V nedeljo, 23. marca, ob 11. uri »Peter in volk«, režija Sergej Verč, igra Franko Korošec; informacije in pred-prodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; info@kul-turnidom.it). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 24. marca v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Koležnik; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: »SiparioRagazzi« 16. marca, ob 16. uri »I cuccioli e il bambu blu«. 19. marca ob 21. uri »Open - Daniel Ezra-low« s Spellbound Contemporary Balletom; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481630057), več na www.artistiassociati-gorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 12. marca, ob 20.45 koncert pihalnega orkestra iz Padove in Veneta; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatro-monfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 13. in 14. marca ob 20. uri »Križ« (Matjaž Briški); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Mt Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »300 - L'alba di un impero«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Al-lacciate le cinture«. Dvorana 3: 17.20 »Tarzan«; 19.00 -21.30 »12 anni schiavo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »300 - L'alba di un impero«. Dvorana 2: 18.00 - 21.45 »300 - L'alba di un impero« (digital 3D); 20.00 »TIR«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Al-lacciate le cinture«. Dvorana 4: 20.30 »Ghost in the Shell Night: La maratona di Ghost in the Shell 2.0 + Ghost in the Shell Innocence«. Dvorana 5: 16.40 - 18.30 »Tarzan«; 21.00 »12 anni schiavo«. Razstave V GALERIJI TIR Kulturnega centra Mo-stovna v Solkanu bo v četrtek, 13. marca, ob 20. uri odprtje slikarske razstave mladega novogoriškega ustvarjalca Eneja Gale z naslovom »Posledica udomačenega dvoma«. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava slikarja Evarista Ciana z naslovom »Riordino fondiario«; do 15. marca 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30. SPAZIO METROPOLITANA iz Gorice vabi na sedež v Ul. San Michele 42 v Štandrežu na ogled razstave, ki jo je uredila Franca Marri z naslovom »In-crocio_3 installazioni confine«; do 16. marca ob sobotah in nedeljah 10.0012.00, 16.00-19.00. MUZEJ MODE IN UPORABNE UMETNOSTI v goriškem grajskem naselju vabi na odprtje razstave z naslovom »L'ornamento scintillante - Bleščeči okraski« v petek, 28. marca, ob 18. uri; na ogled bo od torka do nedelje 9.0019.00; več na www.gomuseums.net. V TRGOVSKEM DOMU na Korzu Verdi 52 v Gorici je v okviru nagrade »Darko Bratina - Poklon viziji« na ogled av-diovizualna instalacija »Europame-moria« avtorice Ruth Beckermann; do 28. marca četrtek, petek in sobota 16.00-19.00, za dopoldanski ogled zaključenih skupin tel. 0481-531733. ~M Koncerti GLASBENI MLADINSKI ODER 20132014 prireja Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica in bo potekal v dvorani Glasbene šole Nova Gorica: 13. marca ob 18.30 bo nastopil Trio Terminus in oculu; vstop prost. GRAJSKE HARMONIJE V DVORANI GRADU KROMBERK: 14. marca ob 20. uri bo koncert pianista Alexandra Gadžijevega. Ob 19. uri bo brezplačno vodstvo po zbirkah muzeja v sodelovanju z Goriškim muzejem; več na www.kulturnidom-ng.si. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo v petek, 14. marca, ob 17.30 koncert »La nota, il tempo, i numeri: divagazioni tra musica e matematica«, nastopili bodo študentje Zavoda združenega sveta v Devinu. V petek, 21. marca, ob 21. uri bo koncert kantavtorke Marydim ob klavirski spremljavi Marca Ballabena. PRIMORSKA POJE 2014: v petek, 21. marca, ob 20.30 v Štandrežu, cerkev Sv. Andreja ap., nastopajo: Duhovni MePZ Slovenski dom - Zagreb, MePZ Brni-stra - Sv. Anton, MePZ Mačkolje, Ce-MePZ Zvon - Ilirska Bistrica, ŽeVS Vi-nika - Medana, CeMePZ Sv. Jernej -Opčine, ŽeVS MPZ Barkovlje, Ko- morni zbor Ipavska - Vipava. Sopri-reditelj PD Štandrež. Nedelja, 23. marca, ob 17. uri v Gorici, Kulturni center Lojze Bratuž, nastopajo: MoVS Kantadore - Brezovica, MePZ Rečan -Grmek, MePZ Senožeče, ZePZ Ivan Rijavec - Črni Vrh nad Idrijo, MePZ Haliaetum - Izola, MoPZ Vasilij Mirk - Prosek Kontovel, MePZ F.B. Sedej -Števerjan. Soprireditelj mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Prirejajo ZSKP Gorica, ZPZP, Z SKD, ZCPZ Trst, Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti. H Šolske vesti SLOVIK - Program enoletnega šolanja v Sloveniji za dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Dijaki imajo možnost, da eno leto šolanja opravijo v Ljubljani in se potem vrnejo na matično šolo v Italijo. Več informacij: www.slovik.org. Organiziran obisk šole in dijaškega doma v Ljubljani (za dijake in starše): v sredo, 19. marca, od 13. do 15. ure. Prijave zbirajo na naslovu info@slovik.org do sobote, 15. marca. M Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). SPDG bo predstavilo letošnji program skupinskega izleta v četrtek, 13. marca, ob 19.30 na sedežu društva na Verdijevem korzu v Gorici. BISIACHINBICI IN FIAB (Federazione Amici della Bicicletta) organizirata v nedeljo, 16. marca, v sodelovanju s trži-ško občino kolesarski izlet v dolžini 45 km; vpisovanje do četrtka, 13. marca, po tel. 0481-722035 (Italnolo) ali na bi-siachinbici@gmail.com. Odhod ob 10. uri s Trga Unita v Tržiču (zbirališče ob 9.30). Odbornik za promet Fabio Gon bo pospremil udeležence po mestnih ulicah do Redipulje in hriba Sei Busi; nadaljevali bodo skozi park v Turjaku do naravnega razervata Cona in nazaj proti Tržiču okrog 17. ure. TABORNIKI RMV sporočajo članom, ki se bodo 15. in 16. marca udeležili izleta v okolico Belopeških jezer, da je odhod za nižje in višje srednješolce v soboto, 15. marca, na parkirišču pred športnim centrom (polisportiva) na Opčinah ob 13.30. Zbirališče tudi v Doberdobu na trgu ob 14. uri. Povra-tek v nedeljo, 16. marca, je previden za 18. uro. Osnovnošolci štartajo v nedeljo, 16. marca, ob 7. uri z Opčin. Zbirališče bo na parkirišču pri krožnem križišču (smer Bani). Ob 7.30 zbirališče tudi na parkirišču štandreškega pokopališča. Povratek je predviden ob 18. uri. KRUT vabi na velikonočni izlet na Tri-dentinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trento in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. aprila. Informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12. ure, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZDRUŽENJE AMICI DELLA BICICLET-TA iz Gorice vabi na kolesarko-kulturni izlet v dolžini 12 km po Gorici v nedeljo, 16. marca, z zbirališčem ob 9.30 na Trgu Sv. Antona v Gorici in odhodom ob 10.20. Ob 10. uri bo Antonella Gallarotti opisala Trg Sv. Antona, prvi postanek bo v Ul. Ascoli, kjer bo Claudio Bulfoni opisal sinagogo; na Transalpini bo kolesarje pričakal direktor revije Isonzo-Soča Dario Stasi; izlet se bo zaključil pri železniški postaji s krajšim predavanjem izvedenca v železniškem prometu Alessandra Pu-halija. »POMLADNA DNEVA« v organizaciji italijanskega sklada za okolje FAI na Sovodenjskem bosta namenjena obisku rubijskega gradu in Brestovca v soboto, 22., in v nedeljo, 23. marca. Za vodene oglede v slovenskem jeziku bo- do poskrbeli dijaki slovenskega višješolskega centra v Gorici. Vodeni ogledi gradu bodo trajali približno eno uro in bodo tako v soboto kot v nedeljo potekali med 9. in 17. uro, približno tri ure pa bodo trajali vodeni ogledi osta-lin na Brestovcu, ki bodo na sporedu vsakih dvajset minut. Prvi ogled se bo začel ob 9. uri, zadnji pa ob 14. uri. Za prevoz od ene točke do druge bo z manjšimi avtobusi poskrbelo pokrajinsko prevozno podjetje APT, organizatorji udeležencem priporočajo udobno in športno obutev. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu KRUT-a, v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2 .nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). Prireditve SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v društvene prostore v soboto, 15. marca, ob 20. uri na praznovanje dneva žena. Gostji večera bosta gospe Tatjana in Valentina iz Boljunca s skečem, ob glasbi bosta sledili večerja in tombola; ženske iz Doberdoba bodo pripravile razstavo ročnih del; informacije in rezervacije po tel. 347-1243400 (Magda). »IL GIOVEDI' DEL LIBRO 2014« v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču ob četrtkih ob 18. uri do 12. junija: 13. marca bo odvetnik Alealdo Ginaldi predaval na temo pravičnosti in skromnosti; 20. marca bosta pisateljici Daniela Galeazzi in Maria Renata Sasso predstavili zgodovinski roman »La camera del Miglio«; 27. marca bo predstavitev eseja »1914 l'anno della neutralita« Roberta Bencivenge; več na www.bibliotecamonfalcone.it. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige »Primorska zgodba« avtorice Marije Mercina v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka (na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici) v četrtek, 13. marca, ob 18. uri. Pogovor z avtorico bo vodil urednik knjige Marko Tavčar. SEKCIJA SSK IZ SOVODENJ vabi na srečanje v četrtek, 13. marca, ob 18. uri v gostilni Francet. Ob temah, ki zadevajo volitve, bo govora tudi o odprtih vprašanjih, ki se pobliže tičejo vasi, zato so občani vljudno vabljeni. »PRIMAVERA IN ARTE - POMLAD V UMETNOSTI 2014«: s prostim vstopom v občinskem avditoriju v Ronkah do 11. aprila: 13. marca ob 20.30 koncert pianistov Enrica Bortolottija in Stefana Casciolija z naslovom »Palco ai giovani talenti!«. 14. marca ob 18.30 srečanje z novinarko Vicsio Portel na temo novinarstva v obdobju interneta, predstavila jo bo novinarka Cristina Visintini; več na www.comune-ronchi.it. NA »SREČANJU POD LIPAMI«, ki ga organizirata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bosta v petek, 14. marca, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici sodelovala gosta iz Doline Aoste Jeannette Bondaz, učiteljica in podjetnica, in Etienne Andrione, tajnik fundacije Emile Chanoux. SKRD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi v dom Andreja Budala v soboto, 15. marca, ob 19. uri na praznovanje dneva žena. Priložnostnemu nagovoru bo sledila večerja; prijave pri Marti po tel. 0481-21407 ali 347-2420204. ALCI obvešča, da bo v soboto, 15. marca, od 15. do 18. ure potekala delavnica Družinskih postavitev. Prijave: ma-risa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon.-pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 3270340677. KD SOVODNJE vabi v nedeljo, 16. marca, ob 18. uri v Kulturni dom v So-vodnjah na družabnost ob praznovanju dneva žena v družbi Karnivalink in s presenečenjem članic ženskega odseka društva. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA bo na temo »Doberdob, Sovodnje, Števerjan: tri uprave, posebni izzivi« v torek, 18. marca, ob 18.30 v prostorih čitalnice goriškega KBcentra. Prisotni bodo župani treh slovenskih občin na Goriškem Alenka Florenin, Franka Padovan, doberdobskega župana pa bo zastopal podžupan Fabio Visintin. □ Obvestila DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Podgore bo v sredo, 19. marca, priredilo prikaz obrezovanja oljk, ki ga bo vodila Irena Vrhovnik iz Kopra, svetovalka za oljkarstvo novogoriške Kmetijsko gozdarske zbornice. Iz organizacijskih razlogov je obvezna prijava do 15. marca po tel. 0481-390788 (Luciano) ali 0481-391027 (Edi). Prikaz bo potekal v popoldanskih urah, podrobnosti bodo udeležencem sporočili ob vpisu. OBČINA DOBERDOB vabi v soboto, 15. marca, od 8. do 13. ure na akcijo »Očistimo Kras«. Zbirno mesto pred občinskim sedežem, udeleženci morajo imeti s seboj varnostni jopič in rokavice (rokavice in jopiči za otroke bodo na razpolago na dan akcije); ob 13. uri bodo v centru Gradina udeležencem ponudili »paštašuto«. »VEČERJO Z VINOGRADNIKI« prireja Lokanda Devetak na Vrhu v sodelovanju s »Potjo vina in okusov na Goriškem« v petek, 21. marca, ob 20. uri. Prisotni bodo vinogradniki kleti Ca-stelvecchio iz Zagraja, Draga Miklus iz Ščednega (Števerjan), Fiegl iz Oslavja, Renato Keber iz Cegla (Krmin), ki bodo odgovarjali na vprašanja glede predstavljenih vin; informacije in rezervacije info@devetak.com, tel. 0481882488, 0481-882005. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI v sodelovanju s kulturnim združenjem Noi ... dell'arte prirejajo ustvarjalne delavnice ob sobotah med 14.30 in 16.30 za otroke med 6. in 12. letom starosti z naslovom »Questo l'ho fatto io!«: 22. marca »Il magico scaccia- pensieri!«, 29. marca »Mini trame scintillanti!«, 5. aprila »Ago e filo incontrano la Pas-qua!«; obvezna prijava po tel. 3471733342 ali na noidellarte@libero.it; več na www.noidellarte.it. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazce (na spletni strani www.fondazionecari-go.it) je mogoče izpolniti in odposlati edino preko spleta najkasneje do 30. aprila, nato pa morajo prosilci do 12. maja oddati v uradih Fundacije ali poslati preko pošte izpolnjene in podpisane obrazce. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2014, šole in vzgojne ustanove pa dve prošnji; informacije v uradu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici (od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15, tel. 0481537111). Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Marino Peric iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 11.20, Renato Madriz z glavnega pokopališča v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 11.10, Ezio Brumat (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Romeo Fazi (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v stolnici, sledila bo upepelitev; 14.20, Liliana Ceschia iz bolnišnice v kapelo samostana Rosa Mistica in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Margherita Stabile (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) v cerkvi Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 12.15, Maria Brumnjak por. Zuppelli na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 13.30, Corina Zorat por. Bonazza (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 16 Sreda, 12. marca 2014 APrimorski r dnevnik Anže Kopitar podal in zadel CALGARY - Los Angeles Kings v severnoameriški hokejski ligi NHL nadaljujejo serijo zmag. Ponoči so gostovali v Calgaryju in se veselili zmage s 3:2, slovenski zvezdnik Anže Kopitar pa je k uspehu dodal podajo za vodstvo ekipe iz Kalifornije z 1:0 in odločilni gol v zadnji tretjini, ko so gostje povedli že s 3:0. Gostitelji so se v Calgaryju dobri dve minuti pred koncem približali na 3:2, a preobrata niso zmogli. Ob osmi zaporedni zmagi kraljev je blestel vratar Martin Jones, ki je štiri leta branil prav v Calgaryju. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E 23 točk Dragica ni zadoščalo LOS ANGELES - Slovenski košarkar Goran Dragic je imel v ligi NBA še en dober večer, saj je v Los Angelesu proti moštvu Clippers dosegel 23 točk, vknjižil pa še pet podaj in tri ukradene žoe, a je bilo to premalo za uspeh ekipe iz Arizone. Clippers so se veselili zmage s 112:105 nad Dragicevim Phoenixom. Ostali izidi: Charlotte - Denver 105:98, Brooklyn - Toronto 101:97, Miami - Washington 99:90, New York - Philadelphia 123:110 in Milwaukee - Orlando 105:98. nogomet - Po povratni tekmi osmine finala lige prvakov Milan izpadel 'Í » MADRID - »Remuntade« Milana v španski prestolnici ni bilo. Čisto nasprotno. Varovanci trenerja Seedorfa so doživeli novo hladno prho in z visokim 4:1 zapustili evropsko sceno. Gostitelji so tekmo začeli sanjsko, saj so z golom Diega Coste, ki je žogo v mrežo poslal z volejem, povedli že v 3. minuti. Ricardo Kaka je izid z glavo sicer poravnal po slabe pol ure igre, a so rdeče-črni na odmor vseeno krenili z zaostankom, potem ko je s strelom razdalje in kančkom sreče Abbiatija premagal še Arda Turan. V nadaljevanju so si varovanci Clarenca Seedorfa sicer prizadevali izid vnovič poravnati, a jim je spodletelo. Še več, Španci so zadeli še dvakrat - v 70. minuti je po predložku z desne z glavo zadel Raul Garcia, končnih 4:1 pa je z diagonalnim strelom in drugim zadetkom na tekmi postavil Costa. V četrtfinale se je tako uvrstil At-letico. Z njim pa tudi Bayern, ki je igral doma neodločeno proti Arsenalu 1:1 (Schweinsteiger 55.; Podolski 57.). Danes bosta na sporedu dvoboja PSG - Bayer Leverkusen ter Barcelona - Manchester City, naslednji teden pa še zadnje štiri povratne tekme. ODBOJKA - Srednjeevr. liga Slovenski finale PLIBERK - Finale srednjeevropske lige bo med Posojilnico Don in ACH Volleyjem. Ekipa koroških Slovencev (Dob), gostitelji zaključnega turnirja, so v polfinalu premagali slovaški Chemes s 3:1. Pred tem je bil ACH boljši od Hypa s 3:0. Finale bo danes ob 20.15 uri. Sol Campbell oster: »Nogomet ni pripravljen na gejevske igralce« LONDON - Nekdanji branilec angleške nogometne reprezentance Sol Campbell je za televizijo BBC dejal, da angleški nogomet še ni pripravljen na gejevske igralce, ki bi se javno opredelili o svoji spolni usmerjenosti. Campbell, ki je v karieri igral za Tottenham in Arsenal, se je ob tem spomnil gest navijačev, ki so ga med igralsko kariero zmerjali, da je gej. »Mislim, da sistem ni pripravljen na odkrite gejevske igralce. Mislim, da ves nogomet ni pripravljen. Šport je v nekakšnem mehurčku, navijači znajo res biti zlobni, ljudje pa bodo vedno govorili,« je ob tem dejal Campbell. »Kot otrok sem bil zelo sramežljiv. Večina klubov so prava legla govoric, sam pa sem se v karieri osredotočal zgolj na igro. Vse skupaj je sicer bizarno. V enem trenutku se preseliš iz Tottenhama v Arsenal, že v naslednjem trenutku navijači pojejo na tribunah. Resnično je strašljivo, kaj vse se govori in poje na tribunah,« je še dejal Campbell. kolesarstvo Božič četrti v tretji etapi dirke Pariz-Nica MAGNY COURS - Slovenski kolesar Borut Božič se je izkazal v tretji etapi kolesarske dirke Pariz-Nica. V ciljnem sprin-tu glavnine v Magny Coursu je kolesar Asta-ne zasedel četrto mesto, prehiteli so ga le Nemec John Degenkolb, ki je po dveh drugih mestih tokrat le zmagal, Avstralec Matthew Goss in Španec Jose Rojas. SP V SMUČARSKIH POLETIH -Konec tedna bo v Harrachovu na sporedu svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, na katerem bo Robert Kranjec branil naslov svetovnega prvaka iz Vikersunda 2012. Poleg Kranjca bodo na Češko odpotovali še letošnji dobitnik malega kristalnega globusa za točkovanje poletov Peter Prevc, Jurij Tepeš, Jernej Damjan, Nejc Dežman in Tomaž Naglič. SP v poletih se bo začelo s četrtkovimi kvalifikacijami, v petek bosta na sporedu prvi dve seriji, v soboto pa tretja in četrta in znan bo tudi svetovni prvak. Za slovo od Harrachova bo v nedeljo še moštve-na tekma. KOŠARKA - EuroCup, osmina finala (povratna tekma): Alba Berlin - Sassari 96:93 (Sassari je izpadel). PRESENEČENJE - 22-letna Italijanka Camilla Giorgi je v 16-finala teniškega turnirja Wta Premier Mandatory s 6:3, 4:6, 7:5 premagala Rusinjo Marijo Šarapovo. V osmini finala bo igrala proti rojakinji Fla-vii Pennetti. odbojka - Septembra kakovosten spored ženskega SP v dvorani Palatrieste Trst ima srečo z žrebi Trst bo konec septembra in v začetku oktobra gostil dve fazi svetovnega ženskega odbojkarskega prvenstva. Z žrebom, ki so ga v Parmi izvedli v ponedeljek, je spet imel srečno roko. Tako kot leta 2010, ko so v dvorani Palatrieste na najvišji ravni moči merili moški, so krajevni organizatorji tudi tokrat dobili v »doto« lepo skupino, v kateri so olimpijske prvakinje Brazilije, Turčija, Bolgarija, Srbija ter outsiderji Kamerun in (verjetno) Kanada ali celo Kluba, ker v srednji in severni Ameriki kvalifikacije še niso končane. Bodo spet, kot pred štirimi MET IZ IGRE 1 < - pise Marko Oblak red nekaj tedni sem ugotavljal, da je do-tj prinos italijanskih igralcev v A ligi zelo skro-.X. men. No, kaže, da je za evropsko komisijo še to preveč in grozi federaciji s sankcijami, če ne bo dovolila prostega pretoka igralcev z držav EU. PredsednikPetrucci je reagiral in prosil CONI, pa tudi predsednika vlade Renzija, naj posredujeta. Že sedaj igrajo včasih v prvi peterki sami tujci, kaj bo, če bodo lahko prosto nastopali igralci iz drugih držav EU, še predvsem, če bodo pridobili državljanstvo na podlagi najbolj čudnih pravil, kar se dogaja že vrsto let. Če bo do tega res prišlo, Petrucci pravi, da bo v tem primeru preprečil nastopanje tujcem. Če je A liga bolj malo italijanska, pa je med drugoligaši nekoliko bolje: če pogledamo statistične podatke tudi tu prednjačijo tujci, a vendar igrajo tudi nekateri italijanski igralci vidno vlogo. Tako sta na primer Davide Pascolo (Trento) in Mitchell Poletti (Imo-la) na 2. oz. 5. mestu pri skokih, Robert Fultz (Brescia) na 3. pri asistencah, Rryan Buc-ci (Ferentino) pa 4. pri prostih metih. Da ne bo dvomov: Poletti je Italijan z angleškim imenom, Fultz in Bucci pa v Italiji rojena sinova ameriških košarkarjev. Robert «Ko-ciss» Fultz, z indijanskimi koreninami, je bil neizprosen strelec bolonjskega Virtusa, George Bucci pa bolonjskega Fortituda. Očitno sta nekaj dobrih genov prenesla na svoje otroke. Če nadaljujemo, je Davide Reati (Verona) drugi najboljši strelec za 3 točke, že omenjeni Pacolo pa najboljši pri metu za 3 točke. Tu so med prvimi petimi še trije Italijani: Stefano Mancinelli (Torino) na 3., Tommaso Fantoni (Barcellona) na 4. in Alessandro Cittadini (Veroli) na 5.mestu. Pascolo je na tretjem mestu tudi pri blokadah in ima od celotne lige najvišji indeks uspešnosti. 202 cm visoko krilo, letnik 1990, je doma iz Vidma, kjer je igral do leta 2011. Nato se je preselil v Trident, kjer igra še danes. Pascolo, za razliko od večine drugih igralcev našega časa, nosi dokolenke. Sponzor tri-dentinske ekipe, ki ji nudi opremo, je tako moral samo zanj izdelati poseben par nogavic, kakršne so uporabljali v letih sedemdeset in osemdeset prejšnjega stoletja. Zadnji, ki jih je še nosil, je bil Binelli v prvih devetdesetih letih. Binelli je več let igral v reprezentanci, ali so zvezde namenile isto usodo tudi Pascolu? leti, napolnili športno palačo, ki premore skoraj 7.000 sedežev? »Računamo na radovednost, ki jo zbujajo Brazilke tudi med našimi ljubitelji odbojke, seveda na Srbe in njihovo skupnost v Trstu, na baje močno skupnost Brazilcev v Venetu in na Pordenonskem, na dobre stike, ki jih ima naše mesto s Turčijo,« je z žrebom zadovoljen predsednik deželnega odbora odbojkarske zveze FIPAV Giorgio Tirel. Organizatorji so sicer zdaj še vedno usmerjeni predvsem v tekmo svetovne lige 30. maja med moškima reprezentancama Italije in Iraka, nato pa si bodo morali krepko zavihati rokave, saj bo SP v Trstu trajalo 10 dni. V prvi fazi bodo tri tekme na dan, v drugi, s štirimi ekipami, pa dve na dan,« je Tirel pojasnil obseg prvenstva »Skupina je najbolj zanimiva in ena najbolj izenačenih. Brazilija bo razred zase, toda za drugo mesto napovedujem hud boj med Turčijo, Bolgarijo in Srbijo,« je ocena, ki jo je podal dolgoletni trener naših ekip Zoran Jerončič o tržaški skupini. Brazilija lahko predstavlja za Trst pravi magnet, saj sodi njen nastop na SP že v okvir priprav na olimpijske igre, ki jih bo sam organizirala čez dve leti, trener Ze Roberto pa se bo dekletom odslej posvetil stood- stotno. Turčija in Bolgarija imata pridih italijanske šole. Turška dekleta trenira bivši selektor italijanske reprezentance Barbolini, ki je svoj čas med izbranke vključil tudi našo Sandro Vitez. »Z njim bodo igralke gotovo še napredovale,« je prepričan Jerončič. Bolgarke je do prejšnjega meseca vodil italijanski strokovnjak Marcello Ab-bondanza, gotovo se bo to poznalo. Kaj pa Srbija, ki bo v Trstu tako rekoč »gostitelji«? »To je kakovostna reprezentanca, ki je sposobna katerega koli rezultata, čeprav preživlja zdaj določeno krizo,« meni Je-rončič, ki vsekakor pravi, da se bo med Turčijo, Bolgarijo in Srbijo razvnel hud boj za 2. mesto. »Je pa res, da je prvenstvo še daleč, prej pride še grand prix, ki bo ponudil jasnejšo sliko o razmerju moči,« je previden naš sogovornik. Jerončič je tudi prepričan, da bo obisk v dvorani PalaTrieste v času prvenstva dober. »Srbija bo privabila v Trst mnogo navijačev, zagotovo tudi precej gledalcev iz Slovenije, saj je odbojka v Sloveniji še vedno pod močnim vplivom srbske šole, obstajajo globoke vezi med odbojkarskima zvezama obeh držav in med klubi, čeprav se zadnja leta pri nas s strokovnega vidika vendarle približujemo tudi italijanski šoli,» je še povedal Jerončič. A. Koren Olimpijske prvakinje Brazilije med finalom leta 2012 v Londonu proti ZDA ansa smučanje Večina globusov še ni oddanih LENZERHEIDE - Od danes do nedelje bodo v svetovnem smučarskem pokalu na finalu v Švici podelili še zadnje točke, podeliti pa morajo še skoraj vse globuse. Oddana sta namreč le slalomski globus med ženskami (Shiffrin) ter smukaški in superveleslalomski globus med moškimi, oba je osvojil Svindal. Povsem odprta sta boja za zmago v skupnem seštevku. Med ženskami se za končno zmago borita Nemka Maria Hoefl-Riesch (1.180 točk) in Avstrijka Anna Fenninger (1.151). Obe sta močni v vseh disciplinah. Med moškimi bo oster boj med Avstrijcem Marcelom Hirscherjem (1.050 točk) in Norvežanom Akselom Svin-dalom (1.046 točk). Hirscher se poteguje za tretjo zaporedno zmago, s katero bi se izenačil z legendami, kot so Gustav Thoeni, Ingemar Sten-mark in Phil Mahre. Danes bosta na vrsti sklepna moški in ženski smuk. Na zadnjem treningu je bil pri moških najhitrejši Francoz Adrien Theaux pred Švicarjem Sandrom Viletto in Carlom Janko, pri ženskah pa je bila najhitrejša Avstrijka Anna Fenninger, edina Slovenka Tina Maze je dosegla sedmi čas. Noben Italijan se ne more več potegovati za sam vrh skupne ali posamičnih lestvic, zato bodo skušali predvsem zablesteti na tekmi kot taki. / ŠPORT Četrtek, 13. marca 2014 17 alpsko smučanje - Katrin Don (Brdina) na Trofeji Topolino Še bo priložnost Tokrat se ni izšlo, po uspehih v FJK pa jo čakata še dve tekmovanji na državni ravni Za petnajstletno smučarko SK Brdina Katrin Don je bila letošnja sezona zelo uspešna. Na tekmah deželnega prvenstva FISI je med naraščajnicami dosegla zmago, dve tretji, dve četrti in eno peto mesto in se uvrstila prav na vsa tekmovanja državne ravni, pa tudi na mednarodno tekmo v Škofji Loki, ki se je sicer tekmovalci iz FJK naposled niso udeležili. V ponedeljek in torek je Katrin, skupaj s trenerjem Lovrencem Gregorcem, v Folgarii nastopila na državni fazi mednarodnega tekmovanja Topolino. V ponedeljek se je v slalomu uvrstila na 28. mesto, včeraj pa je v svoji paradni disciplini, veleslalomu, tekmovala pod pričakovanji, in pristala na 41. mestu v sicer izjemno močni državni konkurenci (zmagala je tekmovalka iz naše dežele Lara Dela Mea, Monte Lussari). Na obeh tekmah je nastopilo čez 90 tekmovalk. Trener Gregorc po nastopu ni skrival razočaranja. »Zadnji treningi so kazali na dvig forme, zato smo upali v visoko uvrstitev tudi na tem tekmovanju, saj Katrin po tehnični plati ne zaostaja za boljšimi. Žal pa se ni izšlo. Razmere na progi so bile težke, strmina ni dopuščala nobenega predaha, dodatno oviro je pomenila visoka startna številka (54 in 59). Večjih napak Katrin ni naredila, kljub temu bi lahko bila hitrejša. Zgodilo se je, kot na deželnem finalu, ko je bila četrta, čeprav je sodila na zmagovalni oder,« je povedal trener, k temu pa dodal, da je na začetku sezone sicer malokdo verjel, da bo Katrin letos tako uspešna. Priložnost za boljšo uvrstitev bo imela Donova že med 22. in 25. marcem na državnem prvenstvu v kraju Pozzo di Fassa (slalom, VSL in super-g) ter na Trofeji Pi-nocchio, ki bo v začetku aprila na Abetoneju (veleslalom). atletika - Atletska sekcija ŠZ Bor predstavila vključitev v evropski projekt in kros v Bazovici Srednjeevropski atletski utrip Aprila na priprave k Blanki Vlašic v Split, poleti pa v Brno - V petek kros za slovenske nižje srednje šole namizni tenis Atletinje in atleti ŠZ Bor, trenerji in odborniki s predsednikom Igorjem Kocijančičem fotodamj@n Katjo Milič izločila šele Ana Bržan Mladi obrazi, načrti, evropski projekt in organizacija tekmovanj. Atletska sekcija pri tržaškem športnem združenju Bor, ki je v zadnjih treh letih obudila delovanje, sodeč po programih, sodi med naše najvital-nejše klube. Posebno zanimiv je evropski projekt Zdravje in preprečevanje poškodb pri mlajših atletih, ki ga denarno podpira Evropska komisija za šport. Medijem ga je na včerajšnji novinarski konferenci na Stadionu 1. Maja v Trstu predstavila trenerka Bora Bi-serka Cesar: »Nosilec projekta je atletski klub ASK iz Splita (klub skakalke v višino Blanke Vlašic). V leto in pol trajajočih aktivnostih (natančno 15 mesecev) bodo sodelovali tudi Atletski klub Koper, AKBor, AK Olimpic iz češkega Brna, AKMalacky iz Slovaške in madžarski AK Arak iz Szekesfeherva-ra. V Kopru je že bil prvi operativni sestanek. Split in Brno imata najboljšo atletsko infrastrukturo in največ kakovostnih trenerjev, zato bodo oni gostili pripravljalne tabore, ostali pa smo si razdelili druge naloge. Praktične aktivnosti se bodo začele s pripravljalnim taborom, ki ga bo Split gostil od 11. do 20. aprila, na njem pa bo vsak od šestih klubov sodeloval z deseterico atletov in s specializiranim trenerjem za posamezno disciplino. Drugi tabor bo konec avgusta v češkem Brnu. Sledil bo jesenski posvet, ki ga bo gostil slovaški Malacky. Prihodnjo pomlad se bodo atleti vrnili v Split na sklepni tretji tabor. Zaključno dejavnost projekta bo junija 2015 gostil madžarski partner.« V prvi fazi bodo trenerji izmenjevali izkušnje, vadba in testiranja pa bodo ves čas potekala pod zdravniškim nadzorom. V drugi fazi bodo objavljeni rezultati, saj je cilj projekta izdelava priročnika o preventivi in osveščanju ter izdelava 30-minutnega DVD. Gra- divo bo na voljo vsem klubom, matičnim atletskim zvezam držav klubov udeležencev, celotni evropski (EAAF) in mednarodni atletski zvezi (IAAF). Atletska skupina raste ... Odbornica Aleksandra Foraus je uvodoma predstavila delovanje atletske sekcije Bora, ki šteje letos okrog 30 mladih atletov in atletinj nižjih in višjih srednjih šol ter okrog 25 osnovnošolcev, ki ki trenerka Silva Meulja šele uvaja v atletiko. Starejšo skupino trenirajo Biserka Cesar ter Andrej Gerzetič in Nika Burundič, ki vodita tudi atletske skupine pri AK Koper. Atleti in atletinje Bora bodo tudi letos nastopili na številnih atletskih mitingih in deželnih prvenstvih. 9. maja pa bo atletska sekcija Bora organizirala 3. atletsko tekmovanje za nižje srednje šole. V Bazovici 140 tekačev »V petek bo naša atletska sekcija organizirala tudi kros za slovenske Grafični logotip za petkov kros je narisala atletinja Bora Petra Debelis, ki je upodobila tekača in srno fotodamj@n nižje srednje šole v Italiji,« je nato še povedal odbornik Bruno Križman. Spomladanski kros organizira Bor že dve leti. Letos bo pri sinhrotronu v Bazovici. Start bo ob 11. uri. »Tekmovalce bomo razdelili v različne starostne skupine. Dijaki in dijakinje prvega razreda bodo tekmovali na razdalji 800 m. Dijaki 2. in 3. razreda bodo tekli na daljši razdalji 1200 m, dijakinje obeh razredov pa na 1000 metrov. S temi tekmovanji ciljamo, da bi med našimi mladimi odkrili tekaške talente,« je še dodal Križman. Nastopilo bo okrog 140 dijakov in dijakinj. (jng) 3. AL: Gropajsko-padriška Gaja drevi v Štarancanu Nogometaši Gaje bodo drevi ob 20.00 igrali zaostalo tekmo 6. kroga povratnega dela prvenstva 3. AL proti Staranzanu. Tekma bo v Štarancanu. Mladinci Krasa strli odpor nasprotnika v drugem polčasu San Giovanni - Kras 1:2 (0:0) Strelca: v 61. Tasilay, 80. Petracci Kras: Karan, Costa (Sineri), Racman, Bianco, Castellano, Messina, Drioli (Ta-silay), Krizman, Vecovo (Petracci), Maio (Verrazzano), Tawgui. Trener: Campo. V ponedeljkovem zaostalem krogu je Kras v gosteh zasluženo premagal San Giovanni. Zmaga pa ni bila lahka, saj so se gostitelji predvsem v prvem polčasu močno upirali krasovcev in so imeli celo več od igre. Kras je v drugem delu tekme igral mnogo bolje in z goloma Tasilaya in Petraccija tudi zasluženo zmagal. Kras bo že jutri igral 19.00 na proseški Rouni proti Isonzu. ČEZMEJNO PRVENSTVO U15 - Danes, 18.30 v Novi Gorici: Hit Nova Gorica - Juventina. V južnotirolskem Traminu je prejšnji konec tedna bil na vrsti članski državni turnir v namiznem tenisu. Na tekmovanje so se vpisale tri krasovke. Martina Milič in Claudia Micolaucich pa sta zboleli. Odpotovala je le Katja Milič (na sliki), ki je tekmovala v kategoriji 9-50 (namenjeno tistim, ki zasedajo ta mesta na državnih lestvicah). Odrezala se je dobro, saj se je prebila med najboljših osem. V kvalifikacijski skupini je izgubila proti Veronici Mosconi (3:1), brez večjih težav pa premagala Emilio Manukyan (3:0) in Kriszti-no Nagy (3:0). V osmini finala se je razvnel hud boj proti ligurski igralki Valerii Zefiro. Katja je morala povleči na dan vse svoje znanje in trdno voljo, da je v petem se-tu strla njen odpor (izgubljala je 5:9, potem pa slavila zmago z 11:9!) ter se uvrstila v četrtfinale. Tu jo je čakala stara znanka in bivša klubska soigralka Ana Bržan, ki je zaustavila Katjino pot (3:1). Ana se je kasneje uvrstila v finale in bila na koncu druga. Katjin rezultat je pomenil tudi igranje na nedeljskem delu turnirja Top 12 s smetano italijanskega namiznega tenisa. V skupini šestih igralk ji je za las ušlo četrto mesto, potem ko je z Irrero Ileano izgubila šele v petem setu s 14:16! Okusila pa je sladko zmago proti državni reprezentantki Debori Vivarelli (3:2). Iz skupine sta nadaljevali tekmovanje le prvi dve, Miličeva pa je s svojo predstavo povsem zadovoljila, je dodal trener Dušan Michalka. (R) hockey in line Dve zmagi mladincev ZKB Kwins V 8. krogu elitnega prvenstva under 20 v inline hockeyju so igralci ZKB Kwins dosegli v Milanu dve zmagi. Pa-dovo so premagali s 4:2 (Degano 3, De Cecco 1 gol), Torino pa so nadigrali kar z 8:1 (Degano 4, Grusovin 3, De Cecco 1 gol). Na začasni in nepopolni lestvici zaseda Polet 4. mesto s 13 točkami (4 zmage, en neodločen izid). Vodi nepremagani Molinese (Pisa), 2. je Milano24, 3. pa Asiago Vipers. Naj povemo še, da kar 5 igralcev kategorije U20 stalno igra tudi v članskem mostvu v A2 ligi. Tako Martin Grusovin kot Jacopo Degano (po odličnem reprezentančnem nastopu proti Sloveniji v Horjulu pri Ljubljani je resen kandidat za nastop na svetovnem mladinskem prvenstv) sta v soboto igrala odlično na Pikelcu, v nedeljo v Milanu pa sta bila z De Ceccom najboljša na obeh tekmah mladinskega prvenstva. KOŠARKA - Državni U19 Poraz okrnjenega Jadrana Pallacanestro Trieste - Jadran ZKB 93:59 (30:9, 50:28, 71:46) Jadran: Regent 10, Coretti, Ster-nad 15, Gregori 6, Ridolfi 19, Peric 2, Mattiassich, trener Oberdan. Okrnjeni Jadran je bil brez moči proti močni ekipi Pallacanestra Trieste. Poleg poškodovanih Sardoča in Kocijančiča je v zadnjem trenutku zmanjkal tudi Leghissa (gripa) in tudi Ridolfi je komaj saniral poškodbo gležnja. Začetek ni bil najboljši. Po prvi četrtini so jadranovci zaostajali kar za 21 točk. V drugi četrtini so igrali veliko boljše (izgubili so le z delno razliko 18:21), v nadaljevanju pa so predvsem zaradi utrujenosti in pomanjkanju menjav spet popustili in visok poraz je bil neizebežen. Gostitelji so bili predvsem pri metu za tri točke zelo uspešni, saj so imeli neverjeten odstotek 15:16. Deželno prvenstvo Muggia - Dom Mark 52:64 (15:16, 27:33, 33:52) Dom: Zera, Franzoni 10, Coz 4, Vasic, Termini 8, Gaggioli 6, Bensa 11, Cianetti, Antonello 2, Peteani 2, Bogaro 8, Raida 13. Trener: Jan Zavrtanik. Domovci so se ekipi iz Milj oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva in dosegli lepo zmago v gosteh. Izenačena je bila zgolj prva četrtina, saj so Bensa in soigralci v drugi četrtini že povedli z devetimi točkami prednosti, Muggia pa je v zadnji sekundi srečanja s trojko nekoliko znižala zaostanek. V tretji četrtini pa so domovci odigrali zelo zagrizeno v obrambi ter poskrbeli za delni izid 6:19, s katerim so dosegli visoko prednost 19 točk, ki so jo nato mirno upravljali do konca srečanja. Tokrat ne bi izpostavljali posameznikov, saj je zmaga sad odlične skupinske igre, kot kaže tudi enakomerna porazdelitev točk med košarkarji Doma. (av) A Obvestila AŠZ JADRAN bo organiziral avtobus ob priliki pomembne košarkarske tekme državne divizije C med Basket Bassano in Jadranom, ki bo v nedeljo 16. marca ob 18.00 v Bassano del Grappa (VI). Vodstvo in ekipa vabita zveste navijače, da se pridružijo ekipi v čimvečjem številu, ker bosta njihova prisotnost in bučno navijanje spodbudna za ekipo. Vpisovanje in informacije na tel. 338-6985052 (Damian). 18 Četrtek, 13. marca 2014 SVET / ukrajinska kriza - Odstavljeni predsednik Janukovič obljubil skorajšnjo vrnitev v Kijev Rusija pripravlja aneksijo Krima KIJEV/SIMFEROPOL/MO SKVA - Proruski parlament Krima je včeraj sprejel deklaracijo o neodvisnosti Krima, ki bo začela veljati, če se bodo volivci v nedeljo na referendumu izrekli za priključitev Rusiji. V Moskvi so medtem razpravljali o priključiti Krima, odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič pa je obljubil skorajšnjo vrnitev v Kijev. Poslanci krimskega parlamenta so odločno podprli deklaracijo o "neodvisnosti avtonomne republike Krim in Sevastopola". S sprejetjem deklaracije želi parlament, ki ga oblasti v Kijevu ne priznavajo, dati zakonit okvir priključitvi Krima kot suverene države Rusiji. V deklaraciji piše, da "enostranska razglasitev neodvisnosti dela države ne krši nobenih načel mednarodnega prava". Če se bodo volivci na referendumu na Krimu in v mestu Sevastopol, ki sicer ni del republike Krim, odločili za priključitev k Rusiji, se bo Krim razglasil za neodvisno in suvereno republiko, piše v deklaraciji. Nato bo zaprosil Moskvo za priključitev k Ruski federaciji kot nov subjekt na podlagi ustreznega medvladnega sporazuma. Deklaracijo o neodvisnosti je včeraj sprejel tudi mestni svet Seva-stopola, kjer so za nedeljo prav tako že sklicali referendum. Priprave na priključitev so sicer že v polnem teku. Kot je napovedal predsednik vlade na Krimu Sergej Aksjonov, bodo zasegli tudi vsa vojaška plovila, nameščena na Krimu, in jih ne bodo vrnili Ukrajini. Aksjonov je dodal, da bodo morali vsi ukrajinski vojaki, ki ne bodo želeli zamenjati strani, zapustiti polotok. Napovedal je še podržavljenje elektrarn in energetskega podjetja Černomorneftegas. "Gre za celoten seznam sedaj ukrajinskih objektov. Zasebne lastnine se ne bomo dotikali", je zagotovil. Njegov namestnik Rustam Te-mirgalijev je nato sporočil, da bo Krimu pri prehodu finančno pomagala Rusija in mu zagotovila takojšnjo pomoč v višini milijarde ameriških dolarjev. To bodo porabili za izplačilo plač in pokojnin, potem ko je vlada v Kijevu ustavila dotok denarja na Krim. Na Krimu so odločeni, da bodo izvedli referendum, pa čeprav temu CenacTononb '.h,; I OTBEHAEL I Lepak proti Natu v Sevastopolu ansa nasprotujejo v Kijevu, Evropski uniji in ZDA ter referendum označujejo za nelegitimnega in v nasprotju z ukrajinsko ustavo. Ukrajinski parlament je včeraj sprejel resolucijo, s katero zavrača odločitev krimskih oblasti o razpisu referenduma. Oblasti na Krimu poziva, naj do srede ponovno razmislijo o odločitvi o referendumu in naj jo uskladijo z ukrajinsko in krimsko ustavo. Če krimski vrhovni svet ne bo upošteval zahteve resolucije, bo ukrajinski parlament začel postopek za predčasni odvzem njegovih pooblastil. A krimske oblasti lahko računajo na podporo Rusije. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je razglasitev neodvisnosti "popolnoma zakonita" in da bodo spoštovali svobodno odločitev krimskega prebivalstva. Medtem je ruska duma začela razpravo o predlogu zakona, ki bi omogočil priključitev Krima. Razprava naj bi potekala do 17. marca, glasovali pa naj bi 21. marca, je napovedal poslanec Enotne Rusije Vja-česlav Nikonov. V zakonu naj bi določili postopek, kako bi se novi subjekti sprejemali v Rusko federacijo. V Rusiji so sicer prepričani, da se bodo prebivalci Krima, ki so večinoma Ru- si, v nedeljo plebiscitarno odločili za priključitev k Rusiji. Zaradi ruskega poseganja po Krimu zahodne države zaostrujejo retoriko proti Rusiji. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je Moskvo opozoril, da bi EU lahko še ta teden zaostrila sankcije proti Rusiji, če ne bo odgovorila na zahodne pobude za reševanje krize v Ukrajini. Tudi britanski premier David Cameron je zagrozil s sankcijami in v Londonu že oblikujejo seznam oseb, ki naj bi jih doletele. "Če se bodo Rusi odzvali pozitivno, bo (ameriški državni sekretar) John Kerry odšel v Moskvo in sankcij ne bo takoj. Če pa se ne bodo odzvali ali če se bodo odzvali negativno, bo sledil niz sankcij, ki bi jih lahko sprejeli že ta teden," je dejal Fabius. Med predlogi Kerryja za rešitev krize v Ukrajini po zasedbi krimskega polotoka s strani tamkajšnjih proruskih sil je predvsem oblikovanje kontaktne skupine, ki bi omogočila neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo. Kerry se je sicer včeraj pogovarjal z ruskim kolegom Sergejem La-vrovom o predlogih za razrešitev kri- ze v Ukrajini. Iz ameriškega State De-partmenta so sporočili, da ne izključujejo možnosti srečanja Kerryja in Lavrova pred referendumom na Krimu, a da mora Rusija najprej zagotoviti, da se je pripravljena resno pogovarjati o diplomatskih rešitvah, kot je kontaktna skupina. Z juga Rusije se je medtem včeraj drugič v desetih dneh oglasil odstavljeni Janukovič, ki je znova zatrdil, da je še vedno zakoniti predsednik Ukrajine in poveljnik njene vojske. Obljubil pa je tudi skorajšnjo vrnitev v Kijev. "Takoj ko bodo to dovoljevale okoliščine, se bom nedvomno vrnil v Kijev," je dejal Janukovič v Rostovu na Donu in znova poudaril, da ni odstopil s položaja. Glede načrtov Krima za priključitev Rusiji je dejal, da se bo Krim od Ukrajine ločil zaradi politike neofaši-stov, ki so zdaj na oblasti v Kijevu. Znova je izrazil prepričanje, da je oblast v Kijevu prevzela "tolpa ultra-nacionalistov in neofašistov", ki bo kmalu odgovarjala za svoja dejanja. Ja-nukovič je še zagotovil, da bo Ukrajina znova enotna. (STA) libija - Zaradi nekontroliranja razmer Parlament odstavil predsednika vlade TRIPOLI - Libijski parlament je včeraj odstavil predsednika vlade Alija Zei-dana (na sliki) in imenoval obrambnega ministra Abdulaha al Tanja za vršilca dolžnosti premiera. Zeidan si je nezaupnico prislužil, ker je tanker z nafto iz uporniškega vzhodnega dela države prebil vladno blokado. Šlo je za severnokorejski tanker, ki je v soboto pobegnil na morje z nafto, ki so mu jo v kraju Es Sider na vzhodu države prodali uporniki. Tanker je blokadi pobegnil kljub izrecnemu ukazu parlamenta Zeidanu, da mu mora izplutje preprečiti, pa četudi z bombardiranjem. Gre za nafto, ki so jo uporniki prodali kar mimo prehodne vlade v Tripoli-ju. Ta si sicer že vse od padca režima Moamerja Gadafija leta 2011 prizadeva vzpostaviti red v državi, vendar skupine nekdanjih upornikov proti Gadafiju ne želijo položiti orožja in priznati oblasti. Nezaupnico proti Zei-danu je podprlo 124 poslancev od skupno 194, za uspeh nezaupnice pa je bilo zahtevanih 120 glasov. Parlament naj bi zdaj novega predsednika libijske vlade izvolil v naslednjih 15 dneh. Zeidan je doslej uspešno prestal že nekaj nezaupnic, ki jih je zahtevala Muslimanska bratovščina. Doslej so nezaupnice običajno propadle, ker se v parlamentu niso mogli dogovoriti, kdo naj bi ga nasledil. (STA) V Severni Koreji skoraj stoodstotna volilna udeležba PJONGJANG - Severna Koreja je včeraj potrdila, da se je nedeljskih parlamentarnih volitev udeležilo 99,97 odstotka volilnih upravičencev. Pri tem so stoodstotno podprli kandidate, ki jih je določila politična elita, kar po navedbah uradne tiskovne agencije KCNA kaže na "absolutno podporo in zaupanje vseh volivcev" v vlado. Volitve v 687-člansko ljudsko skupščino so bile volitve zgolj po nazivu. Vse kandidate je določila komunistična partija in v večini primerov je bila na glasovnicah zgolj ena izbira, mogoče pa je bilo obkrožiti samo odgovor "da". Volilna udeležba je bila obvezna. Turški protivladni protesti zahtevali novo smrtno žrtev CARIGRAD - Protivladni protesti, ki so Turčijo pretresali minulo poletje, so zahtevali novo smrtno žrtev. Gre za 15-let-nika, ki je po več mesecih v komi včeraj umrl v bolnišnici v Carigradu. Berkina Elvana je junija lani doza solzivca, ki ga je uporabljala policija, zadela v glavo. Po navedbah njegovih staršev je najstnik takrat kupoval kruh. Pred bolnišnico se je ob smrti najstnika včeraj zbralo kakih tisoč ljudi. Nekaj deset protestnikov je začelo metati kamenje proti policiji, ki je odgovorila s solzivcem. Protest ob smrti 15-letnika je izbruhnil tudi v turški prestolnici Ankara, kjer je policija uporabila solzivec in vodni top proti približno tisoč študentom, ki so se zbrali pred Bližnjevz-hodno tehnično univerzo in blokirali pomembno prometnico. Španija se spominja terorističnih napadov MADRID - Včeraj je minilo deset let od serije terorističnih napadov na potniške vlake v Madridu, v katerih je umrlo 191 ljudi, prek 1800 je bilo ranjenih. To je bilo prvič, da se je Španija, sicer vajena nasilja baskovskih skrajnežev, ki pa nikoli niso izvajali te vrste napadov, soočila z islamskim terorizmom. Država se je grozot spomnila z žalno mašo, ki se je bo v madridski katedrali Almudena udeležila španska kraljeva družina s kraljem Juanom Carlosom na čelu, pa tudi premier Mariano Rajoy. V Madridu so priredili tudi spominski koncert, čez teden pa se bo zvrstilo še več drugih dogodkov. Tri združenja svojcev žrtev napadov so pripravila tudi ločene spominske slovesnosti. (STA) nesreča - Potnika z lažnima potnima listoma naj ne bi imela zveze s teroristi Iskanje izginulega malezijskega letala se nadaljuje, preiskovalci vse bolj izključujejo teroristični napad KUALA LUMPUR - Iskanje potniškega letala boeing 777-200 ER letalske družbe Malaysia Airline, ki je konec tedna skrivnostno izginilo z radarja, še ni prineslo rezultatov. Policija je včeraj razkrila, da sta bila moška, ki sta se na letalo vkrcala z lažnima potnima listoma, Iranca, ki po dostopnih podatkih nista imela povezav s teroristi. Malezijske oblasti, ki jim pri iskanju pomagajo tudi Avstralija, Kitajska, Tajska, Indonezija, Singapur, Vietnam, Filipini, Nova Zelandija in ZDA, so pogrešano letalo sprva iskale predvsem na območju Južnokitajskega morja. Po neuspešnem iskanju so območje iskanja razširili, a zaenkrat sledi za boeingom ni. Kitajsko obrambno ministrstvo je morje, v katerem bi se lahko nahajale razbitine letala, začelo pregledovati tudi s pomočjo desetih satelitov. Prav tako je kitajska vlada v Kuala Lumpur poslala svoje strokovnjake, ki naj bi pomagali iskati letalo, na krovu katerega je bilo 239 ljudi, od tega 154 kitajskih državljanov. V iskalni akciji sodelujejo tudi vietnamska letala ansa Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP območje iskanja sedaj vključuje malezijsko kopno, vode pred njeno zahodno obalo in območje severno od indonezijskega otoka Sumatra. Malezijska vojska naj bi ugotovila, da je letalo od točke, ko se je zadnjič oglasi- lo letalski kontroli za civilno letalstvo, obrnilo proti zahodu in nadaljevalo svojo pot še več sto kilometrov. Vojaški radar naj bi letalo nazadnje zaznal na severnem koncu Malaške ožine, pomembne plovne poti, in sicer tisoč metrov pod zadnjo zabeleženo višino letenja. Uradno gre sicer le za eno od teorij, ki jo preiskovalci preverjajo ob vseh drugih možnostih. Malezija pri raziskovanju izginotja letala še vedno upošteva tudi možnost ugrabitve, je poudaril generalni direktor malezijskega urada za civilno letalstvo Azha-ruddin Abdul Rahman. Teorijo o ugrabitvi letala so nekaj časa podpirale tudi ugotovitve policistov, da sta se dva potnika nanj vkrcala s predhodno ukradenima potnima listoma, avstrijskim in italijanskim. A vse kaže, da je bila ta sled napačna. Enega od potnikov so namreč oblasti identificirale kot 19-letnega Iranca, ki sodeč po razpoložljivih obveščevalnih podatkih nima povezav z nobeno teroristično skupino. Najstnik Pouira Nour Mohamad Me-hrdad naj bi želel zgolj migrirati v Nemčijo, je pojasnil vodja malezijske policije Khalid Abu Bakar. V Frankfurtu ga je namreč pričakovala njegova mati. Drugi moški je bil prepoznan kot 29-letni Delavar Sejed Mohamadreza, prav tako iranskega rodu. Tudi pri njem preiskovalci zaenkrat niso odkrili povezav s teroristi. Moška sta sicer po navedbah Inter- pola s svojima iranskima potnima listoma pripotovala iz Dohe v Katarju, nato pa v Maleziji svoja dokumenta zamenjala za ukradena, poroča britanski BBC. Končna destinacija drugega moškega je bil danski Koebenhavn. V Interpolu so včeraj povedali, da pri incidentu najverjetneje ni šlo za teroristični napad. "Več informacij kot dobimo, bolj se nagibamo k zaključku, da ni šlo za teroristično dejanje," je novinarjem v francoskem Lyonu povedal vodja Interpola Ronald K. Noble. Letalo družbe Malaysia Airlines, ki je bilo na poti iz Kuala Lumpurja v kitajsko glavno mesto Peking, je z radarskih zaslonov izginilo v soboto zgodaj zjutraj. Pri tem ni oddalo nobenega klica na pomoč ali kaj podobnega, kar bi lahko nakazovalo njegovo usodo. Francosko tožilstvo je sicer v zvezi z izginotjem letala sprožilo preiskavo zaradi uboja. Štirje potniki so bili namreč francoski državljani. Poteza tožilstva je stalna praksa v podobnih primerih, še dodaja AFP. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1B. marca 2014 19 slovenski program Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.00 Nan.: La strada per la felicita 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.55 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Show: The Voice of Italy 0.10 Obiettivo Pianeta ^ Rai Tre pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il segreto 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Le due leggi 23.15 Talk show: Porta a Porta 23.30 Film: North Country - Storia di Josey O Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.50 Serija: Le regole dell'amore 8.45 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 18.00 Grande Fratello 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 17.00 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Le Iene Show 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Report.: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Kolesarstvo: Tirreno -Adriatico 201416.45 Dok.: Aspettando Geo 17.10 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nad.: Chips 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa mangi? 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Le avventure del capitano Hornblower 18.55 0.00 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto La 7 ^ Tele 4 20.30 Champions League, Barcellona - Manchester City 22.35 Speciale Champions League 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel- ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (11. marca 2014) Vodoravno: Gap, Maor, alabaster, religioso, Saša, napor, Man, Tea, era, start, Ignis, pola, A. N., istem, Aragonec, Ante, cilarica, Benn, anatom, emerit, lon, P. A., Nil, Ki; na sliki: Saša Malalan. Aktualno 8.00 8.30, 17.30 Poročila 8.55 17.50, 19.30 Kronika 9.00 Seja delovnih teles: 18. seja Odbora za pravosodje, prenos 14.00 Seje delovnih teles: 34. seja Odbora za kmetijstvo, prenos 20.15 Danes, izbor 20.30 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Točka preloma Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Meridiani 15.30 Klepet z... 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 City Folk 21.00 Folkest 2010 21.45 Avtomobilizem 22.15 Artevisione 22.45 Najlepše besede 23.15 K2 Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 Mala in čarobna skrinja 18.00 Predstava: Tramvaj poželenja 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Med nami 21.00 Izdelovanje prunel 21.30 Briška poroka 2014 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Vi-deostrani LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Nan.: Il commissario Cor-dier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Le in-vasioni barbariche pop Pop TV 6.00 Risanke in otr. serije 7.00 12.55 Serija: Naša mala klinika 7.45 12.00 Serija: Prenovimo sobo 8.1012.25 Serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 8.35 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.25 10.35, 11.45 TV prodaja 9.4015.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.50 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.50 Serija: Nepremagljivi dvojec 14.45 22.15 Nad.: Downton Abbey 19.00 21.45 24UR - novice 20.00 Film: Smo že končali? 23.15 Nad.: Zaščitnik 7.00 Deželni dnevnik 7.2512.40 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 19.30, 20.30 Dnevnik 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.55 Dobro jutro 10.35 City folk 11.05 Osmi dan 12.00 Dok. film: Ambasadorji Črne gore 13.0015.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Kitajska zgodba (dram., Arg., '11) 21.35 Kratki film: Selitev 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Odkrito (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.40 Infodrom 9.25 21.00 Alpsko smučanje - SP, finale: smuk (m), prenos 11.25 Alpsko smučanje - SP, finale: smuk (ž), prenos 12.30 Dobra ura 13.50 Dobro jutro 15.45 Igralci brez maske 16.45 Zimske paraolimpijske igre, Soči 2014, pon. 17.05 Mostovi - Hidak 17.35 Evropski magazin 18.00 Slovesna podelitev priznanj Republike Slovenije za poslovno odličnost, prenos 19.10 Točka 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Odd.: Zima je zakon 20.30 Športni izziv 22.15 Odd. o modi: Bleščica 22.55 Zimske paraolimpijske igre, Soči 2014, povzetek dneva 23.10 Film: Trg (t Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 23.00 Kanal A 6.50 Risane serije 8.15 14.00 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 14.30 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 15.25 Nad.: Nikita 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali na delu 13.30 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.20 Film: Popoln načrt 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Socialno omrežje 22.20 Nad.: Grimm 23.10 Film: Moč iz pekla RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Tržaški Grki - naši someščani; 14.40, 17.00 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu- VREDNO OGLEDA Sreda, 12. marca mM Iris, ob 21. uri Lesercito delle dodici scimmie ZDA 1996 Režija: Terry Gilliam Igrajo: Brad Pitt, Bruce Willis, Christopher Plummer in Madeleine Sto- Leta 2035 je le del človeštva preživel, in sicer tisti, ki so se zatekli v podzemna bivališča. Kar 99 % vsega svetovnega prebivalstva je pobil neznani virus, površje planeta pa spremenil v strupeno snežno puščavo. Skupina znanstvenikov proti njegovi volji določi obsojenca Cola za prostovoljca, ki naj bi odpotoval nazaj v čas v leto 1996 - kjer naj bi preprečil smrtonosno globalno epidemijo, še preden bi do nje prišlo. Ko se Cole pojavi v letu 1996, zmedenega in navidez norega moža zaprejo v psihiatrično bolnišnico in tam spozna Jeffreyja Goinsa, neuravnovešenega sina priznanega znanstvenika in psihiatrinjo. Prav ona bo pomagala Coleju iz zagate, saj bo kmalu razumela, da pacient v resnici ni nor. roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Saranno suonati; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Zanke inšpektorja Kocjana; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Slovenski glasbeni dnevi 2014, prenos; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. we 20 Četrtek, 13. marca 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad vzhodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda doteka k nam v višjih slojih ozračja spet bolj suh zrak. 1020 1030 / K0BENHAVN •1/17, ° - DUBLINO' ' -2/11 „ > -iil LONDON AMSTERDAM 6/13 °7/17 A BERLIN ® 3/18 O u VARŠAVA -3/14 KIJEV ° 4/13 Še bo po celi deželi prevladovalo jasno vreme. Zrak bo suh in ob morju bo še pihala šibka burja. Jasno bo in veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, v krajih z vetrom okol i 6, najvišje d nevne danes od 11 do 15, na Primorskem okoli 18 stopinj C. TOLMEC O 2/16 TRBIŽ O -3/12 VIDEMO 1/20 ČEDADo 2/19 CELOVEC °-1/16 KRANJSKA G. O-4/14 O TRŽIČ -4/16 KRANJ O S. GRADEC O -1/16 CELJE -3/17 O LJUBLJANA O 0/17 GORICA 4/20 O N. GORICA O 1/21 N. MESTO £ Sonce vzide ob 6.23 in zatone 2 Luna vzide ob g ob 18.06 5 14.12 in za- Dolžina dneva 11.43 z tone ob 4.27 Nadaljevalo se bo stabilno sončno ali pretežno jasno vreme. Še bo pihala šibka burja. Jutri bo še jasno in jutra bodo hladna. TOLMEC O 4/15 TRBIŽ O -3/12 VIDEMO 2/20 ČEDADo^ 3/19 iL G5-A oN5TCA RSTs: 9/17 CELOVEC °0/16 KRANJSKA G. O-2/14 O TRŽIČ -1/16 KRANJO S. GRADEC O -1/15 CELJE -1/16 O LJUBLJANA °3/17 N. MESTO 4/16 O POSTOJNA O 3/16 KOČEVJE V O ' > ČRNOMELJ O Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. Danes: ob 1.45 najnižje -14 cm, ob 7.22 naj- _ _ višje 23 cm, ob 13.41 najnižje -40 g Morje je rahl° cm, ob 20.03 najvišje 33 cm. s ra^^o temE Jutri: ob 2.09 najnižje -21 cm, ob 7.54 naj- peratura morja višje 29 cm, ob 14.11 najnižje -45 I 12 stopinj C. cm, ob 20.29 najvišje 38 cm. >M t" :f5 Kanin - Na Zlebeh . . .670 Vogel ................335 Kranjska Gora.........40 Krvavec..............170 Cerkno ................ 70 Rogla ................120 REKA 7/19 jutri Piancavallo . . . . '. . . . . .480 Forni di Sopra .......300 Zoncolan............450 Trbiž .................327 Osojščica ............210 Mokrine .............410 Za telefonsko številko več kot 1,5 milijona evrov KAIRO - Mobilna telefonska številka 0507777777 je na dražbi v Združenih arabskih emiratih dosegla ceno 7,8 milijona dirhamov ali 1,5 milijona evrov. Šlo je za dobrodelen dogodek, na katerem so prodali sedemdeset "ekskluzivnih" številk, za deset najbolj iskanih pa so pe-tični kupci skupaj odšteli kar 2,5 milijona evrov, piše nemška tiskovna agencija dpa. Za številko s sedmimi sedmicami se je minuli konec tedna potegovalo več kot 700 dražiteljev. Dražbo je organiziral tamkajšnji telekomunikacijski operater Etisalat. Ta je zagotovil, da bo del izkupička, in sicer 13,85 milijona dirhamov, dal v dobrodelne namene. Kolorado s prodajo marihuane zaslužil dva milijona dolarjev DENVER - Ameriška zvezna država Kolorado je januarja od prodaje legalizirane marihuane doslej pobrala že okoli dva milijona dolarjev davkov. Prodaja marihuane, ki ni samo za zdravstvene namene, je v Koloradu zakonita od januarja letos. Davkarija v Koloradu je tako sporočila, da so januarja letos v 160 uradnih trgovinah prodali za več kot 14 milijona dolarjev "trave", ki je obdavčena po 27,9-odstotni stopnji. Volivci Kolorada so na referendumu leta 2012 odločili, da je potrebno prvih 40 milijonov dolarjev od prodaje marihuane obvezno porabiti za gradnje in obnove šol. (STA) JAPONSKA - Večina ljudi proti ponovnemu odprtju jedrskih central Težavna obnova po potresu in cunamiju izpred treh let TOKIO - Severovzhodni del Japonske sta včeraj pred tremi leti prizadela uničujoči potres in cunami, ki sta porušila in izbrisala celotne skupnosti ter terjala kakih 18.500 življenj. Japonski cesar Akihito je na osrednji spominski slovesnosti v Tokiu spomnil na močan čut solidarnosti, ki je ljudem na prizadetih območjih pomagal preseči številne težave. Tretje obletnice trojne katastrofe -potresa z magnitudo 9,0, cunamija z do 15 metrov visokimi valovi in posledične jedrske katastrofe v nuklearki v Fukuši-mi - so se včeraj spomnili s spominskimi slovesnostmi v prestolnici in na prizadetih območjih. Trenutek točno ob 14.46, to je ob uri, ko so se 11. marca 2011 zatresla tla, so obeležili z minuto molka. "V zadnjih treh letih so ljudje v prizadetih regijah, ki še vedno živijo v težkih pogojih, presegli številne težave z močnim čutom solidarnosti in napravili ogromne napore v smeri obnove," je včeraj zbrane nagovoril Akihito. "Veseli me tudi, da številni ljudje tako doma kot v tujini še naprej podpirajo ta prizadevanja na najrazličnejše načine," je dodal. V ponedeljek je japonski premier Šinzo Abe napovedal, da bodo v prizadeti regiji okrepili obnovo in do maja prihodnje leto odprli pomembno avtocesto. "Da bi dramatično pospešili obnovo Fu-kušime, bomo gradbene načrte pohitrili, kar se da," je sporočil. Anketa časnika Tokyo je sicer razkrila, da 77 odstotkov Japoncev ne vidi napredka pri obnovi. Lokalne oblasti skrbi tudi, da za obnovitvena dela ne bodo imeli dovolj ljudi, še posebej ob prihajajočih olimpijskih igrah, ki jih bo Tokio gostil leta 2020. Tri leta po katastrofi je brez stalnega doma še vedno okoli 267.000 ljudi. Ka- Cesar Akihito s soprogo Mičiko na spominski slovesnosti ansa kih 100.000 jih živi v začasnih naseljih, drugi pa so našli zatočišče v drugih mestih ali pri sorodnikih. Japonska je doslej zgradila le 3,5 odstotka obljubljenih novih domov v močno prizadetih prefek-turah Ivate in Mijagi. Japonce še naprej razburjajo tudi državni načrti, povezani z jedrsko energijo. Po potresu in cunamiju je namreč v jedrski elektrarni v Fukušimi prišlo do taljenja gorivnih palic in uhajanja kontaminirane vode. Jedrska katastrofa se je v zgodovino zapisala kot najhujša po tisti v Černobilu leta 1986, upravljavec nu-klearke Tepco pa je bil tarča kritik tako zaradi prikrivanja dejanskih razsežnosti nesreče kot tudi zaradi nesposobnosti pri odpravi posledic. Po nesreči v Fukušimi je Japonska začasno previdnostno zaustavila vse je- drske reaktorje v državi in na njih izvedla dodatne varnostne preglede. Zaradi nasprotovanja lokalne javnosti od takrat ni ponovno zagnala nobenega, čeprav se gospodarstvo ob pomanjkanju elektrike iz nukleark predvsem v poletnem času sooča z veliko nevarnostjo izpadov energije. Abe je v ponedeljek napovedal, da bo država znova zagnala tiste od 48 potencialno še delujočih reaktorjev, ki odgovarjajo novim in strožjim varnostnim zahtevam in delovanju katerih ne bodo nasprotovale lokalne skupnosti. Ankete javnega mnenja sicer kažejo, da sta več kot dve tretjini Japoncev za popolno opustitev pridobivanja električne energije iz jedrskih elektrarn. V nedeljo se je na protestu proti jedrski energiji v Tokiu zbralo več deset tisoč ljudi. (STA) RUSIJA - Američan in Rusa Trije vesoljci po pol leta znova na Zemlji Z leve Američan Mike Hopkins ter Rusa Oleg Kotov in Sergej Rjazanski ansa MOSKVA - Dva ruska kozmo-navta in ameriški astronavt so se po več kot pol leta na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) včeraj varno vrnili na Zemljo. Rusa Oleg Kotov in Sergej Rjazanski ter Američan Mike Hopkins so v kapsuli sojuz ob 4.24 po srednjeevropskem času pristali blizu odročnega kraja Džezkazgan v Kazahstanu. Pristanek so sprva preložili zaradi slabega vremena z močnim sneženjem in vetrom na kraju pristanka, nato pa so ga odobrili, tako da je pristanek potekal v skladu z načrti. Astronavti so bili ob pristanku v dobrem stanju in so jih takoj ovili v odeje, da bi jih zaščitili pred hudim jutranjim mrazom v zasneženi kazahstanski stepi. Na ISS so preživeli 166 dni, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. Med misijo na ISS sta Kotov in Rjazanski med vesoljskim sprehodom, ki ga je lahko spremljal ves svet, v vesolje ponesla olimpijsko baklo, s katero so nato prižgali olimpijski ogenj na zimskih olimpijskih igrah v ruskem Sočiju. Kotov, eden najbolj izkušenih kozmonavtov, je doslej v vesolju preživel 526 dni, vključno z misijama leta 2007 ter v letih 2009-2010. Za Rjazan-skega in Hopkinsa je bila to prva misija v vesolju. Trojico so takoj po pristanku pregledali zdravniki, preden so jih odpeljali do helikopterja, s katerim so jih prepeljali v kazahstansko mesto Karaganda. Kapsula sojuz se je s tremi potniki od ISS ločila ob 0.45 po srednjeevropskem času. Na postaji so ostali Japonec Koiči Vakata, ki je novi poveljnik na ISS, Američan Rick Mastracchio ter Rus Mihail Tjurin. Va-kata je prvi japonski astronavt, ki poveljuje na ISS. (STA)