ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 • 1 (110) • 51-72 51 J a n e z Š u m r a d a Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije1 Neposredno potem, ko so zmagovite francoske enote leta 1809 zasedle velik del avstrijskih dednih dežel, zlasti pa po osvojitvi Dunaja in prevzemu tamkajšnjih osrednjih državnih arhivov, so začeli uradniki francoskega ministrstva za vojno upravo, podrejeni glavnemu intendantu nemške armade grofu Daruju kot vrhovnemu upravitelju zasedenih ozemelj, mrzlično zbirati podatke o populacijskih in gospodarskih razmerah v okupiranih predelih. Pri tem so se v kar največji meri naslonili na avstrijske statistične vire, nastale ob vojaških konskripcijah.2 Tovrstnega gradiva je kar veliko ohranjenega. V arhivski zapuščini barona Bignona, visokega uradnika ministrstva za vojno upravo, npr. naletimo na vrsto statističnih opisov zasedenih ozemelj, tako Spodnje in Zgornje Avstrije, Vojne krajine, banske Hrvaške, Reke, Galicije..., v preglednici »Statistika avstrijskih dežel, ki jih je leta 1809 zasedla francoska vojska«,3 pa med drugim na gradivo o prebivalstvu s Slovenci poseljenih dežel razen Koroške, o velikosti teh dežel, številu mest, trgov, vasi in hiš. Za Kranjsko so sestavljava prevzeli rezultate avstrijskega popisa iz leta 1807, podatki za Štajersko pa so iz 1808,4 kar kaže, da so si prizadevali priti do najnovejšega avstrijskega statističnega gradiva. Celotna Štajerska - za posamezna okrožja nimamo podatkov - je imela po tem viru 812.500 prebivalcev v 14 mestih, 18 trgih, 3.536 drugih naseljih s skupaj 165.256 hišami, na Kranjskem pa so našteli 14 mest, 20 trgov in 3.335 vasi s skupaj 75.320 hišami, v katerih je bivalo 417.875 ljudi, od tega 112.914 moških (in starcev), 215.216 žensk in 89.745 otrok. Na Tržaškem je bilo poleg mesta samega še 24 vasi s skupaj 2.812 hišami in 38.257 prebivalci; od tega skupnega števila so bih avstrijski popisovalci našteli 13.075 moških, 13.338 žensk, 10.162 otrok ter 1.682 starcev. Goriška grofija je štela eno mesto in 224 vasi s 13.786 hišami in 81.188 prebivalci; od teh je bilo 14.893 moških, 40.717 žensk, 17.564 otrok in 8.014 starcev.5 Pri teh številkah gre za razvrstitev moškega prebivalstva v tri kategorije: moške, otroke in starce, celotno žensko populacijo pa najdemo skupaj v eni kategoriji. 1 Gre za dopolnjeno poglavje s podobnim naslovom, ki je bilo sestavni del doktorske disertacije »Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc«. Avtor jo je uspešno zagovarjal 13. julija 1993 pred komisijo, v kateri sta bila poleg mentorja akad. prof. dr. Ferda Gestrina še rajni akad. prof. dr. Bogo Grafenauer in akad. prof. dr. Vasilij Melik. 2 0 konskripcijskih popisih prebivalcev gl. Fran ZWITTER, Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni, Ljubljana 1936, str. 28-45; Isti, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog 1, Ljubljana 1970, str. 34 si. 3 Skupaj z drugimi naštetimi statističnimi poročili jo najdemo v Archives Nationales v Parizu (poslej: ANP), 136 AP (Papiers du baron Bignon), fase. 3. 4 O tem notica na dragem izvodu statističnega gradiva za Kranjsko v ANP, 138 AP (Archives Daru), fase. 146; za Štajersko je to razvidno ob primerjavi s številom, ki ga navaja ZWITTER, Prebivalstvo, str. 89. 5 Za Kranjsko so podatki primerljivi z rezultati popisa v letu 1804, ko so našteli 410.127 prebivalcev, in z onimi za leto 1808, ko je bilo ugotovljenih 421.059 ljudi. Gl. ZWITTER v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev 1, tabela na str. 99; isti, Prebivalstvo, str. 90. Pariški vladni dnevnik Gazette nationale ou le Moniteur universel je objavil v štev. 162 dne 11.6.1809 statistične podatke o prebivalstvu in dohodkih dežel v posesti avstrijske vladarske hiše, kijse precej razlikujejo od onih iz Bignonovega in Darujevega arhiva in so v glavnem malo zanesljivi. Celotna Štajerska naj bi tako imela samo 296.000 prebivalcev (Gradec 30.000, Maribor 5.000), živečih v 20 mestih in 3.561 vaseh, na 52 J. SUMRADA: PREBIVALSTVO NAPOLEONOVE ILIRIJE S tovrstnimi splošnimi konskripcijskimi popisi za posamezne dežele so očitno razpolagale tudi začasne deželne vlade (régences) avstrijskih okupiranih ozemelj, ki so bile sestavljene iz starega uradništva ter predstavnikov stanov in so morale načeloma tesno sodelovati z okupacijskimi oblastmi. Kranjski intendant grof Fargues je namreč poslal svojemu predstojniku grofu Daruju statistično gradivo za Kranjsko iz arhiva začasne deželne vlade v Ljubljani; to se v celoti sklada z že zgoraj navedenimi podatki.6 Na splošno pa so veljali popisi avstrijskih konskripcijskih komisij za vojaško tajnost (čeprav je sočasno izšlo precej literature s kar točnimi številkami!), zato ni presenetljivo, da je Fargues glavnemu intendantu hkrati sporočil, da kranjska začasna vlada ne pozna natančnega števila prebivalcev posameznih mest, trgov in vasi, češ da je z detajlnimi podatki razpolagal le v deželi poveljujoči avstrijski general, ki pa da je sedaj nekje na Ogrskem. Seveda pri tem ne gre izključiti možnosti, da je začasna vlada Farguesa zavajala, saj se je morala jasno zavedati, čemu zbirajo Francozi gradivo o številu prebivalstva in obsegu kmetijske proizvodnje. Še zlasti, ker so Farguesa vlekli za nos tudi pri nekaterih dragih za okupacijske oblasti bistvenih informacijah: iz istega dopisa namreč izhaja, da so ljubljanski uradniki pustih intendanta živeti v prepričanju, da na Kranjskem dotlej nikoli niso bili izdelali - zemljiškega katastra!7 Fargues pa je kmalu dobil priložnost Kranjsko resneje in načrtneje statistično proučiti. Grof Dara je 14. avgusta 1809 zahteval od intendantov na avstrijskem zasedenem ozemlju, naj v mesecu dni zberejo gradivo o kmetijski proizvodnji in s statistično metodo ugotovijo njene viške, ki da jih bodo zasedbene oblasti namenile potrebam svojih čet.8 Za izračun viškov pridelkov je bilo treba zbrati podatke o številu prebivalstva in živine ter o proizvodnji in porabi najpomembnejših vrst žita in sena po nabornih gospostvih. O tem, da je ta obsežna in težavna naloga zahtevala bistveno več časa, kot je bilo določeno, gotovo pa tudi o pasivnem odporu in zavlačevanju velikega dela deželnega, kresijskega in gospoščinskega uradništva, ki jo je izvajalo, priča že dejstvo, da je bila kljub Darajevemu priganjanju na Kranjskem izvršena šele v dveh mesecih. Kolikor je bilo v njegovi moči, je skušal Fargues zbrano gradivo preveriti, saj je Daruju 14. oktobra v dopisu, ki je spremljal poslano statistično tabelo, kar dvakrat zagotovil, da je točnost vseh podatkov osebno preveril oz. da mu pošilja samo točne podatke. Pa vendar je ob primerjanju s predhodnim avstrijskim statističnim gradivom in francoskim ljudskim štetjem iz leta 1811 jasno, da so ti rezultati na splošno nezanesljivi, ker so bistveno prenizki. Kranjska je ob tem popisu še obsegala avstrijsko Istro (Pazinsko knežijo) in Devin z okolico, namreč naborna gospostva Devin, Socerb in Podgrad, Pazin, Koroškem naj bi v desetih mestih (Celovec 10.000, Beljak 5.000) in 2.826 vaseh živelo 294.000 ljudi, na Kranjskem pa v 16 mestih in 3.331 vaseh 412.000 prebivalcev (Ljubljana kar 20.000 prebivalcev!). Podatkov za Goriško Moniteur ni objavil, za Trst (najbrž je treba razumeti pod to oznako Tržaško) pa navaja skupaj 21.000 prebivalcev. Prav tako so nezanesljivi podatki iz osnutka dekreta o vojaški organizaciji Ilirskih provinc s konca leta 1809, po katerih naj bi v Iliriji živelo kar 2,237.336 prebivalcev. Gl. ANP, AF IV 543, plaquette 4252, pièce 28. Statistične podatke je uporabil tudi maršal Marmont v svoji spomenici o deželah, ki jih je pred sklenitvijo dunajskega miru Francija zahtevala od Avstrije (Dunaj, 3.10.1809, Service historique de l'Armée de Terre, Château de Vincennes, Reconnaissances. Autriche-Hongrie 1595). Gl. še ocene o številu prebivalstva iz leta 1809, ANP, AF IV 1675, plaquette 5/II (isti podatki v Archives du Ministère des Affaires Étrangères Paris, Correspondance politique. Autriche, vol. 384, ff. 371-373). Istra v okviru Italijanskega kraljestva naj bi imela leta 1806 nekako 82.477 prebivalcev, ANP, AF IV 1710, ff. 15-45, statistično poročilo finančnega ministra Italijanskega kraljestva podkralju Eugènu de Beauhar- naisu, Milano 22.2.1806. 6 ANP, 138 AP, fase. 146. 7 Prav tam. - »Il n'a jamais été fait de cadastre de la Carniole«, je zapisal Fargues v spremni notici k poslanemu statističnemu gradivu. 8 Prav tam. - Za druge slovenske dežele tovrstnega statističnega gradiva doslej še nismo imeli v rokah. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 52 • 1998 » 1 (110) 53 Kršan, Kozljak, Lupoglavo in Kastav, štela pa naj bi v tem obsegu, ki ni drugačen od onega iz leta 1807, vsega 376.866 prebivalcev: 106.303 v ljubljanskem, 122.159 v postojnskem in 148.404 v novomeškem okrožju.9 Njeno prebivalstvo naj bi se tako v približno letu dni zmanjšalo za več kot 44.000 ljudi pri nespremenjenem teritorialnem obsegu! Tega števila ne gre primerjati s Zwittrovim izračunom, da se je prebivalstvo Kranjske v francoski in pofrancoski dobi znižalo za skoraj 50.000 ljudi, saj so bile vzrok za to znižanje upravne in teritorialne spremembe po letu 1811,10 Zwittrovemu številu pa se približamo že, če primerjamo podatke iz 1804 in deloma iz 1807 z onimi iz 1811. Še več, razlika v številu prebivalstva med 1808 in 1809 na Kranjskem je tudi absolutno prevelika, da bi jo smeli pripisovati izseljevanju oz. pobegom pred Francozi, čeprav začasne migracije te vrste v francoski dobi pri nas niso imele zanemarljivega obsega. Po drugi strani so rezultati iz leta 1809 za vso Kranjsko na videz primerljivi z onimi iz 1811 (in s tem tudi z avstrijskimi iz 1817). V resnici pa pokaže primerjava za ljubljansko in novomeško okrožje oz. francoska distrikta z enakima imenoma in praktično enakim obsegom povsem drugačno sliko: v ljubljanskem distriktu so leta 1811 v primerjavi z rezultati izpred treh let našteli kar nekaj nad 35.000 ljudi več, v novomeškem pa blizu 8.000! Več kot očitno je torej, da velja prav za štetje iz leta 1809, ki ga Zwitter sicer ni poznal, in ne, kakor bomo videli, za onega iz 1811, njegovo opozorilo, da namreč francoskih »številk ne smemo brez rezerve primerjati z avstrijskimi«.11 Po našem mnenju pa ne gre iskati vzroka za to v zelo različnem načinu štetja, saj nam primerjava med rezultati iz 1811 in avstrijskim štetjem iz 1817 jasno pokaže, da so bile razlike manjše, kot bi si utegnili predstavljati. Pri štetju 1809. je treba predvsem upoštevati, da so francoske okupacijske oblasti njegovo izvedbo poverile stari avstrijski uradniški strukturi, le-ta pa se je jasno zavedala francoskih motivov in je številke pogosto načrtno zniževala. Da pa rezultatov štetja iz 1809. ne gre v celoti zametavati in da so za nekatera naborna gospostva povsem verodostojni in primerljivi, nas opozori zavoljo drugačnega teritorialnega obsega sicer težavna in pogosto nemogoča, včasih pa vendarle izvedljiva primerjava med rezultati iz 1809 in 1811 na nivoju nabornih gospostev in kantonov. Tako sta npr. naborni gospostvi Hošperk in Snežnik v postojnskem okrožju steh po francoskih podatkih 1809. leta 6.457 oz. 4.453 prebivalcev, skupaj torej 10.910 ljudi, kar je moč primerjati s podatki za kantona Cerknico in Lož, ki sta po upravni ureditvi iz 1811 zavzemala isto področje in imela skupaj 11.513 prebivalcev, torej 5,5% več, kar je povsem primerljivo. Zato lahko sklenemo, da je zanesljivost popisa iz 1809 po nabornih gospostvih sila različna in bi jo bilo potrebno ugotavljati od primera do primera, kadar je to mogoče. Leta 1811 so izvedle francoske oblasti v ilirskih provincah velike upravnoteritorialne preuredbe, obenem pa tudi ljudsko štetje, ki so ga sicer v tem letu opravili po vsem francoskem cesarstvu. Po francoskem običaju rezultati štetja niso bili uradna skrivnost, ampak so jih oblasti od decembra 1811 do srede februarja 1812 celo objavljale v ilirskem vladnem časopisu Télégraphe officiel.12 V Télégraphu najdemo rezultate po provincah in 9AN, 138 AP, fase. 146, État général des récoltes dans la Province de Carniole en 1809. Po tem štetju naj bi imela Ljubljana (gradivo se očitno nanaša na mesto samo) le 7.235 prebivalcev, kar je skoraj četrtino manj kot leta 1808, ko je bilo v mestu prisotnih 9.731 ljudi. Sicer gl. Jože RUS, Prebivalstvo in obseg francoske Ljubljane v primeri z današnjo, Poseben odtis iz Geografskega vestnika 1927, str. 103-112; Anton AŠKERC, Število prebivalstva ljubljanskega 1. 1813, Ljubljanski zvon 1903, str. 640. Za Farguesa je med ilirskim francoskim uradništvom očitno vendarle veljalo, da je pošiljal svojim predstojnikom nepreverjeno statistično gradivo. Tako poroča Pellenc s.d., ANP, AF IV 1713, dossier 6, pièce 37. K temu Farguesov dopis Daruju, Ljubljana, 25.9.1809, ANP 136 AP, fase. 8. '"ZWITTER, Prebivalstvo, str. 41. 1 ' Prav tam, str. 42. 54 J. ŠUMRADA: PREBIVALSTVO NAPOLEONOVE ILIRIJE njihovih nižjih upravnih enotah - distriktih, kantonih in občinah (arrondissements commu­ naux) - z izjemo Kranjske, kjer so iz tega vira znani le podatki za celotno deželo, vse tri distrikte in kantone, ne pa za občine.13 Podatki celotnega štetja so nam pa na voljo v dveh velikih uradnih poročilih. Prvega je aprila 1812 predložil ilirski glavni intendant grof Chabrol Napoleonovemu notranjemu ministru,14 dragi je sestavni del večjega statističnega poročila iz marca 1813 in obsega poleg rezultatov štetja prebivalcev tudi popis cerkvenega premoženja in cerkvene organizacije.15 S štetjem so ugotovili na področju vseh šestih provinc 1,483.731 prebivalcev: Kranjska je imela 370.340 ljudi,16 ilirska Koroška 136.660, Istra skupaj 242.683, Civilna Hrvaška 204.944, Dalmacija 220.090, provinca Dubrovnik 69.094 in Vojna Hrvaška, kjer so podatki zbrani le za okvir province, okroglo 240.000 ljudi. Podatke ljudskega štetja 1811 za slovenski del Ilirskih provinc bomo v nadaljevanju v celoti objavili in nadrobno primerjalno analizirali. Za nižje upravne enote doslej v literaturi še niso bili objavljeni,17 so pa pomembni za raziskovanje populacijskih razmer in francoske ter restavracijske avstrijske teritorialno-upravne ureditve, zato jih objavljamo strnjene v veliko tabelo 1, ki se zgleduje po obeh izvirnikih oz. objavi v Télégraphu.18 V levem stolpcu preglednice najdemo najprej posamezne PROVINCE, razdeljene v distrikte in kantone, znotraj le-teh pa so naštete oštevilčene francoske občine. Ob vsaki upravni enoti je navedeno ugotovljeno število prebivalcev. V desnem stolpcu pa je seznam terezijanskih konskripcijskih oz. jožefmskih davčnih občin 0car velja za novomeški distrikt) in »krajev« (v ljubljanskem in postojnskem distriktu),19 ki so sestavljali posamezno francosko občino. Povsem nejasno je, '^Télégraphe officiel (naprej: TO) 1811, št. 99 (11.12), str. 395; št. 100 (14.12.), str. 398^100; št. 101 (18 12) str 402^104; št. 102 (21.12.), str. 406-408; št. 103 (25.12.), str. 410-411; TO 1812, št. 4 (11.1.), str. 15-16; št. 5 (15.1.), str. 19-20; št. 6 (18.1.), str. 23-24; št. 7 (22.1.), str. 27-28; št. 8 (25.1.), str. 31-32; št. 9 (29.1.), str. 35; št. 10 (1.2.), str. 39-40; št. 12 (8.2.), str. 48; št. 13 (12.2.), str. 51. »Gl. TO 1811, št. 103 (25.12.), str. 411. 1 4 ANP, F I e66, Tableau général de la division territoriale des Provinces illyriennes et de leur population par provinces, districts, cantons, et arrondissements communaux. Présenté à S.E. le Ministre de l'Intérieur le 24 avril 1812. 15 ANP, F l e61, Tableau général de la population des Provinces Illyriennes. - K temu prim, tudi poročilo glavnega intendanta Chabrola ministru za verstva, Ljubljana 19.11.1812, ANP, F 1 9 7055. 1 6Pri nekoliko drugačnem obsegu leta 1817 je imela Kranjska 376.288 prebivalcev (ZWITTER, Gospodar­ ska in družbena zgodovina 1, str. 99). 17 Za province, distrikte in večja mesta v Iliriji je objavil podatke štetja iz 1811 že Bogumil VOSNJAK, Ustava in uprava ilirskih dežel, Ljubljana 1910, str. 127, in pri tem mislil, da izvirajo iz leta 1812. Zato je tudi napačno tolmačil funkcijo odredbe glavnega guvernerja z dne 7.12.1812, saj se le-ta ne nanaša na ljudsko štetje, temveč gre očitno za policijsko prevencijo. Podatke ljudskega štetja 1811 prim, še v: ZWITTER, Prebivalstvo, str. 90. 1 8 Po tem zgledu je nastala tudi bistveno skromnejša tabela v razpravi Seraphine PUCHLEITNER, Die Territorialeinteilung der Illyrischen Provinz Krain unter französischer Verwaltung, Mitteilungen des Museal­ vereines für Krain 15/1902, str. 141-144. Posebej velja poudariti, da je po Télégraphu sestavil podrobno tabelo francoskih občin - imenuje jih glavne občine - v okviru slovenskega dela Ilirskih provinc s pripadajočimi jim »kraji« oz. davčnimi občinami (poimenuje jih občine) tudi Jože ŽONTAR v svoji neobjavljeni disertaciji z naslovom Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848, Ljubljana 1976, Priloge str. 122-153 (sign. B 662, v knjižnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana), a brez podatkov o številu prebivalstva, saj mu pač niso bili dostopni, deloma pa tudi z drugačnimi lokalizacijami sestavnih delov občin. 1 9 Vasilij MELIK, Naselja kot upravno-statistične enote. Razvoj in struktura števnih oddelkov na Slovenskem, Geografski vestnik 20-21/1948-1949, str. 185 op. 127. - Vrsto spodaj objavljenih primorskih toponimov mi je pomagal razrešiti kolega in prijatelj dr. Branko Marušič, za kar se mu tudi na tem mestu toplo zahvaljujem. Kar zadeva toponime na Koroškem, sem s pridom uporabil deli: Pavel Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, Dunaj 1993, in Luka Sienčnik - Bogo Grafenauer, Slovenska Koroška. Seznam krajev in politično-upravna razdelitev, Ljubljana 1945. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 • 1 (110) 55 ali predstavljajo imena naselij v bivši beneški Istri (koprskem distriktu) »kraje« (kar je verjetneje) ali pa kakšne beneške teritorialno-upravne enote. Tabela 1: Število prebivalstva in upravna razdelitev slovenskega dela Ilirskih provinc leta 1811 KRANJSKA Ljubljanski distrikt Kantoni in občine v njih (te so oštevilčene) Ljubljana intra muros 1. Ljubljana intra muros Ljubljana extra muros • 2. Bokalce 3. Črnuče 4. Šentvid 5. Medvode 6. Zalog 7. Dobrunje 8. Brest 9. Želimlje Kamnik 10. Kamnik 11. Šmartno 370.340 141.679 13.369 13.369 18.246 2.714 2.572 2.473 2.719 2.012 2.223 2.324 1.209 14.716 2.872 2.012 Pripadajoče davčne občine oz. »kraji« mesto, predmestja, Glince, Vič, Rudnik, Sp. Šiška, Vodmat, Kurja vas, Rudnik, Orle, Sela, Srednja vas, Daljna vas, Babna Gorica ^ u : '* - Brezovica, Lukovica, Log, Dragomer, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Plešivica s Kušljanovim gradom, Brezje, Dobrova, Hruševo, Gabrje z Osredkom, Šujica, Stranska vas, Bokalce, Kožarje, Draževnik, Komanija, Razori, Podsmreka Črnuče, Zg., Sr. in Sp. Gameljne, Jezica, Savije, Kleče, Mala vas, Stožice, Tomačevo, Jarše, Obrije, Podboršt pri Gmajni, Nadgorica, Ježa, Dobrava pri Ježi, Brod, Gmajna, Soteska, Podgorica, Šentjakob, Pšata pri Dragomlju Šentvid, Poljane, Zg. Šiška, Koseze, Kamna Gorica, Podutik, Toško Čelo, Glince, Dolnice, Pržanj, Dravlje, Zapuže, Trata, Podgora, Gunclje, Dvor, Stanežiče, Medno, Brod, Vižmarje Medvode, Zbilje in Žeje, Svetje, Ladja, Zg. in Sp. Senica, Dol, Pungert, Gosteče, Draga, Sora, Govejek, Trnovec, Topol, Brezovica, Tehovec, Studenčice, Rakovnik, Goričane, Vaše, Preska, Žlebe, Golo Brdo, Seničica Slape, Selo, Moste, Studenec, Zg. in Sp. Kašelj, Zalog, Zg. in Sp. Zadobrova, Sneberje, Podgrad, Laze, Vevče, Hrastje, Šmartno Štepanja vas, Zg. in Sp. Hrušica, Bizovik, Dobrunje, Zadvor, Zavoglje, Sostro, Sadinja vas, Češnjica, Zagradišče, Podlipoglav, Podmolnik, Sentpavel, Fužine, Javor, Besnica Studenec, Iška Loka, Brest, Matena, Tomišelj, Jezero, Planinca, Vrbljene, Strahomer, G. Ig, Iška vas, Mala vas, Kot, Staje, Dobravica, Kremenica Želimlje, Pijava Gorica, Brezje, Smijene, Gradišče, Vrh, Visoko, Zapotok, G. in D. Golo, Škrilje, Selnik, Klada, Sarsko Mekinje, Zduša, Vrhpolje, Nevlje, mesto Kamnik, Šutna, Graben, Novi trg, Podgora, Fužine, Sp. in Zg. Žale, Zaprice, Sp. in Zg. Ravne, Košiše pri Tunjicah, Zg. in Sp. Stranje, Stolnik, Bistričica, Zagorica pri Stranjah, Klemenčevo, Kregarjevo, Okroglo, Zakal, Županje Njive, Črna, Prapretno, Stahovica, Vranja Peč, Zg. in Sp. Palovče, Trebelno Buč, Vaseno, Loke, V. Lasna, Potok v Tuhinju, Šmartno, Piiševo, Kostanj, Snovnik, Praproče, Ravne, Sidol, Gradišče pri Kostanju, 56 J. ŠUMRADA: PREBIVALSTVO NAPOLEONOVE ILIRIJE 12. Motnik 13. Križ 14. Kapla vas 15. Mengeš Kranj 16. Kranj 17. Naklo 18. Smlednik 19. Šenčur 20. Vodice 21. Cerklje 22. Preddvor 23. Tržič 24. Loka Radovljica 2.039 2.726 2.521 2.546 28.614 7.548 2.613 2.571 2.856 2.328 2.827 2.911 2.513 2.447 23.529 Hruševka, Podbreg, Stebljevek, Gozd, Kališe v Dolini, Kališe pri Črni, Žagarjevo, Potok, Podstudenec, Črna, Črna v Dolini, Brezje, Kršič, Godič, Jeranovo, Podjelše, Vodice, Poreber, Briše, Hrib, Oševek, Tučna, Vir Bela Peč, Markovo, Srednja vas, Podhruška, Poljana pri Beli Peči, Rožično, Sovinja Peč, Znojile, Sela, Žubejevo, Studenca, Trobelno, Golice, Laze, Liplje, M. Hrib, Selo, Črni Vrh, Zg. Tuhinj, V. Hrib, Cirkuse, Jasovnik, Zg. Motnik, Češnjice, Špitalič, Sv. Miklavž v Beli, Okrog, Motnik Homec, Stob, Zg. in Sp. Domžale, Zg., Sr. in Sp. Jarše, Preserje, Rodica, Smarca, Bakovnik, Duplica, Nožice, Podgorje, Križ, Moste, Suhadole, Gora Kapla vas, Žeje pri Suhadolah, Klanec, Mlaka, Gmajnica, Breg pri Potoku, Potok pri Bregu, Podboršt pri Gmajnici, Dobrava pri Kapli vasi, Pšata pri Nasovčah, Nasovče, Vopovlje, Lahovče, Zalog, (Cerkljanska) Dobrava, Glinje, Tunjice pri Sv. Ani, Tunjice pri Košišah V. Mengeš, M. Mengeš, Pristava, Loka, Rašica, Dobeno, Trzin, Depala vas, Topole, Studa, Šentpavel, Dragomelj mesto Kranj in predmestja, Huje, Čirče, Klanec, Primskovo, Gorenje, Britof pri Gorenjah, Orehovlje, Predoslje, Bobovek, Tatinec, SrakovljevMlaka, Kokrica, Bovka, Rupa, Zg., Sr. in Sp. Bitnje, Drulovka, Smarjetna Gora, Stražišče, Sv. Jošt, Zg. in Sp. Besnica, Orehek, Breg, Jama, Praše, Mavčiče, Podreča Bistrica, Britof pri Taboru, Gorice, Kamnjek, Letenice, Sr. vas pri Britofu, V. in M. Naklo, Podbrezje, Pivka, Polica, Zalog, Zavodo, Sr. vas pri Goricah, Strževo, Strahinj, Tabor, Zg. in Sp. Tenetiše, Cegelnica, Žeje, Okroglo Smlednik, Trboje, Moše, Dragočajna, Hraše.JSv. Valburga, Zg. in Sp. Pirniče, Vikrče, Zavrh, Žerjavka, Tacen, Šmartno Šenčur, Prebačevo, Voglje, Voklo, Srednja vas, Visoko, Luže, Možanca, Velesovo, Adergas, Trata, Olševek, Hrastje Vodice, Bukovica, Sinkov Turn, Koseze, Kot, Polje, Povodje, Repnje, Selo, Golo, Skaručna, Utik pri Polju, Vesca, Dobruša, Vojsko, Zapoge, Dornice, Torovo Cerklje, Češnjevek, Grad, Dvorje, Stiska vas, Štefanja Gora, Sv. Ambrož, Sv. Lenart, Šenturška Gora, Zg. in Sp. Brnik, Pšenična Polica, Vašca, Apno, Ravne, Poženik, Šmartno, Viševca, Sidraž, Vrhovje Babni Vrt, Bašelj, Breg, Preddvor, Hraše, Kokra, Mače, Nova vas, Hrib, Čadovlje, Pangršica, Povije, Potoče, Žablje, Jezersko, Suha, Trstenik, Tupaliče, Zg., Sr. in Sp. Bela, Hotemaže, Visoko, Milje Tržič, Sv. Katarina, Sv. Ana Loka, Bistrica, Brezje pri Bistrici, Brezje pri Visočah, Visoče, Vadiče, Popovo, Brdo, Hudo, Hušica, Kovor, Križe, Pristava, Žiganja vas, Breg pri Retnjah, Sebenje, Retnje, Golnik, Gozd, Novake, Senično, Zg. in Sp. Vetrno, Zvirče, Zg. in Sp. Duplje, Zadraga - . ' " • * - ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 «1(110) 57 25. Radovljica 26. Kropa 27. Begunje 28. Zagorica pri Bledu 29. Bistrica 30. Kranjska Gora 31. Jesenice ŠkofiaLoka 32. Škofja Loka 33. Stara Loka 34. Poljane 35. Trata 36. Stara Oselica 37. Žiri 3.082 3.067 3.031 4.345 3.946 2.718 3.340 24.095 3.351 3.474 2.637 2.377 2.324 3.044 Radovljica, Predtrg, Brda, Vošče, Lancovo, Zg. in Sp. Lipnica, Mošnje, Moste, Žirovnica, Breg, Vrba, Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovce, Smokuč, Rodine, Studenčice, Hraše, Hlebce, Nova vas, Lesce Kamna Gorica, Kropa, Ovsiše, Poljšica, Češnjica, Rovte, Brezovica, Dobravica, Lipnica, Zg., Sr. in Sp. Dobrava, Mišače, Prezrenje, Podnart, Zaloše, Otoče Posavec, Ljubno, Praproče, Paloviče, Lese, Peračica, Črnivec, Noše, Brezje, Dobro Polje, Globoko, Mošnje, Gorica, Vrbnje, Zg. Otok, Mlaka, Sv. Lucija, Sr. vas, Slatna, Dvorska vas, Zapuže, Zgoša, Begunje, Poljče Bled, Zagorica, Rečica, Želeče, Mlino, Slamniki, Bohinjska Bela, Selo, Bodešče, Ribno, Koritno, Kupljenik, Zg. Gorje, Podhom, Sp. Gorje, Grabče, Krnica, Laze, Mevkuž, Radovna, Višelnica, Poljšica, Dobrava, Zasip Bistrica, Bitnje, Brod, Nemški Rovt, Polje, Nomenj, Ravne, Savica, Srednja vas, Stara Fužina, Jereka, Češnjica, Podjelje, Studor, Gorjuše, Koprivnik Bela Peč, Koprivnik, »Aichhelten«, Zagrad, Rateče, Podkoren, Kranjska Gora, Log, Sr. vrh, Gozd Dovje, Mojstrana, Planina, Hrašica, Plavž, Jesenice, Sava, Javomik, Koroška Bela, Potoki mesto Škofja Loka, Hosta, Puštal, Sv. Ožbolt, Sv. Andrej, Sv. Peter, Bodovlje, Staniše, Gabrk, Brode, Sv. Florjan, Sopotnica, Zminec, Gabrovo, Vincarje Stara Loka, Binkelj, Vešter, Trnje, Virlog, Moškrin, Pevno, Križna Gora, Planica, Lavtarski Vrh, Cepulje, Žabnica, Šuma, Crngrob, Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše, Grenc, Stari Dvor, Suha, Trata, Lipica, Godešič, Reteče, Gorenja vas Poljane, Dobje, Predmost, Hotovlja, Visoko, Na Logu, Kovski Vrh, Bukov Vrh, Vinharje, Kremenik, Dolenja Ravan, Malenski Vrh, Jazbine, Lovsko Brdo, Lom, Zakobiljek, Podobeno, Volča, Gabrška Gora, Smoldno, Valterski Vrh, Na Logu, Loka, Javorje, Dolenčice, G. in D. Žetina, Murave, Jelovica, Četena Ravan, Podvrh, Zapreval, Mlaka, Krivo in Jarčje Brdo, Delnice Trata, Stranska vas, D. in G. Dobrava, Todraž, Žirovski Vrh, Žirovski Vrh pri Sv. Antonu, Sr. vas, Hlavče Njive, Čabrače, Volaka, Srednje Brdo, Gorenja vas, Suša, Bačne, Žabja vas, D. Brdo, G. Brdo, Lucine, Goli Vrh, Suhi Dol, Dolge Njive, Zadobje, Prelesje, Brebovnica Stara Oselica, Leskovica, Studor, Debeni, Kopačnica, Fužine, Lajše, Krnice, Robidnica, Davča, Novine, Tičje Brdo, Hobovše, Laze, Kladje, Trebija, Podgora, Nova Oselica, Hobovše, Laniše, Podlanišče, Podjelovo Brdo, Podpleče, Sovodenj, Koprivnik, Mrzli Vrh Žiri, Stara vas, Nova vas, Žirovski Vrh, Zabrežnik, Selo, Dobračeva, Ledinica, Jarčja Dolina, Javorjev Dol, Breznica, Korita, Krnice, Ledine, Pečnik, Govejk, Srnjak, Osojnica, G. Vrsnik, Idršek, Ravne, Žirovnica, Sovra, Brekovice, Goropeke, Račeva, Opale, Hleviše, Lavrovec, Črna, Podklanec, Izgorje, Vrh (nad Rovtami), Hlevni Vrh, Zavratec, Potok, Dole 58 J. ŠUMRADA: PREBIVALSTVO NAPOLEONOVE ILIRIJE 38. Sorica 39. Železniki 40. Selca Gamberk 41. Lukovica 42. Šentožbolt 43. Zagorje 44. Ponoviče 45. Kandrše 46. Moravče 47. Sv. Helena 48. Krumperk Novomeški distrikt Novo mesto 49. Novo mesto 50. Stopiče 51. Toplice 52. Mirna Peč 53. Šempeter 54. Brusnice 1.269 2.836 2.783 19.110 2.634 2.345 2.102 2.352 2.220 2.557 2.425 2.475 156.335 17.069 3.731 2.978 2.662 2.471 2.406 2.821 Sp. in Zg. Sorica, Porezen, Zg. in Sp. Danje, Zabrdo, Torka, Ravne, Davča, Zali Log, Potok, Zala, Osojnik Železniki, Sv. Miklavž, Ojstri Vrh, Češnjica, Studeno, Rudno, Sv. Križ, Dražgoše, Dražgoše na Pečeh Selca, Dol. vas, Golica, Kališe, Podblica, Jamnik, Rovte, Nemilje, Zabrekve, Bukovica, Sv. Tomaž, Sv. Lenart, Zg. in Sp. Luša, Sv. Klemen, Sv. Mohor, Knape, Ševlje Prevoje, Rafolče, Vrhovlje, Dupeljne, Obrše, Čeplje, Zlato Polje, Brezovica, Tmovče, Trnjava, Lukovica, Prapreče, Sp. Koseze, Prevalje, Imovica, Vrba, Šentvid, Krašnja, Sp. Loke, Žirovše, Pšajnovica, Krajno Brdo, Vrh, Koreno, Kompolje Šentožbolt, Trojane, Hrastnik, Hribi, Podzid, Blagovica, Češnjice, Čemšenik, Jesenovo, Dobrljevo, Brezje, Zaplanina deloma Ržiše, Izlake, Prhovec, Zabreznik, Znojile, Zagorje, Kotredež, Loke, Rove, Selo, Podkraj, Potoška vas, Prapreče, Zavine, Sv. Planina, Toplice, Čebine, Sv. Urh Vače, Slivna, Vernek, Zg. in Sp. Hotič, G. in D. Log, Gradec, Klenik, Potok, Konj, Ržišče, Sava, Savšenik, Šentlambert, Senožeti, Široka Set, Zahrib, Tirna, Jablana Kolovrat, Briše, Podlipovica, Šemnik, Borje, Ravne, Zabava, Čolnišče, Gora, Kandrše, Žvarulje, Lese, Laze, Rovišče, Peče, Križate, Pretrž, Golče Češnjice, Moravče, Gorica, Drtija, Marijinega Oznanjenja pri Dreti (!), Koseze, Mošenik, Sv. Valentin, Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Andrej, Imenje, Krašce, Zg. in Sp. Javoršica, Zg. in Sp. Tuštanj, Vrhpolje, Ribče, V. vas, Zg. in Sp. Prekär, Podoreh, Svine Dol, Beričevo, Videm, Zaboršt, Zajelše, Podgora, Vinje, Klopce, Senožeti, Dolsko, Kleče, Petelinje, Sv. Helena, M. Loka, Selo, Ihan, Preloge, Sv. Kunigunda, Sv. Miklavž, Sv. Križ Dob, Brezje, Brezovica, Gorjuša, Krtina, Količevo, Krumperk, Račni Vrh, Podrečje, Raca, Žeje, Češenik, Studenec, Turnše, Laze, Vir, Zalog, Rova, Pehčanija,̂ Zagorica pri Rovah, Žice, Dolenje, Kolovec, Radomlje, Hudo, Škrjančevo mesto z Bršljinom, Gor. Kamencami, Prečno, Gotno vasjo in Kandijo Stranska vas, Lakovnice, Cerovec, Zajčji Vrh, Hrušica, Težka Voda, Črmošnjice, Vinja vas, Jurna vas Vel. Podljuben, Soteska, Podhosta, Podturn, Dobindol, Jurka vas, Toplice D. Podboršt, Globodol, Mirna Peč, Hmeljčič, Zagorica, Cerovec, Jordankal Ždinja vas, Črešnjice, Herinja vas, Šempeter, Bela Cerkev, Tomažja vas, Družinska vas, Zaloviče Smolenja vas, Potov Vrh, Gabrje, Brusnice, Orehovica, Mokro Polje ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 • 1 (110) 59 Kostanjevica 55. Šentjernej 56. Kostanjevica 57. Mokrice v Čatežu 58. Cerklje 59. Krško 60. Raka 61. Studenec Mokronog 62. Škocjan 63. Smarjeta 64. Mirna 65. Mokronog 66. Šentrupert 67. Boštanj 68. Radeče Litija 69. Dole 70. Sv. Križ 71. Litija 72. Prežganje Veliki Gaber oz. Višnja Gora 73. Šmartno (=Šmarje) 74. Višnja Gora 75. Dobrepolje 76. Turjak 77. Lašče 78. Stična 20.790 3.000 2.983 2.935 3.129 3.269 2.835 2.639 17.882 2.000 2.251 2.120 3.008 2.979 2.882 2.642 10.711 2.991 2.522 2.625 2.573 19.666 2.932 2.864 2.995 2.466 2.560 3.085 Vrhpolje, Šentjernej, D. Stara vas, Groblje, Ostrog, Drama, Čadraže, G. Gradišče Prekopa, Orehovec, Slinovce, Sv. Križ, Oštrc, Črneča vas, Planina, mesto Kostanjevica Bušeča vas, Čatež, Cerina, Sobenja vas, Nova vas, Bregana, Kontno, V. Dolina G. vas, Drnovo, V. Podlog, Črešnjice, V. Mraševo, Krška vas, Zasavje, G. Skopice Sr. Arto, V. Trn, Kobile, Senuše, Sv. Lovrenc, Leskovec, G. Pijavško, Krško, Ravno Gmajna, Ardro, Raka, Površje, Pristava, Straža pri Sv. Valentinu, Hrvaški Brod, Hudenje Rovišče, Zaboršt, Arto, Impole, Log Krsinji Vrh, Telče, G. Dole, Bučka, D. Stara vas, Dobrava G. vas, Zbure, Zagrad, Mirna vas, D. Laknice Selo, Brezovica, Zabrdje, Ostrožnik, Tihaboj, Zabukovje Mokronog, Tržišče, Trebelno, Zabukovje, Ornuška vas, Jelševec, Laknice, Martinja vas Straža, Ravne, V. Cirnik, Šentrupert, Pijavice, Zaloka, Bistrica, Sv. Lovrenc Boštanj, Jablanica, Vrh, Goveji Dol, Dvor, Leskovec, Cerovec, Kal Radeče, Hotemež, Vrhovo, Njivice, Podkraj, Sv. Križ Dobovec, Sv. Jurij, Konjšica, Polšnik, Borje, Dole Moravče, Klanec, Tlaka, Čatež, Poljane, Gradišče, Ježce, Sv. Mihael Liberga, Sv. Peter in Pavel, Jablanica, Šmartno, Litija Sv. Anton, Kresniški Vrh, Kresniške Poljane, Kresnice, Trebeljevo, Račića, Volavlje, Vnajnarje, Sostro Mlačevo, Slivnica, Ponova vas, Lanišče, M. Vrh, Šmarje, Sela, Stranska vas, Grosuplje Draga, Hudo, Dobrava, Leskovec, Blečji Vrh, Stara vas, Polica, Dedni Dol, Višnja Gora, Kriška vas, Luče, V. Loka, Ilova Gora, Potok Zdenska vas, Cesta, Videm, Zagorica, Podgora, Kompolje, Potiskavec, (Pod)Tabor, Račna Turjak, M. Lipljene, V. Osolnik, Selo, Krvava Peč, Udje, M. Lašče Ulaka, Lužarji, Dvorska vas, Podpoljane, Sv. Gregor, V. Lašče Stična, Metnaj, Šentvid, Češnjice, Bukovica, Radohova vas, V. Pece, G. vas, Muljava 60 J. ŠUMRADA: PREBIVALSTVO NAPOLEONOVE ILIRIJE 79. Veliki Gaber Žužemberk 80. Trebnje 81. Dobrnič 82. Hinje 83. Žužemberk 84. Krka Kočevje 85. Bloke 86. Loški Potok 87. Sodražica 88. Ribnica 89. Dolenja vas 90. Mala Gora 91. Kočevje 92. Trava 93. Reka 94. Mozelj 95. Koprivnik 96. Kostel Metlika 97. Poljane 98. Črmošnjice 99. Črnomelj 100. Obrh 101. (Sinji) Vrh 102. Pobrežje 103. Gradac 104. Semič 105. Metlika 106. Drašiči Postojnski distrikt Postojna 2.764 13.631 2.859 2.449 2.920 2.404 2.999 29.682 2.579 2.180 2.432 2.550 2.282 2.756 2.759 2.473 2.739 2.005 2.465 2.462 26.904 2.924 2.547 2.810 2.780 2.452 2.415 2.594 3.029 3.145 2.208 72.326 11.034 Sobrače, Temenica, M. Dole, V. Gaber, Zagorica, Podboršt, Dob, Stehanja vas, V. Videm, Potok Sv. Štefan, Skovec, Lukovek, Češnjevek, G. Medvedje selo, Blato, Ponikve, Trebnje, V. Loka Sela pri Sumberku, Knežja vas, Dobrnič, Korita, Ajdovec V. Lipje, Hinje, Žvirče, Smihel, Smuka Žužemberk, Dvor, Reber Sušica, Valična vas, Fužina, Višnje, Ambrus, V. Globoko, Podbukovje, Krška vas, Trebnja Gorica V. Bloke, V. Vrh, Ravnik, Zales, Strukljeva vas, Ravne, Otave, Osredek Gora, Ravne, Retje, Hrib pri Taboru, Travnik Vinice, Zamostec, Sodražica, Žimarice, Velike Poljane, Slatnik Ribnica, Dane, Jurjevica, G. vas, Sušje, Hrovača Grčarice, Rakitnica, Dolenja vas, Prigorka, Gorica vas Mala Gora, Stari Log, Stara Cerkev mesto Kočevje, Sela, Livold, Mlaka Trava, Podpreska, Osilnica, Bosljiva Loka, Papeži Gotenica, Reka, Štalcerji, Borovec Mozelj, Reintal, Sp. Log, Knežja Lipa Koprivnik, Mačkovec, Najbihelj Kuželj, Pirče, Tišenpol, »Tazte«, Kostel, Banja Loka Vimolj, Zagozdac, Predgrad, Stari trg, Radenci, Laze Poljane, Novi Tabor, Blatnik, Planina Črnomelj, Petrova vas, Talčji Vrh, Kot, Loka Golek, Tanca Gora, Dobliče, Obrh Vrh, Učakovci, Nova Lipa, Belčji Vrh, Damelj, Sečje Selo Adlešiči, Hrast, Preloka, Vinica, Podklanec Gradac, Bedenj, Griblje, Podzemelj, Stranska vas, Zastava Semič, Štrekljevec, Pribišje, Sodji Vrh, Črešnjevec, Nestoplja vas Metlika, Bušinja vas, Bereča vas, Dole, Mačkovec, Lokvica, Rosalnice Božakovo, Drašiči, Radovica, Slamna vas, Grabrovec, Radoviči ZGODOVINSKI ČASOPIS « 52 • 1998 «1(110) 61 107. Postojna 108. Razdrto 4.879 3.250 109. D. Košana Idrija 110. Idrija Logatec 111. Logatec 112. Vrhnika 113. Borovnica 114. Polhov Gradec trg Postojna, V. in M. Otok, Zalog, Stara vas, Zagon, Rakitnik, Hrašče, Matenja vas, Grobišče, Prestranek, Žeje, Koče, Slavina, Selce, Nemška vas, Gradec, Petelinje, Št. Peter, Radohova vas, Klenik, Trnje, Palčje 2.905 7.061 7.061 14.843 4.085 3.202 4.668 Lipa oz. Senožeče 115. Senožeče 116. Dolina 117. Materija 118. Podgrad 119. Prem 27.875 Razdrto, V. in M. Ubeljsko, Gorice, Brezje, Strane, Slavinje, Hruševje, Hrenovice, V. in M. Brda, Sajevče, Orehek, Studenec, Rakulik, Landol, Šmihel, Predjama, Bukovje, Gorenje D. in G. Košana, Neverke, Stara in Nova Sušica, Kal, V. Pristava, Nadanje selo, Buje, Čepno, Narin, Voice, Hrastje, Suhorje, Ostrožno Brdo mesto Idrija*, Sp. Idrija, Jelični Vrh, Čekovnik, Sp., Sr. in G. Kanomlja, Krnice, Vojsko *Mesto Idrija samo naj bi imelo 1809. leta 4300 prebivalcev, gl. ANP, 169 AP, dossier 5 G. in D. Logatec, Blekova vas, Brod, Čevica, Ravnik, Petkovec, Hotedršica, Godovič, Rovte, Praprotno Brdo, Medvedje Brdo trg Vrhnika, Hrib, Stara Vrhnika, Drenov Grič, Sinja Gorica, M. in V. Ligojna, Blatna Brezovica, Zaplana, Bevke, Podlipa, Žažar Borovnica, Ohonica, Dol, Laze, Bistra, Brezovica, Zabočevo, Pako, Goričica, Verd, Zavrh, Prevalje, Mirke, Kamnik, Preserje, Podpeč, D. in G. Brezovica, Rakitna Polhov Gradec, Pristava, Sr. in D. vas, Podreber, Dvor, Belica, Babna Gora, Log, Briše, Hrastenice, Belo, Koreno in Setnik, Smolnik, Ljubgojna, Horjul, Zaklanec, Podolnica, Setnica, Lesno Brdo, Selo, Butajnova, Vrzdenec, Samotorica, Črni Vrh, Planina, Sentjošt, Smrečje 2.568 Senožeče, Gabrče, Potoče, D. vas, Laže, Senadole, Gorice, Brežec, Gradišče, D. in G. Ležeče, Britof, D. in G. Vreme, Famlje 5.389 3.343 4.487 5.202 120. Trnovo 2.477 Dolina, Kroglje, Socerb, Boljunec, Zabrežec, Boršt, Kastelec, Ricmanje, Log, Prebeneg, Draga, Beka, Črnotiče, Gročana, Klanec, Ocizla, Petrinje ali Trpče, Nasirec, Črni Kal, Vrhpolje, Mihele, Prešnica, Podgorje, Jelovice, Vodice Materija, Bač, Rožice, Povžane, Tublje, Brezovica, Odolina, Њре1је, Markovščina, Slope, Artviže, Hotična, Ostrovica, Slivje, Mrše, Orehek, V. Loče, Skadanščina, Kovčice, Brezovo Brdo, Golac, Kozjane, Tatre Podgrad, Račiće, Podbeže, Hrušica, M. Loče, Obrov, Zajelšje, Pregarje, Javorje, Starod, Studena Gora, Sabonje, Huje, Gabrk, Rjavče, Gradišče, Poljane, Ritomeče, Prelože, V. in M. Mune, Žejane Prem, Bitnja, Smrje, Topole, Podstenje, Mereče, Kilovče, Ratečevo Brdo, Podtabor, Šembije, Zagorje, Šilentabor, Celje, Janeževo Brdo, Brce, Zarečje, Dobro Polje, Tominje, Knežak, Bač, Drskovče, Harije, V. Bukovica, Zarečica, Parje, Koritnice, Jurišče, Soze, M. Bukovica Trnovo, Bistrica, Koseze, Jasen, D. in G. Zemon, Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Kuteževo, Trpčane 62 J. ŠUMRADA: PREBIVALSTVO NAPOLEONOVE ILIRIJE 121. Lipa Lož 122. Lož Cerknica 123. Cerknica 124. Planina 4.409 4.453 4.453 7.060 4.149 2.911 Lipa, Rupa, Jelšane, Dolenje, Novokračine, Nova vas, Sušak, Lisac, Škalnica, Šapjane, Pasjak, M. Brdce, Klana, Fabci, V. Brdo, Studena, Veli Brgud, Zabiče, Podgraje, M. Brgud mesto Lož, predmestje, Stari trg, Podcerkev, Nadlesk, Pudob, Markovec, Iga vas, Viševek, Kozarišče, Šmarata, Podgora, Vrhnika, Knežja Njiva, Dane, Podlož, Vrh, Babna Polica, Lipsenj, Metulje, G. Jezero, Studeno, Laze, Bloke, Hudi Vrh, Nova vas, Poljane, Babno Polje, Otok, Nemška vas, Glina, Volčje trg Cerknica, D. vas, Zelše, D. Jezero, Martinjak, Begunje, Selšček, Topol, Grahovo, Bezuljak, Žerovnica, Kožljek, Dobec, Otonica, Mahnen, Podslivnica, Sleme, Ulaka, Bločice, Brezje, Bloška Polica ILIRSKA KOROŠKA Beljaški distrila Beljak 125. Beljak 126. Plajberk 127. Strassfried 128. Podklošter 129. Bekštanj 136.660 106.029 30.456 30.651* 4.623 3.417 2.395 2.390* 2.236 130. Vernberk 131.Rožek 132. Vrba 133. (Treffen / Trebinja 134. (Afritz / Cobrc Smohor 135. Šmohor 136. Kimperk 137. Radna vas 3.249 3.449* trg Planina, D. Planina, Laze, Liplje, Jakovica, Unec, Slivice, Grčarevec, Strmica, Studeno, Belsko, Ivanje selo, Rakek *Po ANP, FIe66 in Télégraphe officiel mesto Beljak s Celovškim predmestjem, Judendorf, Podgorje, Šentjanž, Šmartno, Sv. Duh, Sv. Agata, Vetrov Plajberk, Rute Megvarje, Straja vas, Bistrica na Zilji *Po ANP F l e 66 in Télégraphe officiel Podklošter, Peče, Sovče, Podturje, Ločilo, Rikarja vas 2.528 4.630 2.711 2.494) 2.173) 10.174 2.761 1.819 1.560 138. Wasserleonburg 139. Aichelburg ISTRA 1.915 Bače, Braca, Diča vas, Grpiče, Loče, Malošče, Marija na Zilji, Ovčna, Stehen *Po ANP F , e 66 in Télégraphe officiel Vemberk, Grace, Trabenče, Pešce, Nova vas, Jezernica, Humberk, Draganje Rožek, Gora, Drobolje, Breznica, Šentjakob, Podgorje, Reka, Sp. Borovlje, Šentpeter, Drava, Svatne Vrba, Loga vas, Tmara vas, Lipa, Črešnje, Dole, Kostanje, Loče, Šentilj Šmohor, Modrinja vas, Skobiče, Sentlovrenc, Višprije Brdo, Napole, Gorice Radna vas, Guggenberg, Dropolje, Bajdek 2.119 242.683 Čače, Šentjur na Strmcu Blače, Močidle, Šentpavel na Zilji, Stefan na Zilji ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 • 1 (110) 63 Tržaški distrikt Trst - staro mesto 140. Trst - staro mesto Trst - novo mesto 141. Trst - novo mesto Devin 142. Devin 143. Zgonik Tržič . 144. Tržič 145. (S. Pier d'Isonzo Goriški đistrikt Gorica 146. Gorica 147. Solkan 148. Šempeter 149. Renče 150. Miren Sv. Kril 151. Sv. Križ 152. Sempas 153. Ajdovščina 154. Štanjel 155. Rihemberk Vipava 156. Vipava 157. Šturje 40.833 14.380 13.645 5.748 3.406 2.342 7.06a 3.866 3.194) 87.246 19.382 8.489 2.804 2.742 2.752 2.595 14.082 2.978 2.723 2.775 2.818 2.788 10.734 3.273 2.471 mesto Trst, Skedenj, Lonjer, Bazovica, Gropada, Padriče, Zg. in Sp. Carbola, Zg. in Sp. Sv. Marija Magdalena, Rocol, Kjadin Trebče, Bani, Opčine, Kontovel, Prošek, Križ, Sv. Ivan, Kolonja, Štorklja, Rojan, Greta, Barkovlje Devin, Vrh sv. Mihaela, Dol, Gabrje, Vrtoče, Lokvica, Opatje selo, Hudi Log, Nova vas, Sela, Jamlje, Brestovica, Komarji, Medja vas, Cerovlje, Štivan, Vižovlje, Sesljan, Klanec, Gorjansko, Nadrožica, Mavhinje Zgonik, Kregolišče, Tublje, Brje, Prečnik, Slivno, Šempolaj, Praprot, Samatorca, Nabrežina, Brišče, Koludrovica, Gabrovec, Devinščina, Repnič, Repen, Repentabor, Briščiki, Col, Fernetiči Tržič, Darež, S. Polo, Villaraspa, Bestrinja, Staranzano, Selce, Romjan, Ronke, Soleskjan, Dobbia, Crosaria, Mandria, Bagni, Schiavette, Madonna, Macillana, Panzano Gorica, Sv. Rok, Studenec, Placuta, Pristava, Rožna Dolina Solkan, Grgar, Ravnica, Kromberk, Loke, Trnovo, Voglarji Šempeter, G. in D. Vrtojba, Štandrež, Prvačina, Vogrsko Renče, Bilje, Bukovica, Kostanjevica na Krasu, Gradišče Miren, Orehovlje, Rupa, Peč, Sovodnje, Rubije, Skrije, Ušje, Petovlje, Zagraj, Doberdob, Zdravščine, Martinščina Sv. Križ, M. in V. Žablje, Gabrje, Selo, Vrtovin, Dobravlje, Plače Šempas, Vitovlje, Osek, Ozeljan, Šmihel, Črniče, Ravne, Malovše, Gojače, Batuje Ajdovščina, V. in M. Lokavec, Hrib, Kamnje, Skrilje, Štomaž Štanjel, Kobdilj, Hruševica, Kobjeglava, Šmarje, Braniča, Zavino Sp. Rihemberk, Budihni, Pedrovo, Preserje, Brje, Zg. Rihemberk, Dornberk, Zalošče, Saksid Vipava, Zemono, Gradišče, Goče, Manče, Lože, Erzelj, Slap, Vrhpolje, Duplje, Sanabor Sturje, Zapuže, Kovk, Ustje, Planina, Dolenje, Budanje, Dolga Poljana 64 J. ŠUMRADA: PREBIVALSTVO NAPOLEONOVE ILIRIJE 158. Črni Vrh 159. Št. Vid Tomaj 160. Tomaj 161. Komen 162. Sežana 163. Naklo 164. Pliskovica Kanal 165. Kanal 166. Čepovan 167. Modrej Tolmin 168. Šentviška Gora 169. Tolmin 170. Čezsoča 171. Podmelec 172. Nemški Rut 173. Cerkno Koprski distrikt Koper 174. Koper 2.575 2.415 14.643 2.872 3.153 3.441 2.449 2.728 9.472 3.359 2.573 3.540 18.933 3.610 3.948 2.411 2.452 2.421 4.091 64.836 24.230 17.441 Črni Vrh, Strmec, Mrzli Log, Kanji Dol, Javornik, Lome, Predgriže, Mrzli Log, Zadlog, Bela, Col, Orešje, Malo Polje, Gozd, Križna Gora, Podkraj, Vodice, Višnje, Bela Št. Vid, Podraga, Poreče, Podbreg, Podgrič, Lozice, Orehovica, Vrabce, Razguri, Sela, Bogo, (Veliko) Polje, Mahniči, Griže, Jakovce Tomaj, Skopo, Krajna vas, Šepulje, Voglje, Vrhovlje, Utovlje, Kreplje, Godnje, Dutovlje, Križ, Grahovo Brdo, Dobravlje Komen, Temnica, Vojščica, Škrbina, Sveto, Lipa, Ivanji Grad, Mali Dol Sežana, Dane, Orlek, Šmarje, Štorje, Majcni, Senadole, Plešivica, Merče, Žirje, Podbreže, Kazlje, Povir, Gorenje, Brestovica, Lokev, Prelože Naklo, Matavun, Škocjan, Vrčnek (Švarcenek), Divača, Ležeče, Škofije, Zavrhek, Barka, Vareje, Misliče, Vatovlje, Kačiče, Dane, Rodik Pliskovica, Tomačevica, Kosovelje, Volčji Grad, Kopriva, V. Dol, Gabrovica, Avber Kanal, Morsko, Bodrež, Deskle, Plave, Avče, (Kanalski) Vrh, Banjšice - Sp. Sv. Duh, Banjšice - Sv. Lovrenc Čepovan, Lokovec, D. in G. Trebuša, Lokve Modrej, Kanalski Lom, Drobočniški (=Tolminski) Lom, Kal, Drobočnik, Banjšice - Zg. Sv. Duh, Idrija pri Bači, Slap ob Idrijci Šentviška Gora, Pečine, Ponikve, Police, Prapetno Brdo, Šebrelje, Rakovec Tolmin, Ladra, Smast, Libušnje, Kamno, Vrsno, Krn, Selce, Volarje, Selišče, Dolje, Gabrje, Zatolmin, Zadlaz, Žabce, Ravne, Poljubinj, Prapetno, Ljubinj Čezsoča, Log, Trenta, Soča, Jablanica, Drežnica, Jezerca, Koseč, Ravne, Magozd Podmelec, Sela, Klavže, Hum, Kneza, Grahovo ob Bači, Koritnica, Bukovo Nemški Rut, Koritnica, Grant, Hudajužna, Obloke, Znojile, Stržišče, Kal, Podbrdo, Bača, Trtnik, Porezen, Petrovo Brdo, Kuk Cerkno, D. Novaki, Orehek, Jesenica, Zakriž, Gorje, Trebenče, Labinje, (G.) Novaki, Planina, Čeplez, Reka, Ravne, Otalež, Poljane Koper, Tinjan, Kolombar, Rombi, Ratinca, Zg. Škofije, Urbanci, Brda, Brič, Bazuje, Kortina, Kuvaija, Krkavče, Hrib, Rov, Zvabi, Škrljevec, Frata (pri Škrljevcu), Mislica, Sv. Maver, Della (pri Novi vasi), Nova vas, Koštabona, Kortivi, Planjave, Dolina, Puče, Breči, Kubed, Hrastovlje, Dol, »Kraj meje«, Dekani, Na Ravenčah, Sv. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 • 1 (110) 65 175. Izola 176. Milje Piran 177. Piran 178. (Buje 179. (Grožnjan 180. (Umag 181. (Novigrad 3.515 3.274 15.196 6.316 2.479) 2.660) 2.034) 1.707) Nedelja, Gradin, »Crimani«, Brezovica, Abitanti, »Cosmiciach«, Praproče, Sočerga, »Mace«, Pavlici, Lazaret, Cezarji, Pobegi, Farančan, Kornalunga, Žburga, Cerej, Sv. Ubald, Sv. Ivan, Sv. Tomaž, Škocjan, Vrgaluca, Arjol, Šalara, Bošamarin, Viližan, Sv. Marko, Žusterna, Srmin, Rižana, Bertoki, Prade, Pompjan, Loka, Bezovica, Zanigrad, Podpeč, Zazid, Rožar, Marezige, Montinjan, Bržani, Sabadini, Burji, Bernetiči, Krmci, »Sgainari«, Marancini, »Merlini«, Rojci, Babici, Ceplan, Čentur, Hliban, Momjan, Sorbar, Merišče, Oskorušica, Kluni, Kremenje, Krug, Brešani, Kortivi, Smuovici, Brda, Škarlevac, Marušiči, Sajini, Strana, Rožmarija, Šmarje, Kaverljag, Gažon, Grintovec, Srgaši, Paderna, Pomjan, Župančiči, Dilici, Fijeroga, Manžan, Rakitovec, Dvori, »Leschuzze«, Sv. Anton, Kocjančiči, Belveder, Petrovija, »Martesin«, Farnazine, Farančan, Tomažiči, Cerej, Gregoriči, Turki, Škofarji, Čepinje, Bonini, Kavaliči, »Assolle«, Santini, Osterija, Fikoni, Sterna, Kuberton, Vrnjak, Gomila, Butori, Glavice, Deniči, Lovriči, Jugovci, Filarija, Sušiči, Pasudija, Gojaki, Carso, Sv. Valentin, »Matteo«, »Braico«, Rosici, »Armachie«, Topolovec, Zrnjovec, Koromači, Belvedur, Hrvoji, Močunigi, Skrliči, Dugo Brdo, Kučibreg, Trebeše, Sukljani, Butari, Truške, Boršt, Baratali, Glem, Škrljevec, Labor, Hrpeljci (Jurinčiči), Lopar, Baredine, Popetre, Trsek, Zabavje, Movraž, Smokvica, Dvori Izola, Sv. Peter, Padna, Dvori, Malija, Albucan, Sv. Onofrij, Valderniga Milje, Valle, Mačkovlje, Osp, Gabrovica, Plavje, Badica, Stramar, Hrvatini, Jelarji, Sv. Barbara, Sodniki, Bučiči, Sp. Škofije, Oltra, Ankaran, Sr. in Zg. Škofije Piran, Sečovlje, Strunjan, Fazan, Bernardin, Kaštel, Gadare, Vuki, Montrin, Vižinada, Vinjarija, Simonetija, Specijarija, Tavijanija, Fratrica, Korsija, Marija na Krasu, Stanzietta, Casablanca, Kolumbanija, Kapitanija, Markovac, Markocija, Plovanija, Osterija, Savudrija, Vela Stancija, Alberi, Valfontane, Frančeskija, Mazurija, Fraliija, Zupelija, Valica, Sv. Petar, Salvela, V. in M. Grupija, Brutìja, Leparina, Koruna, V. in M. Medegija, (Crveni) Vrh, Volparija, Borozija Zastavlja se zanimivo vprašanje o metodah in tehniki izvedbe francoskega štetja iz leta 1811, vendar zanj v virih zaenkrat ne najdemo odgovora, v literaturi20 pa le najsplošnejše informacije. Tudi iz obeh uradnih poročil o štetju izhaja, da so bili po provincah za njegovo izvedbo odgovorni intendanti, ki so rezultate za svojo upravno enoto predložili v potrditev glavnemu intendantu in guvernerju, na terenu samem pa po analogiji z razmerami v Franciji državni civilni uradniki od poddelegatov do predstojnikov kantonov in merov po občinah. V Franciji je izvajalo popise po terenu civilno uradništvo v sodelovanju z vojaškimi in 2 0 B . DESGREY, Montalivet et la statistique du temps de Napoléon, Revue de l'Institut Napoléon 1968; J.-C. PERROT, L'Âge d'or de la statistique régionale française, Paris 1977; Bertrand GILLE, Les sources statistiques de l'histoire de France, Genève-Paris 1980, str. 121 si.; zbornik La Statistique en France à l'époque napoléonienne, Paris 1981. 66 J. ŠUMRADA: PREBIVALSTVO NAPOLEONOVE ILIRIJE cerkvenimi oblastmi, zato je moč domnevati, da so se tudi v Iliriji krepko oprli na duhovščino. Francosko štetje ni poznalo kritičnega datuma, zaenkrat pa še ne vemo, ali pomenijo dobljeni francoski rezultati prisotno ali (kot velja načeloma za avstrijska konskripcijska štetja) pristojno prebivalstvo; minimalne razlike med štetjema iz 1811 in 1817 za Kranjsko (gl. spodaj) nam same po sebi še ne dopuščajo sklepa, da so se Francozi ravnali po podobnih kriterijih kot avstrijski popisovalci. Bistveno je tako ali tako, kakšna je vrednost rezultatov štetja iz leta 1811 v Ilirskih provincah. Na to lahko odgovorimo le z detajlnim mikronivojskim primerjalnim študijem popisa. Tako je ob pisanju spremne razprave k ediciji belokranjskih urbarjev iz dobe med 15. in 18. stoletjem ugotovil D. Kos, da so podatki tega štetja za belokranjske francoske občine verodostojni in povsem primerljivi z izračuni, do katerih je prišel sam na osnovi urbarialnega gradiva.21 Za celotno Kranjsko lahko stopimo še korak dlje in primerjamo rezultate iz tabele 1 z onimi iz leta 1817, ki jih je po »Haupt-Ausweis über die Eintheilung des Laibacher Gouvernementsgebiethes« objavil J. Polec,22 seveda ob upoštevanju ugotovitve o teritorialni kontinuiteti med francoskimi občinami in glavnimi občinami (Hauptgemeinde), uvedenimi po obnovi avstrijske oblasti, kar je bil temeljni izsledek raziskave S. Puchleitnerjeve,23 pritrdil pa mu je tudi Polec.24 V spodnji tabeli 2 podajamo zato rezultate štetja iz 1817 po kranjskih glavnih občinah, ugotavljamo absolutne in relativne razlike glede na popis iz 1811, zatem pa opozarjamo na primere, koje prišlo do spremenjenega teritorialnega okvira glavne občine. Zaradi primerjave podajamo tudi seštevke prebivalstva tistih glavnih občin, ki so leta 1811 sestavljale posamezne kantone, šest let pozneje pa pripadajo najrazličnejšim okrajnim gospostvom (te navaja Polec). Tabela 2: Štetje prebivalstva Kranjske 1817 v primerjavi s francoskim štetjem iz 1811 Ljubljansko okrožje Glavna občina 1. Ljubljana 2. Bokalce 3. Črnuče 4. Šentvid 5. Medvode 6. Zalog 7. Dobrunje 8. Brest 9. Želimlje Štev. preb. 9.885 2.906 2.583 2.556 2.514 2.161 2.228 2.399 1.263 1817: 1811 - 3.484 + 192 + 11 + 83 -205 + 149 + 5 + 75 + 54 V % - 26.1% + 7% + 0,4% + 3,4% - 7,5% + 7,4% + 0,2% + 3,2% + 4,5% Opombe popolnoma drugačen obseg, gl. razpravo J. RUSA, kot v op. 9 večji obseg, + Vrhovci manjši obseg, - Obrije 1817 ni om. vas Žeje večji obseg, + Obrije, Gradovlje, Gostince, Fužine gl. občina drugačna 2 1 Dušan KOS, Urbarji za Belo krajino in Žumberk (15.-18. stoletje), Ljubljana 1991, I, str. 163. 2 2 Janko POLEC, Kraljestvo Ilirija, Ljubljana 1925, tabela Upravna razdelitev Kranjske 1. 1817, str 310-327. " K o t v op. 18, str. 140. 2 4 Kot v op. 22, str. 159, op. 2. - Mogoče bi bilo med seboj primerjati tudi podatke za ilirsko provinco Istro, objavljene v tabeli 1, s štetjem iz leta 1818 za ozemlje primorskega gubernija, ki ga je objavil Vjekoslav BRATULIĆ v Jadranskem zborniku 10/1976-1978, Pula-Rijeka 1978, str. 309-351. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 < 1(110) 67 10. Kamnik 11. Šmartno 12. Motnik 13. Križ 14. Kapla vas 15. Mengeš 16. Kranj 17. Naklo 18. Smlednik 19. Šenčur 20. Vodice 21. Cerklje 22. Preddvor 23. Tržič 24. Loka 25. Radovljica 26. Kropa 27. Begunje 28. Bled 29. Bistrica 30. Kranjska Gora 31. Jesenice 32. Skorja Loka 33. Stara Loka 34. Poljane 35. Trata 36. Stara Oselica 37. Žiri 18.610* 3.377 2.055 2.036 2.923 2.687 2.686 15.764 7.351 2.374 2.295 2.805 2.211 2.774 2.632 2.884 1.596 26.922 3.078 2.879 3.208 4.393 3.813 2.660 3.109 23.140 3.129 3.371 2.559 2.375 2.332 3.183 + 364 + 505 + 43 - 3 + 197 + 166 + 140 + 1.048 - 197 -239 -276 -51 -117 -53 -279 + 371 -851 - 1.692 - 4 -188 + 177 + 48 - 133 -58 -231 - 389 -222 - 103 -78 - 2 + 8 + 139 + 2% + 17,6% + 2,1% - 0 , 1 % + 6,7% + 6,6% + 5,5% + 7,1% - 2,6% - 9 , 1 % - 10,7% -1,8 % - 5 % - 1,9% - 9,6% + 14,8% - 34,8% - 5,9% - 0,1% - 6,1% + 5,8% + 1,1% - 3,4% - 2,1% - 6,9% - 1,7% - 6,6% - 3 % - 3 % - 0,1% + 0,3% + 4,6% •seštevek ne upošteva Ljubljane pod štev. 1 večji obseg, + Perovo, Volčji Potok, Rudnik 1817 om. še G. Savo drugačen obseg: - Visoko, + Praprotna Polica večji obseg, + Bistrica, Popovo, Brezje, Brdo, Kovor, Hudo, Hušica, Loka, Vadiče, Visoče manjši obseg, gl. Tržič 1817 om. Sp. Otok, ne pa Mlake 1817 om. Rovte 1817 se om. še predmestja, Sv. Barbara, Breznica 1817 ne om. Dolenčic, om. Zg. Ravan 1817 ne om. Suhega Dola, om. Hotavlje (!) 1817 ne om. Čme in Vrha, om. še D. Vrsnik 68 J. ŠUMRADA: PREBIVALSTVO NAPOLEONOVE ILIRIJE 38. Sonca 39. Železniki 40. Selca 41. Lukovica 42. Šentožbolt 43. Zagorje 44. Ponoviče 45. Kandrše 46. Moravče 47. Dol (prej Sv. Helena) 48. Krumperk 1.310 2.767 2.804 23.830 2.826 2.454 2.126 2.480 2.295 3.129 2.541 2.497 20.348 + 41 -69 + 21 -265 + 192 + 109 + 24 + 128 + 75 + 572 + 116 + 22 + 1238 + 3,2% - 2,4% + 0,8% - 1,1% + 7,3 % + 4,6% + 1,1% + 5,4% + 3,4% + 22,4% + 4,8% + 0,9% + 6,5% 1817 om. še Lajše drugačen obseg, - Sp. Loka, + Gradišče, Preserje, Zg. Koseze 1817 ne om. Zaloga Novomeško okrožje 49. Novo mesto 50. Stopiče 51. Toplice 52. Mirna Peč 53. Šempeter 54. Brusnice 55. Šentjernej 56. Kostanjevica 57. Čatež 58. Cerklje 59. Krško 60. Raka 61. Studenec 62. Škocjan 3.975 3.043 2.895 2.741 2.432 2.905 17.991 3.177 3.264 2.699 3.562 3.455 3.134 2.882 22.173 2.006 + 244 + 65 + 233 + 270 + 26 + 84 + 922 + 177 + 281 -236 + 433 + 186 + 299 + 243 + 1383 + 6 + 6,5% + 2,2% + 8,8% + 10,9% + 1,1% + 3% + 5,4% + 5,9% + 9,4% - 8 % + 13,8% + 5,7% + 10,5% + 9,2% + 6,7% + 0,3% nam. G. Kamene se om. podobčina Daljni Vrh 1817 ne om. Jurne vasi 1817 ne om. G. Polja z okolico 1817, zg. imena so vsa avstr. podobe ine drugačen obseg: + podobčina Stranje s 6 naselji drugačen obseg: - Prekopa, + podobčina Stojanski Vrh drugačen obseg, + podobčini M. Mraševo, Gorica 1817 isti obseg, zg. kraji so avstr. podobe ine ali drugačen obseg? ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 « l ( i i o ) 69 63. Šmarjeta 64. Mirna 65. Mokronog 66. Sentrupert 67. Boštanj 68. Radeče 69. Dole 70. Sv. Križ 71. Litija 72. Prežganje 73. Šmarje 74. Višnja Gora 75. Dobrepolje 76. Turjak 77. Lašče 78. Stična 79. Veliki Gaber 80. Trebnje 81. Dobrnič 82. Hinje 83. Žužemberk 84. Krka 85. Bloke 86. Loški Potok 87. Sodražica 88. Ribnica 89. Dolenja vas 90. Mala Gora 1.893 2.165 3.237 3.182 2.964 2.410 17.857 2.764 2.847 2.874 2.962 : j 11.447 3.251 3.115 3.413 2.907 2.736 3.337 2.957 21.716 2.987 2.607 2.949 2.407 3.135 14.085 2.748 2.339 2.460 2.747 2.622 3.397 -358 + 45 + 229 + 203 + 82 -232 -25 -227 + 325 + 249 + 389 + 736 + 319 + 251 + 418 + 441 + 176 + 252 + 193 Č+2050 + 128 + 158 + 29 + 3 + 136 >454 + 169 + 159 + 28 + 197 + 340 + 641 - 15,9% + 2,1% + 7,6% + 6,8% + 2,8% - 8,8% -0,1% - 7,6% + 12,9% + 9,5% + 15,1% + 6,9% + 10,9% + 8,8% + 12,2% + 17,9% + 6,9% + 8,2% + 7% + 10,4% + 4,5% + 6,5% + 1% + 0,1% + 4,5% + 3,3% + 6,6% + 7,3% + 1,2% + 7,7% + 14,9% + 23,3% drugačen obseg: - Mima vas, D. Laknice isti obseg 1817, v gl. podobčine 1817 ne om. Borij, drugo so avstr. podobčine ne om. Sv. Mihaela, pač pa Gobo vse so avstr. podobčine nekatere so glavne občine ne om. Potoka, večinoma so avstr. podobčine vse so avstr. podobčine večinoma so avstr. podobčine večinoma avstr. podobčine vse so avstr. podobčine 1817 se om. še Prapreče in M. Videm 1817 se om. še Vrhtrebnje, v gl. podobčine vse so avstr. podobčine 1817 se om. še Sela, vse podobčine 1817 se om. še G. Križ in Stavca vas, vse podobčine več zg. je podobčin našteti kraji so podobčine našteti kraji so podobčine Slatnik v gl. o. Ribnica, ostali vsi podobčine Hrovača v gl. o. Dolenja vas, +Slatnik + Hrovača om. se še Kovlerji in Polom, ostali našteti kraji so podobčine 70 J. ŠUMRADA: PREBIVALSTVO NAPOLEONOVE ILIRIJE 91. Kočevje 92. Trava 93. Reka 94. Mozelj 95. Koprivnik 96. Kostel 97. Poljane 98. Črmošnjice 99. Črnomelj 100. Obrh 101. Sinji Vrh 102. Pobrežje 103. Gradac 104. Semič 105. Metlika 106. Drašiči 2.802 2.297 2.831 2.114 2.632 2.756 31.745 3.129 2.682 2.933 2.860 2.661 2.900 2.808 3.077 3.265 2.285 28.600 + 43 - 176 + 92 + 109 + 167 + 294 + 2063 + 205 + 135 + 123 + 80 + 209 + 485 + 214 + 48 + 120 + 77 + 1696 + 1,6% - 7,1% + 3,4% + 5,4% + 6,8% + 11,9% + 7% + 7% + 5,3% + 4,4% + 2,9% + 8,5% + 20,1% + 8,2% + 1,6% + 3,8% + 3,5% + 6,3% + Črni Potok, Mlaka v gl. o. M. Gora večinoma podobčine + Novi Lazi, Briga in Koče, vse zg. so podobčine + Zdihovo, vse zg. so podobčine + Hrib, Kummersdorf, Nemška Loka, D. Bukova Gora drugačen obseg? + Sodevci + Kleče, Štale, Stara Žaga isti obseg, zg. so avstr. podobčine + Maverlen, Butoraj + Stara Lipa + Bojanci + Primostek, Krasinec, Tribuče isti obseg, vse razen ene so podobčine + Dobravica + Bojanja vas Postojnsko okrožje 107. Postojna 108. Razdrto 109. Košana 110. Idrija 111. Logatec 112. Vrhnika 113. Borovnica 114. Polhov Gradec 115. Senožeče Dolina Materija 5.761 3.596 3.270 12.627 6.844 6.844 4.463 3.744 3.356 4.959 16.522 2.697 v primorske v primorske + 882 + 346 + 365 + 1593 -217 -217 + 378 + 542 + 468 + 291 + 1679 + 129 m guberniju m guberniju + 18,1% + 10,6% + 12,6% + 14,4% - 3,1% - 3,1% + 9,3% + 16,9% + 16,2% + 6,2% + 11,3% + 5% 1811 naštete vse bodoče podobčine s sest. deli - Studenec, + Črmelice om. se še M. Pristava isti obseg, naštete so podobčine + Zibrše isti obseg + Lašče, Pokojišče, Padež, Pristava, Breg, Niževec; - Pako isti obseg + Betanija, - D. Ležeče ZGODO VINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 • 1 (110) 71 Podgrad 116. Prem 117. Trnovo Lipa 1811: 10.247* 118. Lož 119. Cerknica 120. Planina 121. Vipava 122. Šturje 123. Črni Vrh 124. Št. Vid 1811: 10.734* v primorskem guberniju 5.717 2.613 + 515 + 136 + 9,9% + 5,5% isti obseg, zg. našteti kraji so vsi sestavni deli avstr. glavnih občin - G. Zemon v primorskem guberniju 11.027 4.772 4.772 4.283 3.294 7.577 3.509 2.424 2.673 2.617 11.223 + 780 + 319 + 319 + 134 + 383 + 517 + 236 -47 + 98 + 202 + 489 + 7,6% + 7,2% + 7,2% + 3,2% + 13,2% + 7,3% + 7,2% - 1,9% + 3,8% + 8,4% + 4,5% * zajema le občine, za katere so 1817 primerjalni podatki om. še Rožanče isti obseg 1817 v notr. okrožju, isti obseg, zg. v gl. podobčine 1817 v notr. okrožju, isti obseg, zg. v gl. podobčine 1817 v notr. okr., isti obseg 1817 v notr. okrožju, isti obseg * podatki za vipavski kanton, ki je obsegal naštete štiri občine Čeprav so v posameznih primerih razlike med štetjema precejšnje - kar gre deloma na račun spremenjenega teritorialnega obsega posameznih občin (gl. npr. tabelo 2, štev. 23 in 24) - pridemo z analizo vseh podatkov iz tabele 2 do ugotovitve, da je 66 oz. 53,6% kranjskih glavnih občin25 iz 1817 teritorialno povsem enakih ustreznim francoskim občinam iz 1811. Samo v teh okvirih - gre za bistveno več kot reprezentativen vzorec! - j e mogoča resnična primerjava med podatki o številu prebivalstva obeh štetij. Za celotno kontrolno skupino se sicer gibljejo odstopanja znotraj ekstremnih - 10,7% (štev, 18) oz. + 22,4% (štev. 46), - Ljubljana je zaradi povsem drugačnega obsega izzvzeta - v poprečju pa le + 3,7%, kar pomeni, da so rezultati štetja iz leta 1811 dovolj zanesljivi in primerljivi s štetjem iz 1817.26 Razlike med štetjema je moč deloma pripisovati naravnim populacijskim gibanjem, migra­ cijam dela moškega prebivalstva ob koncu dolgoletnih vojn, nekaj pa drugačnemu načinu štetja, vendar zadnjega ne gre precenjevati. Zato lahko s precejšnjo gotovostjo sklenemo, da je v tistem delu slovenskih dežel, ki so pripadale Napoleonovim Ilirskim provincam, leta 1811 res živelo okoli 623.000 ljudi. Toliko so jih namreč našteli na Kranjskem, v goriškem distriktu, slovenskem delu beljaškega in tržaškega distrikta, v koprskem kantonu ter delu piranskega kantona. Nekoliko višje je cenil 2 5 Gre za glavne občine, kijih najdemo v tabeli 2 pod zaporednimi številkami: 4, 8, 9, 11-15, 17, 18, 20-22, 25, 26, 28, 29, 31, 33, 34, 38, 39, 42-47, 52-54, 57, 59, 60, 62, 64-68, 71-73, 75-78, 81, 84-86, 92, 99, 104, 107, 110, 112, 114, 116, 120, 121-124. Zaradi poznavanja lokalnih razmer dodajam k temu še glavni občini s štev. 118 in 119. 2 6 Tega mnenja pa vsekakor ne gre absolutizirati. Naj omenim, da je imel o francoskem ljudskem štetju 1811. izrazito slabo mnenje generalni vikar ljubljanski škofiji pripadlih župnij na ilirskem Koroškem. Prim, njegovo pismo škofu Kavčiču, Trg (Feldkirchen), 26.3.1813, Nadškofijski arhiv Ljubljana, fase. Koroška, Tirolska, Salzburška v Iliriji 1, f. 3/1. 72 J. ŠUMRADA: PREBIVALSTVO NAPOLEONOVE ILIRIJE število prebivalstva »slovenske polovice« Ilirije Valentin Vodnik: konec julija 1811 je zapisal, da ima 650.000 prebivalcev.27 Résumé La Population dans la partie slovène de l'Illyrie de Napoléon Janez Sumrada Tout juste après l'occupation, en 1809, d'une grande partie du territoire de l'Empire des Habsbourg par les armées françaises, les fonctionnaires du ministère napoléonien de l'Administration de la Guerre commencèrent, sur les ordres du Comte Daru, intendant-général de l'armée d'Allemagne et administrateur-général des pays conquis, à rassembler, surtout dans les archives centrales de Vienne mais également dans les chefs-lieux de différents Laender occupés, de nombreux renseignements statistiques sur l'économie et la population, en se basant principalement sur des données rassemblées lors des conscriptions militaires autrichiennes. (Les rapports respectifs sont conservés aux Archives Nationales à Paris, 136 AP et 138 AP). Le 14 août 1809, Daru demanda aux intendants des pays autrichiens conquis de réunir les chiffres relatifs à la production des céréales et du foin ainsi qu'au nombre de la population, pour en déduire, à l'aide de méthodes statistiques, les surplus de production, afin de les approprier ultérieurement pour les besoins du ravitaillement de l'armée de Napoléon. Les résultats - on ne les connaît en ce moment que pour la Carniole - en sont majoritairement peu fiables (il y a, pourtant, des exceptions), car les intendants durent fonder leurs travaux sur les données fournies par les administrateurs locaux qui eurent de leurs soupçons quant aux buts de l'opération. En 1811, deux ans après la création des Provinces illyriennes, les autorités procédèrent à une vaste réforme administrative et territoriale ensemble avec le recensement de la population. Selon ces données, rassemblées dans deux rapports officiels (Archives Nationales Paris, F l e 61 et 66) et partiellement publiés dans le Télégraphe officiel des Provinces illyriennes en 1811 et 1812, le territoire de l'Illyrie compta 1,483.731 habitants: la Carniole 370.340, la Carinthie illyrienne 136.660, l'Istrie 242.683, la Croatie civile 204.944, la Dalmatie 220.090, la province de Dubrovnik 69.094 et la Croatie militaire 240.000. Les chiffres du recensement de 1811 sont publiés, pour le territoire ethnique slovène, suivant leur repartition en PROVINCES, districts, cantons et arrondissements communaux (table 1). En comparant, au sein de la table 2, les données du recensement de 1811 pour la Carniole avec celles du recensement autrichien de 1817 pour ce même duché (publiés par J. POLEC, Kraljestvo Ilirija, Ljubljana 1925), l'auteur constate que 53,6% des Hauptgemeinden autrichiennes en 1817 correspon- dèrent exactement aux arrondissements communaux français de 1811. Si l'on compare, dans ce cadre très précis, les chiffres des deux recensements, on s'aperçoit qu'en moyenne, ceux de 1817 diffèrent de + 3,7%. Le recensement français de 1811 est, par conséquent, parfaitement fiable et comparable aux résultats obtenus par les autorités autrichiennes quelques années plus tard. 27 »Unsere Hälfte zählt 650,000 Einwohnern«. - Vodnikova Nota über die Pismenost ali Gramatika, koncept spomenice, Ljubljana 23.7.1811, str. [2], Narodni muzej Ljubljana, fase. Zoisova korespondenca.