TRST, četrtek 22. marca 1956 *-eto XII. . Št. 70 13308) DNEVNIK J-HEDNistvo: Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 2100, celoletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst II Predlog ZDA o ,.poskusni coni ^proučevanje skupnih jamstev za varnost "■■■»""im ii i r»ncosko-britanski razorožitveni načrt pa določa tri stadije, ki naj pripeljejo do k®Polne prepovedi jedrnega orožja - Stassen napoveduje nadaljnje predloge in izre-a Pridržke do francosko-britanskega načrta - (iromiko čaka odgovor svoje vlade — Britansko ministrstvo za obrambo jav- ^toVnost/0 °bra™bnega ministrstva ne navaja drugih l««-,. • Zadnji jedrni poizkusi v SZ so bili 10. novem- "‘falrnJ* S°vjetska zveza pred kratkim izvršila nove ute poizkuse j“Poroči (o , ’no*ti inskega leta.' riftfON. 21. -^niI at>ada»hka Britanij~a,‘ ZDA~i ZihofinVk ‘i-, ~ Vodje šti-iitveni v dele6acij na raz-Jja, Vel s konferenci (Fran Kanak,,, sa »tožit, -#e VS° tjmeB danes do-?*uPno foreign Oificeu S. Pol. pi V kl je trajala uro deleEattef seJi je ameri-tlredil k -i Karold Stassen 8t*mu B^‘>o na east sovjet. Druga dstavniku Gromiku. ? tazorolu3 Pododbora OZN k"'8 PODolHV ^ ^ PriČe!a “»Usu oh ,d"e v Lancaster J6!! je f®-30. Na današnji j"lerišltepi, Se^ni svetovalec arnerfšir» Predsednika ter £elegaciie na tej §£®dložil i. ffarold Stassen i A ta kretne predloge tr!!redlaoa?ro5itev. Predvsem dololf^1' da -bi in ! 30.000 L P°vrsino od 20 v ■tet‘ na, 7-ad r a t n i h milj. na eno b,‘ bil° eno prista-‘tižko sroaet-a-lišee, eno že- venaf® ™faŠke fiče, ®aj bi bilo ler- ■ ®°n ta. >So tainfddar pa ne tako dlfHi h ga značaja. V tem drža- Sj Predstavniki petih ra,fe udeležujejo sejali’ ProučI°VOrov 0 raz°rt>’ Si ih iam ,Vali vprašanja vo- SenJaaist proti nJpadu h ‘»tenu Sv<)t predlog M?eria b e.dsednika Eisen-t ■ a 07\r^ltn elanom pod-tJ: čelepa •• 2a razorožitev, Szte, fva *am Velike Bri-Kot 'fancije tih s . Kanade in Je zvedelo iz urad-predlog za kP° d0 arTm naJ bi tak°J V eJH . vrste razoro-aHenfi,nii Konjunkturi. *>iejo v ®kl- Predlog, tako k tva, - j5t>h krogih, pred- sda 6 vrste razoro-Vb?tti^o*!‘!ki.. Predlog, tako j'3 Za?ta b' se pet držav, OiNilo ,bane v pododboru, "m? hrn^a’ k‘ bi obiskala INirsu Petih držav ter ■ vo f„a. metode za nad- *i$ «iSia„ organizacijo teh- V® It a Azt^orožhvT \ St? svojim predlo-tej . en poudaril, da 'itl^Sli kZ1- razorožitve še 11 tajne d' vključeni po- « J vainA 'ttijuevm ^Oo bi <. **a*ave, dodal pa KjS ^at)ra,P04 teh predlogih **tih ?aPrei kak majhen i»n, letih p° Preteklih de-W,.bo(ta| Peuspešnih poga-PtJtUje n. ■ pa tudi, da si V*ii j avieo, da pozneje (v, 0 ta. uge važne pred-\i3taSse^ožitvi. Današnja 'Ue !*> s0 hn Predloga, o Vfif„ °t n. zahodne vele-SS. &o. že prej ob-*om držav v- sP°ročena vla-Jh^llca’ j Se udeležujejo Wi^aitor da bS/ m J* il^bji dg0v°ra. ^Ij lfoči,fmeriški korak je H b8feii razorožitve nai-4ifi‘senh otik' lVtt V 2bower prepovedi vseh nuklearnih orožji. Načrt obsega tri stadije: 1. Ustanovitev nadzorstvene organizacije in začetek izvajanja Eisenhotverjevega načrta o letalskem nadzorstvu ter Bulganinovega načrta o nadzorstvu na določenih točkah. Istočasno bi morala biti klasična oborožitev in število vojaških sil blokirana na sedanji ravni. Temu blokiranju bi sledila določitev števila vojaških sil vseh držav podpisnic razorožitvene pogodbe in pa začetek zmanjšanja klasične oborožitve in števila vojaških sil petih velesil. Ob koncu tega stadija bi se postavila posebna kontrola, ki bi zagotovila omejitev števila poskusnih atomskih eksplozij in njihove moči. 2. V drugem stadiju bi začela veljati omejitev poskusnih atomskih ekspluzij; zmanjšanje klasične oborožitve ter števila vojaških sil bi že moralo doseči 50 odsto.kov. 3. V tretjem stadiju bi moralo prit i do popolne prepovedi poskusnih atomskih eksplozij in do popolne prepovedi proizvodnje nuklearnega orožja. Z novim zmanjšar njem klasične oborožitve ter števila vojaških sil bi dosegle celotno zmanjšanje že 75 odstotkov. Končno bi prišlo der popolne prepovedi uporabe nuklearnega orožja. Kolikor je v pooblaščenih krogih znano, so bili izraženi pridržki k temu načrtu z ameriške strani. V istih krogih poudarjajo, da je namen Francozov in Britancev, izvesti to, kar je res mogoče realizirati, zlasti kar zadeva nadzorstvo, ne da bi pri tem iskali kako popolnost. Delegaciji, ki sta stavili ta predlog, menita, da je treba predvsem takoj najti neko izhodno točko za razorožitev, čeprav zaupanje v svetu ni dovolj veliko, da bi bilo mogoče misliti na popolno razorožitev. so natančno preiskali. Na raznih področjih pa se ponavljajo spopadi med uporniki in francoskimi četami. Francoski desničarski krogi se danes veselijo nad izjavo, ki jo je včeraj podal ameriški poslanik v Parizu Dillon. Tudi desničarski tisk pozdravlja izjavo, medtem ko ozna-čuje_ «Humanite» ameriška vmešavanje v alžirske zadeve za slabo znamenje in pripominja, da «enake izjave o prijateljstvu niso preprečile Američanom, da bi spodbujali Diema pri njegovi protifran-coski politiki v Južnem Vietnamu: položaj v tej deželi dokazuje, da znajo v Washing-tonu zelo dobro uživati kostanj, ki ga drugi pobirajo zanje iz žerjavice«. Desničarski krogi v Franciji pa so skrajno nezadovoljni tudi s sporazumi o neod- visnosti Tunizije in Maroka. Zlasti pa so razjarjeni nad tem, da je maroški sultan Ben Jusef povabil v Maroko egiptovskega ministrskega predsednika Naserja, in zaradi napovedi, da bo Maroko pristopil v Arabsko ligo. Današnji egiptovski listi pa javljajo, da je bil maroški ministrski predsednik Si Bekkai povabljen, naj pride na uraden obisk v Egipt, da bi se tam sporazumeli o okrepitvi kulturnih odnosov med obema državama. V Rabatu so danes z veliko manifestacijo proslavili prvo obletnico ustanovitve maroške zveze dela. Sultan Ben Jusef je objavil poslanico maroškim delavcem, v kateri napoveduje, da bodo v kratkem pripravili zakonik dela in popolno moderno zakonodajo na tem področju. zmaga na pripravljalnih volitvah v Minnesoti MINNEAPOLIS, 21. — Pripravljalne volitve v Minnesoti so prinesle med demokrati nepričakovano, toda prepričljivo zmago senatorju Kefauverju, čigar privrženci so si že zagotovili vsaj 26 izmed 30 delegatov, ki bodo zastopali Minnesoto na demokratičnem kongresu. Stevenson, ki je bil uradni kandidat demokratičnega vodstva, je priznal zmago svojega nasprotnika, dodal pa je, da zaradi tega ne bo prekinil prizadevanja, da bi ga demokratični kongres izvolil za kandidata stranke na predsedniških volitvah. Med republikanci je v skladu s pričakovanjem Eisenho-wer dobil skoraj vse glasove. V političnih krogih sodijo, da Kefauverjeva zmaga utegne pomeniti značilen preobrat v pripravljanju volilne kampanje, zlasti še, ker so opazili, da so mnogi republikanci glasovali zanj namesto za lastne kandidate. Nekateri pa sodijo, da gre za republikansko maslo- da so namreč republikanci po naročilu glasovali za Ke-fauverja, da bi izločili Steven-sona, ki se zdi republikanskemu vodstvu najnevarnejši tekmec Eisenhowerja na predsedniških volitvah. Poslanska zbornica odobrila politični in upravni volilni zakon Zdaj ni več nobene ovire, dovolitve ne bi mogle biti konec maja-Poročilo ministra Zolija o gospodarskem položaju leta 1955 - Važna seja ministrov pri Gronchiju na Kvirinalu :or ^ Ju proučijo, J1 Pričakovati t.a- °rikar je predsed-. ^ria • v preteklem rw sv°.i precl- pPročno letalsko Sp ° ,tem predlogu .“lera 1 Sp -v-«* jucuiUKu !V-a tu'.,..2del°’ da hoče ‘|i> SS Pobudo* Hot l°«dons°kriozltev na se' l le 2n ■-» *.uiuerenci. ,yHrP"ab0’_Je bil seda- konferenci. '«nci ® svoje pridrž ze predložen 7 i.- bst„, ,Raterem pa so Sij ^di rt0.r a ^voje pri ‘ * Ki iiv, glb časovnih ob- K« ^ ta načrt zahte-Nttt.K® jP ■ Ufesničitev. S j- Vir 'ZVede)o iz diplo-Je na današnji ° Zl'vene konference Stikal sv!tavnik Grom‘- KS d* Vi°bm zahodnim Je poslal angle- po- 1Z r ll!S ^govor’ ^ h»°,Ce,P°' Moskve, o tem pa je sta-ll.' !rancnt‘i‘‘Sanj angleškc-N»i«.s*eiiiu piedstav- i® bi I Ih Hn?11- v£l 1Zrazil N ?.eKaj Vsekako,- ^Sr? iat ‘f gu Pa yA in Mochu. fd X)c\r+,~\ privatno iz- arJ* načrt 0 ln je de" feliCiW Qa sedaj .Pre“ K .sVoie SSihVeada 'V, ■ stavil novih tm.?-- pa v zahod-,nislno j. t/. k' iftlborin;lslli0, da bo to Nh^blaš*11 teden. luftiltn® je ^--lh - britanskih 5V*W^del°' da ie V^jPedlog predlog lu Vti Pie »k a zmanjs j-iKihoborpžitve in šte-»ledečik 1 bl na-i Pri* etaDah ^ »Moskvi 5 te kp Je pU^*v- Kakor K &0i v vdrpsčev P tiše I S ti0veslava ^Savo na po-V' , Bieruta JjliHvHifej* ajpika central bAi ^.3lte Poljske združe ftb,t'rajnke je bil iz-meri Edvard ,ilt‘0lLldel°vainemŠko oku' S« ie kkega n. pri “stano- di tneridrodne8a sve-S' l4Nieed “Jgan.zatorji zf .bil “Kosc>“azk«»->javho Francoska blokada ob alžirski obali ALZIR, 21. — V pristanišču Philippeville so se danes vsi-drale 4 francoske vojne ladje, peta pa v Boni, Francoske vojaške oblasti nameravajo nadzorovati alžirsko obalo, da bi preprečile dovažanje orožja in živil tamkajšnjim upornikom. Ladja »General Man-gin« je danes pripeljala iz Dakarja v Alžir 430 francoskih vojakov. V kratkem pričakujejo prihod drugih vojnih ladij. Iz Marseilla pa je s parnikom «Ville D’Oran» prišlo danes v Alžir !)30 oseb (od katerih mnogo muslimanov), ki so odpotovale v Francijo, preden so stopili v ve- V Londonu dajejo veliko važnost angleško-sovjetskim razgovorom Poudarjajo, da bi utegnili biti važnejši kot lanska konferenca štirih v Ženevi - Predlog za novo pogodbo o zavezništvu?-Malenkova so v Angliji povsod prisrčno sprejeli LONDON, 21- — Sovjetski minister za električne centrale Malenkov je sinoči z ostalimi sovjetskimi strokovnjaki obiskal električne naprave v Birminghamu. Dan v tem mestu, je dejal Malenkov, je bil mogoče najbolj prijeten, odkar je prišel v Veliko Britanijo. Sprejet je bil res zelo prisrčno. Ob prihodu v «Sprawling General Electric Company» ga je obdalo kakih 500 oseb in vsevprek so ga obsipali z vprašanji, pa tudi sam je «jpraševal. Ob tem prisrčnem sprejemu je nekdo izmed sovjetske delegacije dejal: «Naša dežela je danes tako popularna, kot je bila za časa Stalingrada.« Zvečer se je Malenkov udeležil večerje, ki mu jo je priredila britanska električna družba, potem pa je z županom Birminghama prisostvoval nekaterim predstavam. Danes dopoldne je Malenkov obiskal električno centralo v Hamshallu blizu Birminghama. Pri tej priložnosti je razdelil r.ekaj medalj nekaterim britanskim časnikarjem. Tudi v centrali v Hamshallu je bil Malenkov zelo prisrčno sprejet. V centrali sami si je vse natančno ogledal. Po obisku centrale se je s svojim avtom v'Zim« v počasneim tempu peljal kakih 50 km po okolici Staffordshira ter se u- Ijavo izrecni ukrepi. Potnike stavil v neki gortilni v Sto- Pozilivne perspektive razvoja po XX. kongresu KPSZ «Borba> ugotavlja, da je svetovna javnost v glavnem kongres pozitivno ocenila BEOGRAD, 21. — Jugoslovanski tisk še nadalje komentira XX. kongres KP ZSSR. Nocojšnja «Borba» ugotavlja, da je pozitivna orientacija Sovjetske zveze, ki je dobila potrdiia na kongresu, pomembna za zbližanje med Vzhodom in Zahodom. Nadaljnji socialistični razvoj v Sovjetski zvezi se bo po mišljenju «Borbe» po zadnjem kongresu še bolj konkretno odražal tudi na mednarodnem področju s ciljem, da se odstrani nezaupanje in nerazumevanje in da se prebrodijo sedanje razlike v pogledih ter najde skupna rešitev za pereča vprašanja. Perspektive takšnega razvoja ustvarjajo ugodne možnosti, da se mednarodni odnosi postavijo na osnovo koeksistence in na težnjo po miru. «Borba» ugotavlja, da je svetovna javnost kongres v glavnem pozitivno ocenila, in opozarja, da bi bilo napačno dajati prevelik pomen negativnim ocenam in iz njih izvajati te/c o bodočih stališčih do novih možnosti, ki jih odpira nova orientacija v Sovjetski zvezi. O V ■menovan /.a upravo, le-* / nika sin- X?iv4t‘'0rala )e bil P°vi-Vkii Pod, lp imenovan Js, l.„, erisednika za %*%l Uriul ko ie bil VŽNd?- Bpvchalski ^ .'»50 .je po- *dru2e oja Polj- Parlamentarci ČSR obiščejo FLRJ BEOGRAD, 21. — Iz skupščinskih krogov javljajo, da bo 5. maja prispela v Jugoslavijo delegacija češkoslovaškega parlamenta. Delegacija bo dvajset dni gost zvezne skupščine Jugoslavije. Na čelu delegacije bo predsednik češkoslov. skupščine Zdenek Fierlinger. V okviru kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in CSR bo 10. aprila gostovala v Mariboru Češka filharmonija pod vodetvom Karla Au- čerja. Češka filharmonija bo izvajala dela Dvoraka, Mar-tineauja in Musorgskega. Ankarski sporazum ATENE, 21. — Danes se je v Atenah sestal odbor stalnega tajništva ankarskega sporazuma. To je prvi sestanek odbora po preselitvi tajništva iz Ankare v Atene. Sestanku je predsedoval veleposlanik v grškem zunanjem ministrstvu Ek onomoguros, udeležila pa sta se ga tur-šrki veleposlanik Diksel in jugoslovanski veleposlanik Favičevič. Po vesteh Jugo-pressa se bodo v kratkem začela v Beogradu jugoslo-vansko-grška trgovinska pogajanja. Proučili bodo redno trgovinsko izmenjavo za to leto in možnonti nadaljnje razširitve gospodarskega in tehničnega sodelovanja med obema državama. za Stoletnica rojstva Nikole Tesle BEOGRAD, 21. — Odbor proslavo stoletnice rojstva velikega znanstvenika Nikole Tesle je sklenil organizirati glavno proslavo od 9. do 13. julija v Beogradu. Proslava se bo začela v slovesno akademijo, na kateri bo o znanstveniku Tesli govoril predsednik odbora Rodoljub Colakovič. Med proslavo bodo odkrili spomenik Nikoli Tesli na Študentovskem trgu v Beogradu ter priredili številna predavanja, na katerih bodo sodelovali tudi ugledni inozemski elektrotehnik, in strokovnjaki. Organizirali bodo tudi razstave in izdali razne publikacije v zvezi si Teslovimi iznajdbami. nu, kjer je bila stara poštna postaja (že iz 15. stoletja) na veliki cesti od Londona v Chester. Malenkov je izrazil svoje popolno zadovoljstvo s potovanjem po Angliji in še zlasti je zadovoljen, da lahko svobodno pride v stik z delavci v tovarnah. Razgovorom, ki jih bosta imela maršal Bulganin in Hruščev med svojim obiskom v Veliki Britaniji z britanskim ministrskim predsednikom Anthonvjem Edenom bo prisostvoval tudi britanski zunanji minister t>elwyn Lloyd, čeprav na sovjetski strani ne bo zunanjega ministra Molotova. Možno je, da se bodo teh razgovorov udeleževali tudi drugi člani vlade. V krogih, ki so navadno dobro poučeni, mislijo, da se bodo razgovori vrteli o-koli treh glavnih skupin vprašanj; 1. Angleško-sovjet-ski odnosi s posebnim ozirom na ekonomske in kulturne izmenjave med obema državama. Predvideva se, da bodo sovjetski voditelji obnovili ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zavezništvu in prijateljstvu namesto pogodbe iz leta 1942, ki jo je SZ odpovedala leta 1955. 2. Združitev Nemčije ter evropska varnost in razorožitev; obe vprašanji bi se lahko obravnavali istočasno, kajti rešitev enega izmed obeh, tako sodijo, bi morala olajšati rešitev drugih vprašanj. 3. Položaj na Srednjem in Daljnem vzhodu ter zlasti vprašanje Indokine. V krogih, ki S'o blizu londonske vlade, mislijo, da bi mogli biti neposredni angle-ško-sovjetski razgovori še bolj važni kot razgovori v Ženevi julija 1955 med ((štirimi velikimi«. Razgovori v Londonu bodo namreč v manj formalnem okviru in poleg tega še ob koncu obdobja, ko so v SZ obračunali s Stalinom, ter v začetku obdobja, ki ga nekateri imenujejo «novo leninsko revolucijo« v Sovjetski zvezi. LONDON, 21. — Jugoslovanski poslanik v Londonu Vladimir Velebit je imel danes zjutraj v Foreign Officeu razgovor z britanskim zunanjim ministrom Selwynom Lloy-dom. Za razgovor je zaprosil Selwyn Lloyd. Mendes France bo danes pričal v aferi Dides PARIZ, 21. —- Danes je bila trinajsta razprava proti trem bivšim visokim funkcionarjem odbora narodne obrambe in novinarju Barra-nesu, ki so obteženi, da so izdajali tajnosti med indo-kitajsko vojno. Takoj v začetku je prišlo do incidenta, ker so zagovorniki Barrane-sa in LabrUssea protestirali zaradi obtožb, ki jih je te dni izrekel predstojnik francoske varnostne službe Mai-rey. Mairey je namreč med za? slišanjem obtožil bivšega policijskega komisarja Didesa in sedanjega poujadističnega potlanca, da je iz političnih razlogov organiziral mrežo izdajanja tajnih listin. Mai-rey je izjavil tudi, da mu je dobro znano, da je imel Dides zveze z ameriško obveščevalno službo. Dodal je, da je razrešitev Didesa ln aretacija Barranesa in ostalih obtožencev preprečila nadaljnje izdajanje državnih in vojaških tajnosti. Včeraj je pričal šef kabineta bivšega ministrskega predsednika Mendes-Francea Andre Pelabon, ki je med drugim izjavil, da Mendes-Franceova vlada ni bila obveščena o prejšnjem izdajanju tajnosti, ko je prišla na oblast. Sledilo je/ soočenje med Dideeom in Maireyem. Ta je izjavil, da ne more nič dodati k temu, kar je že do sedaj izpovedal glede odnosov med Didesom in ameriško obveščevalno službo, Mairey je danes nadaljeval pričanje in je med drugim izjavil, da -more povedati, od kod je dobil svoje informacije, ob navzočnosti obto- cnca na začasni svobodi, kakršen je Barranes; da je Barranesov brat temu predlagal, naj dela za račun a-meriške tajne službe: da je bivši komisar Dides pred pričami izjavil, da si šteje v pravico in dolžnost obveščati Američane o napredovanju komunizma v Franciji; da je Barranes »komunistični agent«; da je bil Dides v prijateljskih odnosih z ameriškim funkcionarjem F.B.J. Lallierom. Rasprava je bila zatem prekinjena. Jutri bo pričal bivši ministrski predsednik Mendes-France. Čeprav ni natančna vloga vseh obtožencev še pojasnjena, kažejo izpovedi prič, da je novinar Barranes kot a-gent Didesove ((protikomunistične mreže« zbiral tajne podatke s sej odbora narodne obrambe in jih izdajal ((nepooblaščenim ljudem«, da bi osramotil tedanjo Mendes-Franceovo vlado (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Poslanska zbornica je danes s tajnim glasovanjem odobrila volilni zakon za parlamentarne volitve in po kratki diskusiji tudi občinski volilni zakon. Glasovanja se je udeležilo 467 poslancev, eden se je vzdržal (verjetno radikal Villabruna). Izmed 467 glasujočih jih je za politični volilni zakon glasovalo 406, proti pa 1, medtem ko je bilo glasov za občinski volilni zakon 421, nasprotnih pa 46 Obenem je poslanska zbornica z istim glasovanjem odobrila tudi spremembo predsedniškega ukaza o gmotni podpori kmečkim delavcem, ki so proti svoji volji brezposelni, v zakon s 430 glasovi proti 33, Občinski volilni zakon je zbornica odobrila v obliki, kot mu jo je dal senat, ki je med drugim uvedel volišča tudi v bolnišnicah in podobnih ustanovah, odpravil pa določilo, ki prepoveduje vsakršno volilno propagando na dan volitev. Ke> je bil tako volilni zakon odobren pravočasno, bodo volitve lahko 27. maja, kot je hotela in napovedala vlada Takoj po glasovanju je govoril proračunski minister Zo-li, ki je podal napovedano poročilo o gospodarskem položaju. Zoli je najprej navedel nekaj podatkov o gospodarskem razvoju v lanskem letu in med drugim omenil, da se je kosmati narodni dohodek pevečal od 11.820 milijard na 12.902 milijardi lir z realnim povečanjem za 7.2 odstotka. Cisti produkt zasebnega sektorja se je povečal za 8,5 odst. in dosegel 8.738 milijard. Kmetijstvo je v »tej vsoti udeleženo s 26,7 odst., industrija s 45,4 odst., ostale delavnosti pa s 27.9 odst. Kmetijski pride le ; je za fi odst. večji kot leta 1954 in je celo boljši od izredno dobre letine leta 1953, predvojno stanje pa je prekoračil za 22,4 odst. Vrednost industrijske proizvodnje se je povečala od 4.001 na 4.404 milijarde ali za lt odst., kar ie deloma pripisati ugodni mednarodni konjunkturi, deloma pa tehničnemu napredku m znižanju realnih strošicov. Če se upošteva tudi gradbena stroka, znaša povečanje del 9,3 odst. ali skoraj enkrat več kot leta 1938. Cisti narodni dohodek na prebivalca je lani znašal 245.000 lir v primerjavi — preračunano na sedanjo vrednost lire — s 176.000 v letu 1938 in 91.000 v letu 1945. Potrošnja pa se je povečala za 9,5 odst. K izboljšanju splošne življenjske ravni le prispevalo tudi dejstvo, da je bil znaten delež narodnega dohodka porabljen za gradnjo stanovanj (1,350.000 stanovanjskih prostorov leta 1955). Nadaljevala pa se je tendenca k hitrejšemu večanju investicij v primerjavi s potrošnjo; realno povečanje investicij je v lanskem letu znašalo 9,7 odst. Zoli je nato zatrdil, da vlada v gospodarstvu »bistvena monetarna stabilnost«, in pri tem navedel v glavnem nespremenjene indekse cen ni debelo, čeprav so se cene na drobno povečale in so življenjski stroški dosegli indeks 60,57 s povečanjem za pri- bližno 3 odst. Nato je Zoli govoril o stroških za državno upravo, zagovarjal njihovo višino, nato pa poudarjal, da so se državna bremena za gospodarske, zlasti produktivne, in za socialne namene ter za javno šolstvo mnogo bolj povečala kot izdatki za notranjo in zunanjo varnost. Nadalje je Zoli omenil, da kažejo podatki o brezposelnosti ugoden razvoj, ker je bilo v letu 1955 na novo zaposlenih 300.000 enot, s čimer ni bil absorbiran samo prirastek. temveč se je zmanjšala tudi brezposelnost za približno 190.000 enot. Poudaril je potrebo, da bi zaposleni omejili svoje zahteve, «da nt bi prejudicirali vstopa nezaposlenih v produktivno življenje«. Navedel je pa tudi nekaj neugodnih pojavov, zlasti dva, ki ju je po njegovih besedah treba hitro odstraniti — na področju strokovnega šolanja vlada še vedno mrtvilo, gospodarski pogoji južnih predelov pa se še vedno niso približali severu; Glede tega je poudaril potrebo podpore države pri usmerjanju in izvajanju določenih programov, dodal pa je, da »javna pobuda na tem področju ne pomeni okrnitve zasebne pobude«, Pozval je tudi državljane, naj zadostijo svojim dolžnostim zlasti s plačevanjem davkov. Predsednik republike pa je sprejel danes popoldne na Kvirinalu Segnija v spremstvu podpredsednika Saraga-ta, zunanjega ministra Martina, proračunskega ministra Zolija in zakladnega ministra Medicija. $e poprej pa je sprejel notranjega ministra Tambronija. Sodijo, da je hotel biti predsednik republike Ponesrečen atentat na guvernerja Hardinga Na njegovi postelji so med žimnicami našli bombo - Novi atentali na otoku • Nadškof Spiridon umrl - Poslanica grške vlade Naserju ATENE, 21. — V Atenah je danes zjutraj umrl v starosti 82 let nadškof Spiridon, ki je bil poglavar grške cerkve in predsednik vsegrškega odbora za priključitev Cipra Grčiji. Rodi' se je v Rouxi v Epiru leta 1875. Bi! je najprej metropolit v Veli in Konici (1906-3 914), nato pa 35 let v Janini. Bil je dvakrat obsojen na smrt, tijro med prvo kakor med drugo svetovno vojno. Prvikrat je zanj posredoval kralj Konstantin, drugič pa tedanji poglavar grške cerkve nadškof Damaskinos. Nadškof Spiridon je bil vnet zagovornik priključitve Cipra Grčiji. Pred nedavnim je pozval grško prebivalstvo, naj protestira proti deportaciji nadškofa Makariosa. Pogreb pokojnika bo v soboto zjutraj. V četrtek 29. marca se bo sestala hierarhija grške pravoslavne cerkve, da izvoli njegovega naslednika. Iz Nikozije uradno javljajo medtem, da so danes našli peklenski stroj v spalnici ciprskega guvernerja Hardinga. Ce bi bomba eksplodirala, računajo, da bi uničila velik del poslopja, v katerem stanuje guverner, ker je bila zelo močna. Ko so bombo našli, je bil guvernea odsoten, ker je odpotoval v *Famagusto. Pozneje so uradno javili, da je bila bomba položena med žimnicami na guvernerjevi postelji. Zvečer se je zvedelo, da je bila bomba položena med žimnice že včeraj in da je maršal Harding spal osem ur na njej. ne da bi kaj sumil. Bomba, ki so jo ‘danes našli guvernerjevi služabniki, ni bila dobro regulirana: eks- plodirala bi namreč danes opoldne namesto opolnoči, —.. ^ a jjuvctaiijcm z.a i i- upoiUiic lltliiicc>l(j u(juiuuu ZDA zahtevale nujen sestanek Varnostnega sveta o Palestini Zdi se, do je bil ameriški korak dogovorjen s francosko in angleško vlado- Posebno poslanstvo Hammarskjoelda v državah Srednjega vzhoda? NEW YORK, 21. — Varnostni svet se je sestal že danes ponoči. Ameriški delegat je zahteval, naj Svet pooblasti glavnega tajnika OZN Daga Hammarskjoelda, naj se pogaja za rešitev palestinske krize. NEW YORK, 21. — Ameriška delegacija pri OZN je poslala včeraj trenutnemu predsedniku Varnostnega sveta, angleškemu delegatu siru Pier-sonu Dixonu, pismo, v katerem zahteva takojšnje sklicanje Varnostnega sveta. Na dnevnem redu naj bi bilo ((palestinsko vprašanje: izvajanje sporazuma o premirju in resolucija o Palestini, ki jih je lani odobril Varnostni svet«. V svojem pismu izjavlja Ca-bot Lodge, da so ZDA vsak dan bolj vznemirjene zaradi položaja v Palestini, zlasti zaradi koncentracij čet na obeh straneh demarkacijske črte, zaradi obmejnih incidentov in zaradi tega, ker zainteresirane stranke niso sprejele priporočil Varnostnega sveta od 30. marca 1955, 8. septembra 1955 in 19. januarja 1956. V obveščenih krogih trdijo, da je bil ameriški korak dogovorjen s francosko in britansko delegacijo. Tri delegacije so se baje strinjale, da bi zaenkrat najbolj kazalo, ko bi na kraj sam odpotovala vč soka osebnost, znana po svoji nepristranosti (na primer Dag Hammarskjoeld). Poslanstvo te osebnosti naj bi se ne omejilo na raziskovanje položaja, temveč bi obsegalo tudi priporočila, ki pa bi jih moral odobriti Varnostni svet. Ni še znano, kakšno stališče bo zavzela sovjetska delegacija, toda verjetno se zdi, da bi ZSSR laže pristala na priporočila neke nevtralne osebnosti kot na predloge zahodnih velesil. V Londonu je Foreign Office potrdil, da je pied ameriško zahtevo, naj se skliče varnostni svet, prišlo do posvetovanja med ZDA, Francijo in Veliko Britanijo. Obenem je Foreign Office pojasnil, da gre za ameriško pobudo. Nadalje zatrjujejo v Londonu, da ne vedo ničesar o novih predlogih, ki bi jih a-meriška^ delegacija morda predložila Varnostnemu svetu. Eisenhower priznava vlogo petroleja na Srednjem vzhodu VVASH1NGTON. 21, — Na svoji današnji tiskovni konferenci je predsednik Eisen-hower dejal, da bi širši spopad na Srednjem vzhodu pomenil katastrofo za zahodne sile. Predsednik je med drugim pojasnil, da je Evropa povečala potrošnjo tekočih goriv v primerjavi s potrošnjo premoga, petrolej, ki ga Evropa absolutno potrebuje, pa prihaja s Srednjega vzhoda. Predsednik je nato zatrdil, da pripisujejo ZDA OZN osnovno vlogo pri iskanju sredstev za preprečenje spopada med Izraelci in A-rabei, obenem pa pripisujejo veliko važnost tristranski izjavi iz maja 1950 za o-hranitev «statusa quo» v Palestini, Nato je predsednik naznanil, da bodo v kratkem sporočene podrobnosti ameriškega načrta, ki Dredvideva pobude OZN v preprečenje izbruha spopada na Sreunjem vzhodu. Ni pa hotel potrditi vesti, da so ZDA naklonjene jiosebnemu potovanju glavnega tajnika OZN Ham-marskjoelda po Srednjem vzhodu. Predvsem, je dejal Eisenhovver, je treba prepričati države Srednjega vzhoda, da pomeni posredovanje zanje pot k blaginji. Eisenhower je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je Nehru sprejel njegovo vabilo, naj obišče ZDA. Predsednik je dejal, da upa, da bo lahko imel z Nehrujem povsem neformalne razgovore in dodal, da si že 20 let želi obiskati Indijo, da pa doslej ni imel priložnosti. Predsednik je tudi zadovoljen ,ker se bo prihodnji teden sestal s predsednikom Mehine Ruizom Cortinezom m s kanadskim ministrskim predsednikom Saint Laurentom. Nadalje je predsednik izrazil popolno odobravanje včerajšnjega govora ameriškega veleposlanika v Parizu Dillona, ki je pohvalil francosko politiko v Severni Afriki. Dejal je, da je Dillon izrazil upanje ZDA, da bo francotko-alžirsko vprašanje pravično rešeno in da so zaradi tesnih vezi s Francijo in Alžirom naklonjene kompromisu, ki bi zadovoljil zakonite težnje Alžirča-nov, ne da bi škodoval odnosom s Francijo. kakor je očitno bilo mišljeno. Policija išče nekega grškega služabnika, ki je danes izginil iz guvernerjeve palače in o katerem sumijo, da je organiziral atentat. V vasi Vasilija je policija aretirala 24 Grkov. Kakor je znano, so se v ponedeljek v tej vasi spopadli grški in turški demonstranti. Včeraj pa so Turki uprizorili protigrške demonstracije v Nikoziji, pri čemer je bilo ranjenih 11 Grkov in 1 Turk. Aretirali so dva turška demonstranta. Turki so demonstrirali pred grško cerkvijo v Nikoziji in so jo skušali zažgati. Angleško vojaštvo je demonstrante razgnalo s solzilnimi bombami. Turški demonstranti so metali kamenje na grške avtomobile. Tudi v drugih krajih mesta so Turki demonstrirali V trgovini nekega Grka je danes izbruhnil požar. Domnevajo, da so požar zanetili turški prebivalci otoka. V Famagusti so danes neznanci vrgli dve bombi proti nekemu angleškemu vojaške?, mu vozilu. Trije vojaki so bili ranjeni in eden od teh je kmalu zatem umrl. Angleško vojaštvo je to področje obkolilo. V Nikoziji so angleški vojaki danes obkolili drugi del mesta, kjer prebivajo Grki in kjer je nadškofijsko poslopje, ter so začeli preiskavo po "Vseh hišah. V Larnaki pa so neznanci vrgli bombo proti stanovanju nekega angleškega vojaka, ni pa bilo človeških žrtev. Tudi v neki vasi med Famagusto in Larnako so neznanci napadli z bombami in s streljanjem neko nagleško vojaško vozilo. V Limasolu pa so bili uničeni trije angleški avtomobili, ki so bili ustavljeni na cesti. V Kairu je grški državni minister prof. Kazimatis danes izročil Naserju poslanico grške vlade. Vsebina poslanice ni znana, diplomatski opazovalci pa so mnenja, da skuša doseči Kazimatis podporo »-rabskih držav v zvezi s Ciprom. V Washingtonu pa je turški predstavnik v OZN Selim Sar-per izjavil, da bi Turčija imela za nesprejemljivo vsako rešitev na Cipru. ki bi predvidevala priključitev o-toka Grčiji. ((Turčija, ;e dejal Sarper, je predvsem zaskrbljena zaradi strateške važnosti, ki jo Ciper ima /a Turke, za interese Venke Britanije in za druge atlantske države na Srednjem vzhodu in za'blaginjo sto tisoč Turkov. ki živijo na otoku« Po njegovem mnenju bo moralo rreteči nekaj let. preden se bo našla rešitev na Cipru. «Grčija in Turčija, je de-, jal. bosta lahko še dalje sodelovali kot zaveznici v atlantskem pi.ktu. če bodo napori pri iskanju te rešitve »bolj ali manj prekinjeni«. //Požar uničil 2000 hiš obveščen o najvažnejših problemih, ki jih te dni obravnava vlada, in obenem z ministri proučiti nekatera gospodarska vprašanja, kjer so potrebni novi ukrepi. Martinovo navzočnost pa spravljajo v zvezo z dejstvom, da zunanji minister na zasedanju glavnega odbora BLI ni imel že napovedanega govora o potovanju v Ameriko in da o tem tudi še ni poročal pred senatno politično komisijo. Sodijo, da Gronchi ni bil prav zadovoljen z Martinovim poročilom na Montecitoriu in da so na današnji seji razpravljali tudi o rezultatih ameriškega potovanja A. P. Novi incidenti med Indijo in Pakistanom NOVI DELHI, 21. — Indijski radio poroča, da je včeraj prišlo na področju Amrit-sarja (Pendžab) do novega in. cidenta med Indijo in Pakistanom. Ob 21. uri po krajevnem času so pakistanski obmejni stražniki začeli stre- ’ ljati na skupino indijskih vojakov; sledilo je obojestransko streljanje, ki je opolnoči še trajalo. Do incidenta je prišlo samo 24 ur po sklenitvi «premirja» po incidentih 18 in 19. marca. Po vesteh iz Amritsarja so izgube v nedeljskih incidentih znašale na indijski strani štiri mrtve in 14 ranjenih, na pakistanski strani po 22 mrtvih in 28 ranjenih. Indijski ministrski predsednik Nehru je danes v parlamentu ponovno odgovarjal na vprašanje poslancev v zvezi z nevarnostjo, ki jo za Indijo predstavlja tuja vojaška pomoč Pakistanu. Nehru je dejal, da je ta pomoč vsekakor ustvarila določene posledice za indijsko obrambo, obenem pa je zagovarjal mnenje, da ne kaže obremenjevati petlet. nega .načrta z dodatnimi c-brambnimi izdatki. Končno je Nehru poudaril, da «noben spor ni toliko važen, da bi opravičeval vojno«, da pa se vojna v bližnji prihodnosti tudi ne zdi verjetna. Vendar je ponovno kritiziral vojaške pakte, ki ((povzročajo napetost in nemir v Aziji in drugod«. Mikojanova pot po azijskih državah MOSKVA, 21. — Izve se, da bo prvi podpredsednik sovjetske vlade Anastas Miko-jan ki se bo udeležil proslave dneva pakistanske republike v Karačiju, obiskal nato poleg Indije še naslednje dr-ža\e: Afganistan, Burmo, Severni Vietnam, LR Kitajsko in Mongolijo. Prekinjena pogajanja med SZ in Japonsko ^ LoNDON, 21. — aaponsko-sovjetska pogajanja, ki so trajala devet mesecev, so bila prekinjena za nedoločen čar. Voditelj japonsKe delegacije Macuinoto bo odpotoval konec tega >edna z letalom v Tokio, da se posvetuje z vlado. Po sestanku s sovjetskim delegatom Malikom je japonski delegat novinarjem izjavil, da je glavna ovira za sporazum še vedno spor zaradi japonsAih ozemelj, ki J‘h je sovjetska vlada zasedla po drugi svetovni vojni. Kakor je znano, zahteva Japonska povratek nekaterih otokov in vztraja na tem, da je treba o položaju drugih ozemelj (južnega Sahalina in Kurilsaih otokov) razpravljati na konferenc , katere naj se udeležijo Japonska in vse njene bivše sovražne države. Macumoto je dalje izjavil, da se delegaciji nista mogli sporazumeti tudi glede plovbe po Japonskem morju, dosežen pa je bil sporazum o vseh drugin točkah mirovne pogodbe, čeprav 111 bil člen, ki govorj o trgovinskih odnosih, še dokončno sestavljen. Macumoto je včeraj ponovno zahteval od Malika takojšnjo repatriacijo japonskih civilistov, ki so še zaprti v ^Sovjetski zvezi, Malik pa je odgovoril, da je v SZ sedaj samo 1300 Japoncev, ki so bili obsojeni kot - vojni , zlocinci in ki bi jih lahko 1 TOKIO, 21. — Močan požar^ izpustili šele po sklenitvi nu- je uničil okoli 2000 hiš v obalnem mestu Noširo, ki ima 50.000 prebivalcev. Požar je izbruhnil ob 23 uri po krajevnem času in pogasili so ga komaj čez 7 ur. Pri gašenju je sodelovalo okoli 300 gasilcev. Približna 15.000 ljudi je ostalo brez strehe. Ni še znano, ali so bile tudi človeške žrtve. Zaradi vetra se je požar kmalu razširil in gasilci so imeli mnogo dela da preprečijo njegovo širjenje, zlasti ker ie začelo primanjkovati vode. Da bi preprečili širienje požara, so moiali porušiti tudi nekatera poslopja. Med drugim je požar uničil tri bolnišnice, en tempelj, en poštni urad in en otroški vrtec. RIM, 21. — Zakladni minister senator Medici je danes sprejel jugoslovanskega poslanika Pavla Gregoriča. rovne t pokodbe. Skupno poročilo obeh delegacij pravi, da bodo dan novih sestanaov določili po posvetovanju obeh delegacij z lactno vlado. Korporativni sistem na Portugalskem LIZBONA, 21. — Portugalski minister za korporacije De Macedo je napovedal nove ukrepe v zvezi z ustanovitvijo korporativnega sistema na Portugalskem. Kakor je zrano, so v soboto napovedali zakon o ustanovitvi šestih velikih korporacij (poljedelstvo, industrija, trgovina, promet in turizem, kredit ribolov in konservna industrija), zato da se iz. Portugalske ustvari «enotna in korporativna država«, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10, naj-nižja 4,4, ob 17. uri 10, zračni tlak 1015,3 pada. veter 12 km na uro, vlaga 92 odst., 17,5 mm padavin, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 6 stop. mm \ 1 1 k t IP IJ i 'm j Danes, ČETRTEK 22. m»rcJ Benvenut, šk... T** * Sonce vzide ob 6.05 in_z?]0I,Lun> dneva 12.1’.. 18.19. Dolžina dneva ‘‘•‘'‘v'321, vzide ob 13.49 in zatOne Jutri, PETEK 23. mstcz Viktorijam muč.. Siav° ^ OB RAZBURI,JI VI VESTI VIDEMSKEGA DNEVNIKA „ meni0 Dr. Palamara „ ničesar ne Ve“ "a indkalni skup“niCGl o odlaganja pokrajinskih volitev Sleherno odlaganje bi vsi Tržačani odločno obsodili, Kajti poKrajinsKo upravo vodijo že več Kot deset let od Zgoraj imenovani predstavniKi štirih vladnih stranK List «Messaggero Veneto# je včeraj objavil članek, v katerem pravi, da so pričakovali za prve dni tega meseca izreden ukrep Vladnega komisariata glede popravka člena 9 II. odstavka zakona 122 od 9. marca 1951 o pokrajinskih volitvah, ki določa, da ne more nobena občina v pokrajini dobiti več kot polovico izvoljenih svetovalcev v volilnih okrožjih za enega svetovalca. V našem listu smo že pisali o tem zakonu in o raznih predlogih demokristjanov .n drugih reakcionarnih strank v Trstu, ki hočejo izsiliti od vlade spremembo tega zakona, da bi omejili izvolitev slovenskih svetovalcev in celo zastopstvo slovenskih občin v pokrajinskem svetu. Zato so ti krogi predlagali, naj bi v tržaški pokrajini na prihodnjih pokrajinskih volitvah volili tako, da bi Slovenci dobili največ dva od 24 izvoljenih svetovalcev. Včeraj pa je »Messaggero Veneto# pisal tudi, da se je iz verodostojnih virov zvedelo, da so bile volitve tržaškega pokrajinskega sveta baje odložene za nedoločen čas. Zaradi tega smo se obrnili Tia tiskovni urad vladnega komisariata in vprašali, če omenjena vest odgovarja resnici in če je res, da bodo pokrajinske volitve odložene. Odgovorili sc. nam, da »vladnemu komisarju dr. Palamari ni ničesar znano in da so to samo domneve videmskega časnika«. Kot vidimo, nam vladni komisar ni izrecno zanikal te vesti, ampak se je omejil le na izjavo, da «mu ni nič znano«. Zato lahko sumimo, da s prihodnjimi pokrajinskimi volitvami na tržaškem področju ni nekaj v redu. Še posebno se nam ne zdi v redu to. kar piše list «Messaggero Veneto#, ki pravi, da so pričakovali, da bo vladni komisariat spremenil zakon o pokrajinskih volitvah. Znano pa je, da se je vladni komisariat do sedaj omejeval v glavnem na raztegnitev italijanskih zakonov na naše področje in da ni vedno izvajal dejanske zakonodajne oblasti, kot jo je dosledno izvajala bivša ZVU, čeprav ima vladni komisariat nr podlagi dekreta predsednika republike enako oblast, kot bivša ZVU. Zato je verjetno, da ni vladni komisariat glede raztegnitve pokrajinskega volilnega zakona hotel delati izjeme in samo ta zakon delno spreminjati. Hkrati pa tudi ni bilo še primera, da bi rimski parlament izglasoval za podobne zadeve zakon, ki bi bil spremenjen samo za njegovo izvajanje v Trstu. V zvezi s tem pa se nam vsiljuje vprašanje: ali so morda v vladnih krogih začeli p oštevati tiste govorice, ki smo jih čitali v nekaterih časopisih da je vsa oblast, zlasti pa zakonodajna, vladnega komisariata v Trstu sporna, češ da ie odlok predsednika republike, s katerim je imenoval vladnega komisarja, protiustaven. Naj bo kakor koli: mnenja smo, da mora vsak demokrat obsoditi odlaganje pokrajinskih volitev na našem področju, ker bi bila to velika krivica za vse prebivalstvo, ki ima pravico izvoliti svoje predstavnike v pokrajinski svet. Kot je znano je člane sedanjega pokrajinskega sveta, ki je v rokah štiričlanske koalicije, imenovala bivša ZVU. Zato je nujno, da se takšna nedemokratična pokra jinska uprava čimprej menja z demokratično izvoljeno u-pravo. Prepričani smo, da je tega mnenja večina tržaškega prebivalstva t. j., da se morajo pokrajinske volitve vršit, skupno s prihodnjimi občinskimi volitvami na osnovi zakona, ki velja za vso italijansko republiko, ker bi vsak drug način volitev predstavlja; diskriminacijo. Takšna vest, kakršno je objavil videmski list, prebivalstvo samo razburja in bi bilo zato nujno, da b« vladni komisariat o tem takoj izdal uradno pojasnilo. italijansko-francoske meje izdajal njen upravni oddelek, na katerega je treba vlo-Jiti prošnjo na navadnem papirju ter priložiti kakršenkoli dokument ali tudi potni list, ki je zapadel pred manj kot petimi leti. Dosežen sporazum glede social, zavarovanja 27. marca bodo v Trstu parafirali sporazum o ureditvi nekaterih vprašanj iz socialnega zavarovanja med Jugoslavijo in Italijo. Sporazum, ki je bil dosežen na osnovi londonskega sporazuma, bodo parafirali zastopniki Zavoda za socialno zavarovanje Jugosla. vile in Nacionalnega zavoda za socialno zavarovanje. Danes ob 18. uri bo v Ul. Zonta 2 skupščina članov tajništev vseh sindikatov, včlanjenih v novi Delavski zbornici CGIL, ter članov tovarniških odDorov struje CGIL. Kazpravljali bodo o razvoju in koordinaciji akcije za priznanje do-klade za menzo na vse pogodbene postavke in za izplačilo zaostankov zadnjih petih let. Vprašanje doklade za menzo je postalo zlasti pereče v poslednjem času, ko delavci po vsej državi stavkaj 6 z zahtevo po izplačilu te doklade. Te dni se je zaostrilo stavkovno gibanje za priznanje doklade za menzo zlasti v kemičnih tovarnah in podjetjih. Gre za načrtno gibanje, ki ga je organizirala Zveza kemičnih delavcev CGIL. V kratkem pa se bodo zopet začela v vsedržavnem merilu pogajanja za rešitev tega vprašanja. Ta pogajanja so se že enkrat razbila, ker niso hoteli delodajalci sprejeti delavskih zahtev JUTRI SESTANEK TAJNIŠTEV SINDIKATOV KOVINARJEV Za izenačenje mezd kovinarjev z mezdami te stroke v Genovi (kbituik im poročila) Mozartova proslava šole Glasbene Matice Prijave Vanoni Finančna uprava opozarja, da bo 31. marca nepreklicno zapadel rok za vlaganje davčnih prijav Vanoni. Kovinarji zahtevajo tudi uresničenje raznih zahtev v okviru podjetij Po uspeli stavki preteklega tedna razpravljajo kovinarji o zahtevah, ki jih je postavil tržaški odsek FIOM delodajalcem. Gre predvsem za Izenačenje mezd tržaških kovinarjev z mezdami genovskih. V ta namen sta bili tudi včeraj dve skupščini, ki ju je Sklicala FIOM v Miljah in v Trstu in ki se ju je udeležilo delavstvo CRDA, Tudi kovinarji, včlanjeni v Delavski zbornici CISL, so se sestali in razpravljali o tem vprašanju. Značilno je, da je bilo celo vodstvo demokristjanske stranke prisiljeno zavzeti do tega vprašanja pozitivno stališče z zahtevo po izenačenju mezd z Genovo. S tem izenačenjem bi se mezde tržaških kovinarjev vsaj nekoliko izboljšale, ker so zdaj vključeni v II. mezdno področje, ki velja za manjša provincialna mesta, kjer so življenjski stroški nižji. Kot je znano, pa zahteva Se s torkove seje TRŽAŠKEGA občinskega sveta V Francijo brez polnega lisla Po sporazumu za olajšavo turističnega prometa med I-talijo in Francijo ni več potreben potni list, katerega nadomešča dovoljenje, ki ga bodo izdajale kvesture. Tržaška kvestura javlja, da bo dovoljenja za prehod ZOPET VEČJA NESREČA NA DELU Trije delavci opečeni zaradi eksplozije kotla Delavce so sprejeli na dermatološkem oddelku splošne bolnišnice s prognozo okrevanja v 12 dneh Sinoči okoli 21. ure je v neki delavnici tovarne barv Alessandro Marangoni v Ul-Gambim 20 nastala nezgoda, zaradi katere so morali trije delavci s precejšnjimi opeklinami na obrazu in rokah v bolnišnico, kjer so jih pridržali s prognozo okrevanja v 12 dneh na dermatološkem oddelku. Gre za 45-letnega Giordana Lanfrida iz Ul. Ghirlan-daio, 34-letnega Marija Ukmarja s Scale Sante in 44-letmga Fiorentina Cresto iz Industrijske ulice, ki so bili zvečer zaposleni pri nadurnem delu v tovarni. Podjetje je namreč dobilo naročilo iz Genove, zaradi česar je moralo pripraviti pošiljko zahtevane barve. V delavnici je bilo sicer več delavcev, a Lanfrid, Ukmar in Cresta so bili zaposleni pri kuhanju barve, kar so delali v stolitrskem kotlu. Naenkrat pa je delavce presenetila močna eksplozija in za njo so švignili v zrak tudi plameni, ki so delavce o-pekli. Prisotni so ponesrečencem priskočili na pomoč in jih nato z rešilnim avtom poslali v bolnišnico. Ker je bila nevarnost, da se požar razširi, so poklicali gasilce, vendar so delavci že sami skoraj zadušili plamene, tako da so imeli kasilci le malo dela. Po dosedanjih ugotovitvah preiskave so eksplozijo zelo verjetno povzročile iskre, ki so nastale zaradi kratkega stika v električni napeljavi-Kaže pa, da materialna škoda ni velika. , Najdena lambreta Včeraj zjutraj so agenti letečega oddelka našli i v Ul-24- maggio lambreto, katero so neznani zlikovci ukradli 17. t.m. 35-letnemu Stanislavu Pupisu iz Nabrežine št. 122 Pupis je ob prijavi tatvine povedal, da je vozilo purtil ob pločniku v Ul. Baz-zoni in je bil mnenja, da so mu ga zlikovci ukradli nekako med 16. in 17- uro. Sedaj so lambreto vrnili lastniku, medtem ko policija nadaljuje s preiskavo za identifikacijo tatu. Avto podrl pešca lečinami, so očividci nezgode poklicali na mesto osebje Rdečega križa, ki je nesrečneža odpeljalo v bolnišnico-Zdravniki so možu ugotovili poleg rane na glavi tudi zlom stegnenice desne noge, zaradi česar so ka pridržali <■ prognozo okrevanja v 60 dneh na ortopedskem oddelku. Z vespo je padel Zaradi spolzke ceste pod .predorom, ki veže Seneni trg z Ul. Baiamonti, je 46-letni Carlo Fabian iz Ulice Ponticello 46 med vožnjo z vespo proti domu včeraj o-koli 22.40 izgubil oblast nad vozilom in padel na tla, pri čemer je z glavo udaril ob tlak. Moža so nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na glavi z verjetnimi kostnimi poškodbami pridržali na II. kirurškem oddelku. Ker je bil že v komi, so si zdravniki pridržali prognozo. Za izboljšanje življenjskih razmer i hiralnicah v III. Cozzi in Ul. Pascoli FIOM tudi izplačilo doklade za menzo, sprejetje posebnih zahtev delavcev v posameznih podjetjih ter spoštovanje pravic tovarniških odborov. Glede teh poslednjih vprašanj pa je Delavska zbornica CISL precej neodločna in tudi nedosledna, kar se je pokazalo tudi v govoru tajnika njenega kovinarskega sindikata na zadnjem enotnem zborovanju pri Sv. Jakobu. Vsekakor pa jo vse delavstvo glede omenjenih zahtev povsem enotno Jutri se bodo sestali predstavniki vodstev obeh sindi katov kovinarjev, ki bodo proučili nastali položaj in določili najbolj primerne ukrepe za nadaljevanje skupne akcije. prošnjah navesti, pri kateri ustanovi želijo opravljati svoje delo. Tudi Libanon na tržaškem velesejmu Uslužbenci zveze zadrug zahtevajo raztegnitev pogodbe A/a intervencijo dr. Jožeta Dekleve bodo na Opčinah popravili ce-sto k pokopališča, ogradili pralnico, v Ul. S. Cilino pa pokrili potok Na torkovi seji občinskega je znano, ima občinska pod- sveta so bila postavljena tudi nekatera važna vprašanja, ki jih včeraj zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti. Svetovalec dr. Jože Dekleva je opozoril občinski odbor na razne pomanjkljivosti v zavodu za starčke v Ul. Gaspare Gozzi. Starčki v tem zavodu, med katerimi je tudi mnogo bolnih, se pritožujejo zaradi nepravilno razmeščenih prostorov v hiši, ki je visoka pet nadstropij. Thko je jedilnica nameščena v pritličju, spalni ca za moške in kadilnica sta nameščeni v tretjem nadstropju itd., kar jim pri hoji od enega do drugega prostora povzroča velike težave zaradi slabega zdravja. Zato predlagajo, naj bi v zavodu namestili dvigalo. Poleg drugega se ti starčki pritožujejo tudi nad načinom življenja v zavodu, ki je preveč podobno življenju v vojašnici. Disciplina ki je v krajih, kjer živi skupno po več ljudi nujna, je po njihovem mnenju preostra. Pritožujejo se tudi glede hra ne, ki je za njihov organizem pretežka, medtem ko so obroki posebne hrane za bolnike premajhni in enolični, kar povzroča, da jo mnogi bolniki odklanjajo. Hkrati zahtevajo, da jim uprava da na razpolago več dnevnih časnikov 'n tedenskih revij, ker dobivajo samo «11 Piccolo# in «Oggi». Predvsem se zanimajo za vse tržaške dnevnike in tednike. Za izboljšanje stanja v zavodu in za boljše odnose med njimi in upravo predlagajo u stanovitev izvoljene notranje komisije, ki naj ima pravico staviti razne predloge, nadzorovati življenje v zavodu in pravico do pritožb v obrambo svojih interesov. Podžupan Visintin, ki ie predsedoval seji, je zagotovil, da se bo zanimal za predložene pritožbe. Svetovalec Radich (KP) je predložil vprašanje 150 upokojencev INPIS, ki živijo v zavo du občinske podporne ustanove (ECA) v Ul. Pascoli. Ti so se pritožili, da jim je ECA pridržala BO odst. zaostankov pokojnine, ki so jo dobili cd INPS na osnovi zakona od 26 11. 1955 z retroaktivnim datumom 1. januarja 1952, ECA ni upoštevala za te upokojence, da so prišli v zavod po 1. januarju 1952 in jim je zate krivično pridržala del zaostankov pokojnin za dneve, ko niso bili še v zavodu. Kot porna ustanova, ki vzdržuje zavoa za revne upokojence in starčke v Ul. Pascoli pravico, da si pridrži 8Q odst. mesečne pokojnine vsakega upokojenca v zavodu. Ni pa imela pra vice, kot smo že poudarili, da je pridržala dei zaostankov pokojnine od 1. januarja 1952 do dneva vstopa v zavod omenjenih 150 upokojencev. Zato ti upokojenci zahtevajo, da jim ustanova vrne kar jim je neupravičeno pridržala. Pri tem je treba upoštevati, da so ti upokojenci revni, ker njihove pokojnine ne presegajo 10.000 lir mesečno. Odbornik za šolstvo, vzgojo in socialne ustanove prof. Sciolis, je odgovoril, da se bo zanimal za stvar, Glede vprašanja del na tržaški postaji in na dveh- openskih postajah, ki je bilo že večkrat postavljeno v občin skem svetu in ki ga je včeraj ponovil svetovalec dr. A-gneletto, češ da se ta dela ne izvajajo, je podžupan Visintin pojasnil, da so na oben openskih postajah dela že v teku in da so že ličiti rali za 1.300.000.000 lir del na tržaški glavni postaji. Za vsa dela za izboljšanje železniškega omrežja iz Benetk do Trsta, za spojitev dveh železniških postaj na Opčinah in za obnovo glavne železniške postaje v Trstu so nakazali skupno 5 milijard 800 milijo nov lir. Podžupan Visintin je tudi poudaril, da je ravnatelj za javna dela dr. Palomba izdal poseben odlok, v katerem predpisuje, da morajo podjetja v vseh gradbenih javnih delih uporabljati določen odstotek domačega kamna, da o-mogočijo delo nabrežinskim in repentaborskim kamnolomom. Tako bodo za gradnjo novega dela občinske palače, ki bo stala okrog 300 milijonov lir, porabili od 20 do 25 milijdnov lir za kamnita dela. Dalje je podžupan Visintin odgovoril na nekatera vprašanja, ki so mu jih postavili svetovalci na preteklih sejah. Dr Jožetu Deklevi, ki je zahteval pokritje malega potoka ob Ulici San Cilino, je zagotovil, da so že pripravili načrt in da bodo dela stala o-krop 5 milijonov lir. Hkrati je odgovoril tudi na vprašanje dr. Dekleve glede steklenih sten za pralnico na Opčinah in dejal, da je načrt pripravljen in da bodo dela stala 370.000 lir. Poleg tega je tehnični urad sprejel tudi predlog dr. Dekleve za popravilo ceste na Opčinah, ki pelje na pokopališče. Africa" v Trstu Včeraj sta pripluli v Trst motorni ladji «Africa» in «E-notria#. «Enotria» je priplula iz vožnje na redni progi iz Beiruta, medtem ko je «Afri-ca» priplula na progi iz Južne Afrike. «Africa». ki se je na poti ustavila tudi v Benetkah zaradi manjših popravil, je priplula v Sredozemsko morje polno natovorjena in z zasedenimi kabinami za potnike. Jutri popoldne se bodo pričela med zvezo zadrug in sindikalnimi predstavniki pogajanja za rešitev vprašanja raztegnitve nove delovne pogodbe za trgovinske uslužbence na osebje zveze zadrug. Razpravljali bodo predvsem o poenotenju plač, ki ga določa nova pogodba. Obvestilo prosilcem za službe v kolonijah Vsi tisti, ki želijo, da bi bili sprejeti v službo kot voditelji, asistenti, ali člani pomožnega osebja v otroških kolonijah, ki jih bodo organizirale v poletnem času razne organizacije in ustanove, morajo napraviti prošnjo na oddelek za kolonije pri tržaški prefekturi. Prošnje bodo sprejemali od 1. do 28. aprila. V prošnjah morajo biti navedeni vsi osebni podatki, šolska izobrazba, morebitno službovanje v lanskih ali prejšnjih kolonijah, poleg tega pa morajo prosilci priložiti še rojstni list in potrdilo o italijanskem državljanstvu. Dokumentov ni treba priložiti učiteljem, ki službujejo na šolah tržaškega področja in tistim, ki so jih v ta namen predložili že lansko leto. Prosilci morajo nadalje v USPEŠNO ZAKLJUČENA DOLGOTRAJNA PREISKAVA Mladi, a drzni vlomilci končno v rokah pravice Na letošnjem osmem mednarodnem tržaškem velesejmu, ki bo svečano otvorjen 24. junija, bo sodeloval s kolektivno razstavo tudi Libanon. Sklep o sodelovanju je v teh dneh sprejel libanonski ministrski svet, ker je lanskoletna udeležba na tržaškem velesejmu pokazala ugodne rezultate. IZ KOPRA Sneg na Primorskem Izvršili so vrsto vlomov v trgovine in stanovanfa. od koder so odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke - Večina ukradenih reči v zastavljalnici V zadnjih mesecih je bilo vedno več tatvin po raznih trgovinah in zlikovci, katere je bilo izredno težko identificirati, so se drznili vdirati tudi v stanovanja, od koder so odnašali, kar jim je prišlo pod roko, a najraje zlatnino, denar in v pomanjkanju drugega tudi perilo- Največ so vdirali s pomočjo ponarejenih ključev ali vitrihov, včasih pa so se splazili tudi skozi okna stanovanj, katerih prebivalci so bili trenutno odsotni. Policija je ugotovila, da je bila na delu spretna skupina treh oseb, od katerih je eden stal na straži na cesti. Na podlagi preiskave so preiskovalni organi prišli do ugotovitve, in sicer zato, ker je bilo več tatvin izvršenih pri Sv. Soboti, da je treba tatove iskati prav v tem mestnem okraju Sum je padel na 20-letnega Marja Zadnika od Sv. MM. Sp-, katerega so seveda, aretirali in ga začeli zasliševati. Po prvotnem zanikanju je mladenič končno priznal nekaj tatvin, in sicer v trgovino z jestvinami Silvija Stransjaka v gostilno Albina Furlana in Kratek presunljiv krik med ropotom, ki ga je povzročil plaz kamenja, je privabil 28. aprila 1953 pod streho 200 metrov dolge stavbe v industrijskem pristanišču skupino delavcev, ki so bili zaposleni pri gradnji tovarne »Italeementi#- Prišlecem se je nudil grozen prizor; na dnu 260 m globokega jarka IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Oproščeni tlelcretlje cMcibc nenamernega umeva trehnedefa7cev! kZ‘Jo 'bfn z°a- Odg°v°r"' naj bi bili ra smrt nekega delavca, ki ga je kaznivo. Renzija Zolio pa ker ni izvršil dejanja. Preds. Ostoich. tož- Pascoli, zap. Rachelli, obramba odv-Morgera, Ulcigrai in Volli- Številne tatvine po cerkvah so povzročile policijskim organom precej preglavic in da bi drzne tatiče enkrat za voelej ujeli pri delu, so se agenti poskrili po cerkvah in oprezovali. 18. februarja letos so agenti opazili v bliži- posleni s kopanjem, že mr- 1953. leta zasul plaz pri delu na račun 4ltalcementl» P1 cerkve v Ul. S- Anastasio V trenutku, ko je 59-letni vrtnar Demetrio Semeia iz Ul. Palladio hotel prekoračiti Ul. Orian,. je vanj trčil s svojim Fiatom 1100 Ezio Bernardom, ki je bil namenjen v Carducciievo ulico. Semeia je padel na tla in ker se je pritoževal nad bo- tev. Medtem ko so mrtveca ki so ga identificirali za 45-letnega pietra Dantignana od Sv. M M. Sp., pustili na mestu, so potegnili iz jarka tedaj 31-letnega Renata Zotti-ja s Kolonkovca, ki . je ostal do trebuha zasut s kamenjem in zemljo. Tretji delavec, Antonio Buzzai s Stare istrske1 ceste pa se je rešil, ker je u-tegnil se pravočasno doseči rob jarka. Takoj po prevozu Zottija v bolnišnico, kjer so ga pridržali zaradi zloma nog in drugih poškodb, ki so zahtevale 3 mesece zdravniške nege, je policija uvedla preiskavo in ugotovila, da so bili delavci .gaposleni pri kopanju jarka, ki bi moral služiti za polaganje odtočnih plinskih cevi nekega »troja za pripravljanje cementa. Spočetka so mislili, da je infiltracija vode povzročila nesrečo, a to ni odgovarjalo resnici, ker vode ni bilo nikjer in kljub temu. da je tiste dni padal dež, ni mogel priti do jarka, katere- ga so kopali pod streho dolge in viioke stavbe. Sodna oblast je poverila arhitektu Sorriniju nalogo, da izvede tehnično preiskavo in njemu sta sledila profesorja tržaške univerze Sobrero in Morgante, ki sta prevzela e-nako nalogo s strani gradbenega podjetja «Di Stefano#, v katerega režiji je bilo delo. Po dolgem proučevanju vzrokov, ki so dovedli do nesreče, so ugotovili, da se je plaz usul zaradi strukture zemlje na tietem kraju. Policijski organi so bili mnenja, da so za nesrečo krivi predvsem 47-letni inž. Carlo Caprioglio, ki je vodil dela, dalje 46-letni Sperandio Birolini iz Bergama, ki je bil vodja gradbišča in končno 29-letni Silvio Renzi Zolia, ki stanuje sedaj v Milanu, ki je nadzoroval delo pri kopanju jarka. Zaradi tega so policijski organi vse tri prijavili sodišču pod obtožbo nenamernega umora, obtožujoč jih, da se niso poslužili varnostnih naprav, ki jih predvideva zakon. Tudi tožilstvo je bilo- mnenja, da so obtoženci krivi nesreče, vendar so sodniki med razpravo prišli do zaključka, da nobenemu izmed treh ni mogoče pripisati krivde za tragični dogodek. Delavci, ki so bili zaposleni pri kopanju, so namreč pojasnili, da so se čutili varne v jarku in da se niso poslužili varnostnih naprav, kakor je to večkrat zahteval Birolini, ker po njihovem mnenju ni bilo treba in ker se je tako laže delalo. Na vsak način ni nihče in niti delavci sami, ki so bili v stalni nevarnosti in so kot taki opreznejši kot drugi, pričakovali plaza, do katerega je prišlo zaradi pritiska gornje 'plasti zemlje na spodnjo. Po dolgi razpravi je sodišče izreklo razsodbo, s katero ie Caprioglia in Birolini-ja oprostilo, ker dejanje ni 52-letnega Antona Trtnika iz Ul. Gozzi 5, ki je znan po svoji kleptomaniji in moža so seveda odpeljali na poveljstvo, kjer so ga zaslišali. Morda moža ne bi niti a-retirali, a ker so ga videli, kako se je nervozno kretal okoli zabojčka za miloščino, so bili prepričani, da je e-den izmed tatov prav on. Trtnik je na policiji povedal, da je v preteklih dneh kakor tudi pred aretacijo poskušal krai-ti iz zabojčkov, vendar se mu tatvine niso posrečile, ker je bilo premalo denarja in s prsti ni mogel skozi ozko luknjo do njega. Sicer je vsako jutro obiskal več cerkva, vedno seveda z upanjem, da bo lahko kaj ukradel, a mu je načrt vedno spodletel, ker so ga včasih zmotili tudi verniki. Kljub zanikanju pa so moža prijavili sodišču, kjer so ga obsodili na 3 mesece zapora in na 4500 lir klobe. Preds. Ostoich, tož. Pascoli. zap. Rachelli, obramba odv. Radovani. v mlekarno v Barkovljah, ki je last Alme Makovec por Savia. Mladi tat, ki je tedaj izdal imena svojih pajdašev, je povedal, da si je v teh tatvinah prisvojil poleg jestvin tudi razne steklenice likerjev in denar. 16. t.m. so agenti aretirali Zadnikova pajdaša, ki so ju identificirali za 18-letnega Sergia in 20-letnega Fulvia Gianporcaro, brata, oba stanujoča pri Sv. MM. Sp. št. 1302- Fulvio je celo priznal, da je tudi sam večkrat vdrl v mlekarno Makovčeve in odnesel nekaj steklenic likerjev. Med zasliševanjem so preiskovalni orgam izvedeli marsikaj in na podlagi izjav aretiranih mladeničev so sestavili seznam izvršenih tatvin, ki je precej dolg. 1. januarja letos so zlikovci vdrli v vilo Karoline Žerjal' v Ul. Ricreatorio na Opčinah in ukradli poleg perila tudi zlatnino. Nekaj dni prej pa so odnesli iz vile v Ulici Perarolo, kjer stanuje Angelina Zanette, precejšnjb količino zlatnine, ki so jo nato zastavili. Med 19. in 20. februarjem pa so se mladeniči splazili v stanovanje Oli-viera Waschela v Ul. Panorama in ker niso našli drugega, so možu ukradli nekaj oblek. Na koncu istega meseca pa je prišlo na vrsto stanovanje Giovannija Avan-za v Ul- Commerciale, ki je nekaj ur kasneje prijavil tatvino srebrnine. Se prej pa to Štefaniji Petracco iz Ul. Lavatoio ukradli precej perila in odšli, ne da bi za seboj pustili kako sledi Sredi marca so zlikovci i-meli več sreče, kajti v stanovanju Pasque Gingotto iz Scala Monticello so našli precej zlata in ker se niso zadovoljili samo s tem plenom, so ukradli tudi nekaj perila. Končno so mladeniči priznali tudi, da so oni vdrli v stanovanje Anne Marije Ramroth v Miramarskem drevoredu, kjer so ukradli precej denarja, in v stanovanje Romilde del Pin iz Ul. Commerciale, kjer so si poleg denarja prisvojili tudi perilo. Policijskim organom se je v teku preiskave posrečilo najti večino ukradenega blaga. katerega so zlikovci po vsaki tatvini zastavili v zastavljalnici. Vse tri oo seveda poslali v koronejske zapore in jih prijavili sodišču, kjer se bodo morali zagovarjati ne le zaradi številnih tatvin, temveč tudi zaradi organizacije kriminalne skupine, kar je posebno huda obtožba, za katero predvideva kazenski zakonik zelo ostre zaporne kazni. Ko so Ljudje mislili, da se je ostra žitna že poslovila in so prilakovali, da bodo nastopili prvi toplejši pomladanski dnevi, pa jih je nenadoma presenetil ponovni sneg, ki je pobelil številne predele zlasti na Istrskem, Vipavskem in Tolminskem. Žaradi zapadlega snega ni včeraj vozil avtobus na progi Ljubljana-Nova Gorica, na progi Nova Gorica-Postojna pa je imel tričetrturno zamudo. Popoldanski avtobus na progi Ljubljana-Nova Gorica pa je vozil redno. Poleg tega je bil včeraj zjutraj ukinjen promet tudi med Ajdovščino in Predmejo. Sneg je zapadel na Nanosu in Čavnu, na Kuku pa je zapadel sneg nizko na pobočje skoro do vasi Padanje. Tudi idrijsko kotlino in nizke gore je pokrila precej debela snežena odeja. V dolinah je zapadlo 5 in v višjih legah do 15 cm snega. Cestna uprava je v Idriji poslala čez noč svoje ljudi, ki so odstranjevali majhne cestne zamete, tako da so bile včeraj za promet odprte vse ceste, razen stranske ceste Otlica-Ajdovščina. Tudi na Tolminskem je zapadlo precej snega. Preteklo noč je namreč v Kobaridu zapadlo 5 cm mokrega snega, v Drež-nici 7, v Livku pa 15 do 20 cm suhega snega. Cestni 'promet je odprt na vseh progah, vendar je bila zaradi poledice nevarnost prometnih nesreč. Na Postojnskem je prav tako snežilo, vendar je kasneje prenehalo. Ker pa je bila temperatura izredno nizka, od minus 2 do minus 5 stopinj, je prišlo do velike poledice, tako da so morali ponoči posuti razne ceste s suhim peskom, da bi preprečili razne prometne nesreče. Novi odloki vladnega gen. komisarja Vladni generalni komisariat za Tržaško ozemlje je s svojim odlokom št. 77 raztegnil na Tržaško ozemlje sledeče zakonodajne ukrepe: a) Ministrski odlok z dne 1. novembra 1955 (dovoljenja za začasni uvoz), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije «Gazzetta Uffi-ciale# št. 51 od 1. marca 1956. b) Ministrski odlok z dne 3. decembra 1955 (dovoljenja za začasni uvoz), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije «Gazzetta Uffi-ciale# št. 51 od 1. marca 1956. c) Ministrski odlok z dne 30. decembra 1955 (dovoljenja za začasni uvoz), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije «Gazzetta Uffi-ciale# št. 52 od 2. marca 1956. Z odlokom št. 73; z učinkom od dneva, ko se ta odlok objav. v Uradnem vestniku, zakon z dne 25. februarja 1956 at 59 (dodeljevanje sodniških pripravnikov tribunalom, državnim pravdništvom in pre-tuiam za opravljanje sodniških poslov), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije #Gazzetta Ufficiale# št. 52 od 2. marca 1956. Z odloKom št. 75; ministrski odlok z dne 31. decembra 1955 (tarife za abonente na mestna telefonska omrežja in na naprave, izpeljane iz glavnih aparatov, ter tarife za pomožne telefonske usluge), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije «Gaz-zetta Ufficiale# št. 53 od 3. marca 1956. Z odlokom št. 78, in sicer z učinkom od dneva, ko se ta odlok objavi v Uradnem vestniku, zakon z dne 7. februarja 1956 št. 65 (Prenos zneskov, položenih v sodni pisarni, na »Narodni sklad za socialno zavarovanje in socialno pomoč# za odvetnike in pravne prokuratorje), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije «Gazzetta Ufficiale# št. 54 od 5. marca 1956, Z odlokom št. 79 pa ministrski" odlok z dne 11. februarja 1956 (Priključitev stanovskih organizacij in kolegijev k sektorju za trgovino in za proste poklice pri blagajni «Cassa u-nica per gli assegni familia-ri»), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije »Gazzetta Ufficiale# št. 50 od 29. februarja 1956. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi vse ljubitelje glasbe na drugi glasbeni večer ki bo v soboto 24. t. m. ob 20. uri v Ul. Roma 15-11. Vstop prost! Sola Glasbene Matice je sinoči priredila v svojih prostorih v Ul. Ruggero Manna 29 proslavo 200-letnice rojstva skladatelja W. A. Mozarta. Prof. Paide Merku je v uvo du z izbranimi besedami spregovoril o skladatelju, o njego. vih glasbenih stvaritvah, ki so zaradi svoje človeške topline in iskrenosti, svoje vedrosti, svoje popolnosti in nedosegljive lepote, ostale nesmrtne. Ostali del večera so izpolnile Mozartove skladbe, ki so jih izvajali pianisti Damijana Bratuževa, prof. Ema Vrabče-va,. dr. Gojmir Demšar in sopranistka Gojka Berginčeva. Prof. Ema Vrabceva in dr. Gojmir Demšar sta najprej dovršeno 4-ročno zaigrala 1. stavek iz Sonate za klavir, nakar je mlada sopranistka Goj. ka Berginčeva ob klavirski spremljavi dr. Demšarja zapele arijo iz opere sFigarova svatba» in arijo iz opere «Don Juan». Pevka je iznenadila s svojim lepim in dobro šolanim koloraturnim glasom. Za obe ariji, posebno pa za arijo iz opere «Don Juans je žela zasluženo priznanje. Za zaključek je pianistka Damijana Bratuževa precizno in občuteno podala Fantazijo v c-molu, katere stavke je še prej v kratkih besedah obrazložila. Naša prizadevna Glasbena Matica se je s tem večerom skromno, a dostojno oddolžila spominu velikega mojstra «popolne lepote#, številnim prisotnim ljubiteljem glasbene umetnosti pa nudila sicer kratek, a toliko bolj prijeten n-metniški užitek. ( OLEPAHSČA ) GLEDALIŠČE VERDI V soboto bo prva predstava komedije »Človek, žival in čednost#, s katero se bodo predstavili tržaškemu občinstvu člani igralske skupine Ali.de Valli. Na sporedu sta še Ibsenov «Dom Rosmerjevih# in Archibaldova drama «Nedolžni». Danes se začne prodaja vstopnic za sobotno predstavo. Rossetti. 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ#. Ob 21.45: Revija z Ma cariom. Excelsior. 15.00: »Moderna doba#, Charlie- Chaplin. Fenice. 15.00: ((Neizprosni#, C. Gable, J. Russell. Nazionale. 15.00: «Pesmi iz vse Italije#, R. Podesta. R. Risso. Filodrammatico. 16.00: «Gnezdo tihotapcev#, S. Granger, G. Sanders. Supercinema, 16.00: aRdeči ocean#, J Wavne, L. Bacall, Arcobaleuo. 16.00: «Pod vislicami#, J. Cagne.v, V, Lindfors. Astra Rojan, 16.00: »Alarm njjfod licija#, V. Mayo, B. Bervnelt ' Capitol. 16.00: ((Sodobna dekleta#. M. Allašio. M. BonglbiftO.’ CristaMo. 16.00: «Sadko», S. Sto-liarov. A. Larianova. Ob 21.30: »Odnehaš ali nadaljuješ#. Grattacielo. 15.30: «Ure obupa#, H. Bogart. F. March. Alabapda. 15.30: «Helera iz Troje#. R. Podesta, J. Sernas. Ariston. 16.00: (iHonduraški uporniki#, G. Ford, A. Sheridar. Ob 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ#. Armonia, 15.00: ((Komandant Jim#, J. Wayne, A. Lee. Ob 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ#. Aurora. 15.15: «20.000 milj pod morji#, K. Douglas, J. Mason. Ob 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ# Garibaldi. 15.30: «Bandoleros», K Scott, B. Britton. Ob 20.30: »Odnehaš ali nadaljuješ#. Ideale, 16.00: «Večer pred poroko#, R. Young, J. Kent. Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Impero, 15.30: «Razporoka iz ljubezni#, J. Egger, R. Linder. Ob 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ#. Italia. 16.00: «Tonček in Vejica#. H. Feller. P. Klinger. Ob 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ#. SD VČERAJ BO DAltES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 21. marca 1956 se je / Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 5 oseb. poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: -uradnik Giovanni Manganaro in prodajalka Zaira Tedesco, cevar Fran-cesco Chieppa in gospodinja Le-tizia Servillo. industrijski izvedenec Giuseppe Grimaldi in gospodinja Giuseopma Del Bello. UMRLI SO: 9-letna Nadja Špacapan, 2-1 etn i Guido Perosa, 73-letna Giuseppina Kufersin por. Vassilich. 88-letni Giovanni Los-sani. 84-1 etni Antonio Vesnaver. S. Marco. 16.00: «05ab~ ji.00: Morgan, G. PhFl’Pe-. « Odnehaš ali Kino cb morju. 16-00- *Hver. džungla«. J. in Kri) Moderno. 16.00: «Jolantfa »n ^ sambe«. Ob 21.00: «0^5 sambe«. Ob nadaljuješ«. c,Mrraštv3*i Savona. 15.30: «Meje »vra* R Milland. H. LatMCh Viaie. 16.00: ((Orožje. a fl. Jilo Zahod#. D. Ra.vmond. Ob 21.00: ali nadaljuješ#. Vittorio Veneto. 15.30. « ivivraavr » vu«.#«. . gff« iz Troie#, R. H nas. Ob 21.00: «Odnen» nadaljuješ#. sa- Belvedere. 15.30: «2ivel s uj,.. mo zate#, J. Wyni»n. •, den. Ob 21.00: ((Odnehaš nadaljuješ#. , jecdo Marconi. 15.30: «Najl«P»JL l svetu#, G. LollobnA™8, na Gassman. tistega Massimo. 16.30: »BMe-Ual! moža#, J. Beal. T ^ /■'vk si nn. //rvfn#»b2S ljuieš«, n*. Novo cine. 16.00: «0°®!^. b. ne ozirajte se za J® Hope. Ob 21.00: «Odneb» nadaljuješ#. Odeon. 16.00: «Okno šče», G Kellv. J. Steivaj^. ® . .M. .PR -vtodič Radio. 16.00: «Groza n* * |). bilski cesti#. M. P*!?J,haj l'1 Foster. Ob 20.30: <(Odneh» nadaljuješ#. Venezia, Juri* . 15.00: «R0Ž» Z-J1.J0: R. Scott. M. Sull.vvad. u" n. simi. m. oum.7 «Od nehaš ali nadaljuje-. fll> Skedenj. 18.00: ((Ljubezen, uklepa#. 195« ČETRTEK, 22. marca V.»A * T lttST |>OSl A«» - 11.30 Zabavna e'aSbav^l(0t!' Predavanje; 12.10 Za i-atiih. nekaj; 12.45 V svetu * 12.55 Fantazija dunajskm ,jjC 13.50 Melodije iz T" Plesna glasba; 18.00 .Lest11' Koncert za violino in Ne^T 18.26 Prokofjev: Aleksa«* ^ sky. car,tata; 19:04 „„ia: l9-? valčki; 19.15 Sola in ^oOO^ Priljubljene melodije 20.05 Vesela glasba, M cert operne glasbe: jar ras: «Poskus v jetmš«'1 ^ 20.30, M; £ Etienne#, dramatizirana 22.00 Predavanje; 22.15 - jji- Simfonija št. 2; 22.42 »gfVf ron in njegovi nuni; bertovj in Šchumanovi spevi. T IZ W •' ,- sad®- Kr°c' 14.30 Tržaška kulturo* po- ka; 17.00 Jazz; 18-15 / menico Modugno; 21.00' 21.45 Igra orkester KrW H 4» I* K " Slovenska poročila! Italijanska poročila: •>•* ■ .22.30 0-6.00 Spored is Hp Jutranja glasba; za dobro jutro; <• ,uplF' 17.40. 22.30 5.00-6.00 Spored 'd Hn 6.00 ba za „ .,------------------- , . 11.00-12.00 Spored « “Ulj« 15.00-16.00 Spored iz 16.00 Četrtkov koncert, delavskega sveta: 17 t,55 W|jL in ritmi iz filmov; 1 £ jz mezzo; 18.00-19.25 sP®‘/LgjjiS'-L ljane; 19.25 Antony ................... KOni^, tillon. poje hojandsKi^ zbor. dirigira Felik^^ mirvut s j Buli v Buhlanotm "g _„_red iz Ljubija. Igra kitarist ArthuL^t. ftjj 19.35 10 Daul in 22.15 Spored t Art,,-. .. 22.45 Iz znanih 0Per Plesna gLasba. #» m v 1*: A s-, '*4 t 327,1 m, 202,1 m. Poročila ob 5.00.nn^ 13.00 15.U0. 17 00 19.00. 11.00 Radijski kolj^v !’S Za dom rn žene; 1J-* glasbi po svetu: U-45 pesmi na besedila nj» pesnikov; 12.00 Opola* * ni spored: „.12.40 ritmi; 13.35 ' Spored PJ0 NL orkestralnih skladb; L' n>‘t Knjige: 14.«0 um■ ki pravne pesmi poje mladim^ gimnazije iz Celja: }*. n U na glasba; 15.40 rature - Matej Rode„«e: ha* 16.00 Glasbene pjjO Jj(ii Ciklus samospevov; žinski pogovori - - zinski pogovori • Puberteta kot Prepf” .^i, V je; 18.40 Igra Ljubi.aV#i iš.w igra um-- jtuP",«9 sekstet; 20.00 KJ»L k: 20.15 «Cetrtkm,v - ;i čih pesmi in delujejo priljubljeni * i- 01 na T t hala« .‘v *1j i ni zornik domač solisti; 21.00 Iz balad VUtaa (literarna od*1' ^ J. Brahms: Sonata / , t— —t- ou-„ 15 - (Isac Štern): Vuataz:,^.!^,: gnole (M. Lorkovič).. #S'vll(((i' svetu jazza - XII. aCMečol D D 1 K 1 1 lz- \r ram: 1 -o 3 22.15 UKV program: ‘0) cert - Blaž Arnič: fonija «Na domači « 17.30 Spored za troKf: Vest,; 21.00 Odnehaš ljuješ. ali NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU Codermatz, Ul. Tor San Piero 2: De Colle. Ul. p Revollella 42; Depangher. Ul. S. Giusto 1; Alla Madonua del Mare, Largo Piave 2; Zanetti. Testa d’oro. Ul, Mazzini 43: Harabaglia v Barkovljah in Ni coli v Skednju 1’ H S Ul. sv Fran čiška 2(1/ tel. 37-338 sprejema serate mali seraie man * oglase, osmrtnic* , lJ-od 8. do 12.30 io 0 18. ure- DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELkC)V A. Fabiani THST — UL. UJH J I 2 — TKL 361-*’ specializirana za izdelavo motorjev Diesel, podjetjih revizije, mehanične izdelke. ohdel8v0 avtogeni, m električno varjenje Popravila na krovu: motni jev Diesel, parnih * _tgjl> In kotlov ter vseh pomožnih naprav pri P°® strojih In napravah na krovu. ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob strani ob brit1-^’ ' našega predragega očeta in strica JOSIPA AIKOIIUETA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna iskren« - K dragemu prijatelju Ladiju Požaru za Posl°V(jarl,',,>(i sede, društvu «S. Škamperle# za sožalje- - $ cem cvetja in vsem prijateljem in znanceb1-ga spremili na zadnji poti. j|f Družine Negode, Rutar in ^ Ljubljana - Trst, 22.111.1956. ^SPj/ALKA GRUBER-BENCOVA NA SEJI MESTNEGA SVETA predlog o poimenovanju novih ulic ijjdraz nacionalne nestrpnosti ravi nasegi j ‘m Prav zaradi tega ima- taubpr »POtrebn°- da govor dane* , ^ove objavimo "'katerim0*'0-1’ .iePrav se z Cijam, Klenimi formula- ‘triniati710 D,noremo P°vsem je bila Pripominjamo, da 'Jrolis*0m,en^ena svetovalka list; »..t .ot neodvisna na kratsko "lsnie socialdemo-PSVC tStrank* PSD1 (prej liiče , "r da se njeno starosti Trt drZavne pripad-**mua j ,In, njegovega o- sf»i'Ln ar razlikovalo taelirii.i'10 štirih vladnih strank. Kljub ianip s® govornica vpra-r tržni?1671 novih ulic fšviln*.1 ,ob(“,ni postavila o talcfn. ,.uč in predložila t zari0Tes}tev' ki se strinja tr'inihVnim Predlogi na-občin,kl. ,n demokratičnih "erodv* <■ svetovalceo obeh vor n.T' predsinočnji go-roii tZer:Bencove je za-mfm j ez dvoma po-fanj ul^vrinos k utrjesti v ?fla obeh narodno-iti j , enakopravnosti ""rodnnUt k odstranjevanju J!°sti ~e mržnje, Jci je •lobih Tstu rodila toliko " Posledic. To, «?mas»*V ^ *tolii[riranie u'ic in . krajev: Sre za izbiro imen ni preprosto Sov» n - ,r •? najman"’ ln prav g°tovo !s% SB . J značilen, s ka-1° V SVn, z8°dovinsko označi-I1' stvar,! du"°vni m politič-?rat dr?« ■ k> vsako- lastj. vajeti občinske ob- i Ptedl0l, u- 'jo za«’_; ga je po desei- ona • Ptedi^ I, obcms “.'Ponova,?11 °dbor, »a.st?)a občinskemu sve-( fPkum^oi' obsežnosti bogat P Polito,.. duhovnega vzdušja ft,Htap,ue?B horizonta štiri-J’ Pašo 6 ko?1'cije, ki uprav? Qlne. Občino od konca ?*Bi je treba anali- oi Mat'6-280 poli- - Pri 'isti* «Vt 'sid naravnim pove novat, , Po In ulic. glede po-predstavlja 2«, PriPomh° nasled"ii obvez- cest dkneS imam° On.,) ’• kar pomeni. •Piton, o imelo obsežen ur-»- '.hitu .. voi- To prizna-či,?0v*tan? nef?a značaja, ki »rkia -. .z naravnim Dove- "jt l' It ?» jeft0vih 'iti in iei llfarto Vn‘''tvan O' Ocenole nieg°ve" kva- icvanjerr., pa pušča ^«ST?iTevIV*lstva ln m°" 'z \ l ~ga Pojava *k» e' soci,? 1?amreč gospo- OCoi, in arhitplrtnn. • ne teg; «»»?■* «iedentnliZa odboroveRa i *Ja ^ \°Ponomastike me df., V tem°3nemu zaključku' iJi^Ptitu 'oponomastjčnem ni^ 'i* n»Sa ?Iirist ran kanska i;W*P?iav3ia kot zako- ^ a sPstav1in0Vinsk,h gibani' Pti> *' na ' J0<' gibanj ki se ta 'n ZPni)P^tekno Klerikal- kiO Ual|laiisUpVinsko vse Prei ijain P“fstu terenu v na- 1>ia*uV oaviii« Povsem izgub-*9^, va t, !zn“ obrambi jta-kv !|odic0S a' ■ kar pa ima Pitsta dejansko odtuji-tal0ViPstae°d duhovnega m tt,M e?a 8 obeležja ltali-kia*n?st n ?r.°da- kovojna kj 4i demrt le zadobila itjif? 8a ,‘okratične enotnosti, tail^Psltn «,Vsaka vas, vsako r im uhci ?fst° V svoj, naj-Ji ^9Potn r? Irgu spomnilo v*4 s ,’acoma Matteotu-W »Sr n, m poudariti netit*1 nom. Psega človeka sa-tai bpnou- obsodbo politič-«CtU' političnega zlotu „ v nji*; lr> s tem poča-•ien?stPVnn,^ svobodo misli. >v7* Političnega živ- ;QWa ddnasnii Itahii-Ttst*“nf;še n.,z. razliko naj-v *l3anske vasice, tau^stijij. Pfomišljenem to*, ?9j v.dekp , Poročilu ulice, glavne ulice, ’ ki .Posvečena Mat- ','.u štiri«? a Popolnoma taj Ttsi. trankarske koali-i!,.Italilan'«i tgoorira ob-8taai- tudi uBa socializma Pklli-‘Ztrtn a, obstoj tržaškega > K&lovini^"' lgnori- saj , deke 4.1 11 tila tb m ’sPevka , ,n social' y dr,°)ev hn , trzask>b ljud-taln« ^bje rbl katerih me- t^tai^^ciie^fn81^0116.?0: i'J,ko'V.e “n .isto svojo 0 iž6 danarn' zarad' ka- a°sDort - dasi razkoss-5J>U hiestnrS Potlačeno, taSfcde/ P0lnem po- Odb "1 Trst, k: v ob-S , " tnrtu vklJučuJe so-SJ? kal* * kakšnega iz-b «in, ali na 7*. tradlcije, Ce C Jo * uMce „j a opuščanja? it vidi PosVeti'u a uličice, ki oSili 'Judi S, t,st‘ čudoviti Ant>. "rtpoza„,s. H-psv, to* f Četrtkov kotiček • Žena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda GEZA REVESZ: TALENT IN GENIJ O umski tvornosti žene 18. t. m. je poteklo 52 let, odkar se je v Sežani rodil pesnik našega Krasa Srečko Kosovel. Čeprav je umrl še zelo mlad — 27. maja 1926 — si je s svojimi pesmimi postavil trajen spomenik Tako v svojih številnih pesmih, kot v svojem javnem delovanju je bil odločen borec za pravice človeka, v čigar poslanstvo je vedno veroval ODMEVI ZADNJEGA KONGRESA KP SZ Leninov te «StaIin je preveč grob... - Zato predlagam tovarišem, da najdejo način za odstranitev Stalina s položaja generalnega sekretarja partije...* Po informacijah nekaterih agencij so delegatom 20. kongresa KP ZSSR razdelili avtentičen tekst tako imenovanega ((Leninovega testameritaii. Četudi tekst še ni objavljen v celoti, so nekatere dele že prej večkrat citirali v svetovnem tiska. Obstoj tega testamenta potrjujejo izjave nekaterih članov Centralnegij komiteja iz let 1922—23, kakor tudi sam Stalin, ki je’ v nekem svojem članku leta 1927 tajil, da dokument prikrivajo članstvu. Dejal je, da gre za pismo, ki ga je Lenin poslal delegatom kongresa Partije ter da je kongres odločil, da pisma ne bo objavil, ker Lenin tega ni zahteval. Stalin je v nekem govoru tudi citiral do-polnilo, ki ga je Lenin dodal svojemu pismu in v katerem daje oceno Stalina. V svojem govoru se je Stalin poskušal braniti zaradi oznake, ki mu jo je dal Lenin. Sodijo, da je Lenin v svojem pismu med drugim poudaril naslednje: Boljševiška partija se naslanja na dva razreda in bi bila zato lahko nestabilna. Dodal je, da skrbi za stabilnost partije kot jamstva proti razcepu v bližnji bodočnosti ter da zato želi v svojem pismu obravnavati nekatera vprašanja čisto osebnega značaja. Po njegovem mišljenju je osnovni faktor za stabilnost bolj vprašanje takih članov predstavljajo polovico celotne nevarnosti za razcep, kateremu se je mogoče ogniti. Ogniti se mu je mogoče po Leninovem mnenju s tem. da *• Sk ,f.a 9Prav,, . razmišljali Jjgji tafli, „!**» meslo in ‘taln, bi vzpo * antiteze med Ravno je zaključil svojoi r aitfupo, ykoro S?hključno barvno v ebatiku», p« je že odprt novo ražititvo to, pot ilustracije v USIS ki je pravzaprav dopolnilo k prvi. Ce se nam v prvil kaže kot mojstrski ' kolo-rist, se v tej očituje kot virtuozen risar. Bilo bi brezplodno se natezati pri Gromu, kje ima uei daru. a ni dvoma, da je tudi v liniji Grom mojstrski oblikovalec, kakor mnogokateri pnstfgvističen najmoderh’- iši slikar več ni. Sicer pa lahko že takoj na prvi pogled ugotovimo tudi v liku isti dcsledni značaj slikarja, ki ga imamo v barvni podobi. Realistično podaja svoj predmet, vendar nikdar kot brezdušno fotografijo: navadno le v skopih, bistvenih potezah, zaokroženih v široko elegantno linijo. Duhovite domislice k drobnim opazovanjem otroških značilnosti, se pri otroških ilustracijah pretvarjajo v rahlo, ljubko in dobrodušno karikaturo. Linija, podana v širokem zamahu, četudi označuje, realno telo, se več ne drzi ne realnih oblik, pogosto niti ne več realnih sOrgzmeHi. Sledi že luštnim zahtevam in zakonitostim izraza, ali čiste oblikovne lepote. Grom je zaljubljen v krepko linijo izrazito obliko, a seveda niti zdaleč ne v starem naivno - realističnem smislu besede. On ni suženj realnosti, sudereno jo preoblikuje in stilizira z domišljijo. soustvarja noto realnost po raznih fantastičnih, miselnih ah dekorativnih zamislih. V pogledu oblike je torej Grom moderen, postfovistt-cen ustvarjalec s povsem lastno osebnostjo, ki jo je po lastnih značilnostih uresničil tudi v batiku, v barvah. Tu se pravtako prenaša realna pokrajina ali žanr v fantastičen barvno-obli-kovni vizionarni svet. V največ ji meri so vidne vse te lastnosti v številnih ilustracijah — okrog 40 — s tušem Samuel Cle-mensov ih Pustolovščin Toma Sawyera, Prav istega značaja so v Mark Tvoaino-vih Pustolovščinah Huckle-berrgja Finna, — pravtako s tušem in delofna s svinčnikom. Poteza je do skrajnosti prilagodljiva in okretna, da mehko podaja vsak najdrobnejši odtenek poze. V Steinbeckovem Tortilla Fiatu ilustracija točno odgovarja resnemu socialno-realističnemu značaju Steinbeckove proze. O karikiranju' ali likovnem pretvarjanju podobe tu ni sledu. Temnorjavi ton akvarelno podanih sličic ekspresivno izraža turobno socialno sredino. Ilustracije za slikanico o Rdeči kapici, ki jo tudi že deloma poznamo, so seveda naslikane za otroško fantazijo, z mojstrsko, skrajno poenostavljeno in dekorativno linijo in živimi, vendar harmoničnimi barvami. Na velikem kartonu pod naslovom uliako se rodi ilustracija, študija noš in sredine, svoje dobr’» je cela galerija bežnih skic, vrženih v nekaj skopih potezah na papir ,v vlaku, tramvaju, na cesti, v muzeju zgodovinskih noš. V teh redkih potezah s 'svinčnikom, včasih tudi s peresom, pač nalivnim, ali z modernim gbiro- jem«, je šele dobro vidno mojstrstvo risarja. Ena sama, nepopravljena poteza kaže živo, dinamično in mehko okretno držo telesa v polnem življenjskem zamahu: v spanju, pogovoru, hoji ali teku. Zgodovinska lokomotiva ali noša sta označeni z malo potezami. Vse to je surov material, surovina, ki služi 'umetniku, k o sede na domu za mizo, da izvrši ilustracijo danega sestavka. Kratkim življenjepisnim podatkom je dodana opomba, da je slikar ilustriral, poleg knjig, razstavljenih ilustracij, še Barona Muench-hausena, Tri može v enem čolnu ter. Tri može na sprehodu istega avtorja. Iz naslovov samih ni razvidno, v kakšnih jezikih so ilustrirana dela, ker jih je več, poleg slovenskih tudi za italijanske knjige in izdaje milanskih založnikov- Vsekakor vidimo, da to ni izpadlo namerno, da bi avtor skrival svojo narodnost, saj so po raznih ilustracijah m šolskih tablah raztresena imena Milči, Dunja itd. s slovenskim besedilom itd. Vsekakor se to nanaša le na cela literarna dela, ni pa omenjena cela vrsta ilustracij šolskih knjig, koledurjev, nadalje slovenski ornament itd., da niti ne omenjamo ilustracij po periodičnikih in podobnem. Vsekakor je to za mladega slikarju izredno plodna bilanca, ki kaže poleg izvirnega umetnika še živega, podjetnega in zelo okretnega duha, ki ga ne morejo utesniti ozke tržaške razmere. Z. JELINČIČ nistrativno platjo poslov. Ti dve značilnosti dveh najbolj sposobnih prvakov sedanjega Centralnega komiteja — je nadaljeval Lenin — lahko, ne da bi hoteli, privedejo do razcepa. Če bi naša partija ne storila korakov, da to prepreči, bi lahko prišlo do takega razcepa. Lenin v svojem pismu opisuje tudi nekatere osebne lastnosti vodilnih članov Centralnega komiteja. Lenin omenja, da »Oktobrska epizoda Zinov-jeva in Kamenjeva« (gre za njihovo nasprotovanje oboroženemu uporu — op. ur.) m bila slučajna, toda tega ne bi bilo treba sedaj upiraoiiati proti njima osebno, kakor proti Trockemu ni trebi uporabljati tega, da je >n el nebolj-seviško pnnek'ost. Kar se pa tiče mlajših članov Centralnega komiteja — piše Lenin — bi hotel reči nekaj besedi o Buharinu in Pja-takovu. Med mlajšimi sta to dve najbolj sposobni sili in, kar zadeva ta dva, je treba upoštevati naslednje: Buharin ni samo najpomembnejši in največji teoretik naše Partije, temveč ga prav tako lahko s polno pravico imamo za ljubljenca vse Partije; kar se pa iiče njegovih teoretskih pogledov, jih samo z veliko rezen vo smatramo kot popolnoma marksistična, ker je v njem nekaj sholastičnega (on se ni nikoli učil in mislim, da ni nikoli popolnoma razumel dialektike). Kar se pa tiče Pjatakova — je dejal Lenin — to je brez dvoma človek izredne volje in sposobnosti, toda preveč se ukvarja z administracijo in administrativno stranjo stvari da bi se lahko nanj naslanjali v nekem važnejšem političnem vprašanju. Toda Lenin je s pridržkom navedel te zadnje pripombe izključno zaradi takratnega stanja stvari ali za primer, da ta dva ((sposobna in lojalna politična delavca« ne bi imela možnosti, ‘da premagata to svojo enostranost Po ngkih informacijah je to Leninovo pismo datirano 25. decembra 1922. četrtega januarja 1923 je Lenin dodal pismu post seriptum. ki je poznan zaradi tega. ker ga je Stalin citiral. Dopolnilo se glasi: ((Stalin je preveč grob in ta pomanjkljivost, ki jo lahko prenašamo v odnosih med nami komunisti, postaja nesprejemljiva na položaju generalnega sekretarja. Zato predlagam tovarišem, da najdejo način za odstranitev S'alina s tega mesta ter da na njegovo mesto postavijo drugega človeka. ki bi se v vsakem pogledu razlikoval od Štabna samo v eni prednosti: da bo bolj strpen, lojalen, pozoren, vljuden do tovarišev, manj kapri-ciozen itd. Te okoliščine so morda videti malenkost, toda jaz mislim, da to ni malenkost, ali pa je takšna malenkost, ki lahko postane odločilnega pomena, če jo ocenjujemo s stališča preprečevanja razcepa in odnosov med Stalinom in Trockim, o katerih sem prej govoril.« Stalin je poizkušal, da bi se obranil te karakteristike s tem, da je izjavil, da je grob. toda grob samo proti sovražnikom naroda in revolucije. Večkrat se dogaja, da se o ženi govori kot o bitju, ki 'C v primeri z moškim v vsakem pogledu od tega manj razvito. In ne samo v pogledu fizičnih, ampak tudi duhovnih kvalitet. Schoppenhauer, ose--kakor velik mislec, je o že-1 nah n. pr. menil takole: ((7,e- i ne so v naši prvi mladosti l najprimernejše vzgojiteljice prav zato, ker so same otroške, neumne ter utesnjenih pogledov. V kratkem: vse svoje življenje ostanejo samo odrasle deklice, nekaj med o-trqkom in možem, ki edini predstavlja resnično človeško bitje«. Brez dvoma moremo taka in podobna stališča, naj pri dejo iz ust Schoppenhauer ja ali kogar si bodi, smatrati za rezultat posebnega. vselej manjvrednega položaja, ki ga je žena zavzemala o zgodovinskem razvoju. Dejstvo pa je, da se v nadaljnjem razvoju družbe žena s svojo aktivno udeležbo takega položaja vse bolj otresa, hkrati pa dokazuje, da je kot človeška osebnost, se pravi po svojem duhu in razumu, a v mnogih primerih tudi po svoji življenjski sposobnosti in odpornosti, docela enakovredna moškemu. Osnovna kvaliteta človeka, ona, ki ga dviga nad živalski svet in mu zagotavlja vse večjo oblast nad naravo in njenimi silami, je njegov razum, je njegovo duhovno in čustveno življenje. V tem pogledu si ljudje niso vsi enaki; ene moremo smatrati za povprečno razvite, druge za bolj razvite, spet tretje za izredno nadarjene, vtem ko se najdejo tudi posamezniki, ki so daleč nad vsemi temi in jih prištevamo med tako imenovane genije Na osnovi tega, kako se je in kako se ponekod še vedno gleda na ženo, bi med temi potemtakem težko naleteli na primere, ki bi jim šlo pripisati kake izredne intelektualne sposobnosti in lastnosti, zakar da tudi zgodovina nudi dovolj dokazov. Zanimiva in geniju in jo je napisal Geza Revesz, pa se postavlja no nasprotno stališče. Kako se tu postavlja to vprašanje? V zgodovini, je rečeno tu, je resda malo primerov žena, ki bi bile pokazale genialnost n.pt. nekega Galilea, Plancka, Einsteina in drugih, razen Marije Curie, ki jo brez drugega lahko uvrstimo med tako imenovane velike ljudi. Nikjer, tudi ne na področju književnosti, glasbe, upodabljajočih umetnost itd., ne naletimo, razen v redkih prime, rih kot jih predstavljajo starogrška pesnica Sapho, dalje Madame De Sevigne, Selma Lagerloef in nekatere druge, n c žene, ki bi s svojimi sposobnostmi ustvarile nadpovprečne vrednote. Toda, če to drži, je res tudi to, da pa je žena na nekaterih drugih področjih pokazala nadarjenost, večkrat tudi genialnost, ki ni nič manjša od one pri moških. Vzemimo n. pr. gledališče in naštejmo imena: Eleonora Duše, Sarah Bern-hardt, Emma Gramatica, Ana Pavlova, Izidora Duncan, pan-ny Elssler itd. To nas navaja na ugotovi-t;t>. da bi mogla žena v določenih pogojih izraziti ter razviti še mnoge druge svoje lastnosti in kvalitete, in sicer nc najrazličnejših področjih družbene dejavnosti. S tem se postavlja pred družbo naloga, ki jo bo treba čimprej rešiti, ker bi bilo krivično in v velikansko škodo, če bi se tako številnemu elementu človeške družbe, kot ga predstavljajo žene, onemogočalo, da v korist napredka do koncu razvijejo i'se svoje ustvarjalne sile. Pogoji pa so v dvigu družbene demokracije na višjo stopnjo, kjer bo med drugim odpravljena tudi sleherna diskriminacija enega spola po drugem. Mlada dekleta bodo najraje izbrala tailleur s kratko jopico, z zavihanimi manšeti in bluzico s pentljo Pustimo otroku svobodo pri njegovem prvem ustvarjanju Če va£ otrok ne bo postal pravi umetnik, bo prav gotovo duševno in estetsko razgiban in vsestransko razvit človek celo na igro«. Starši, ki tako mislijo, se največkrat motijo. Rišejo zelo radi osi otroci, če jim le damo pravočasno potrebni risarski material. Risanje pomeni za otroka igro, v kateri lahko po mili volji razvija svojo domišljijo, izraža svoja doživetja, svoj odnos do sveta in življenja okrog sebe. Z risbo se otrok povečini laže izraža in iskre-neie kot z besedo-Otroci se navdušujejo za risanje približno med 3. in 14. letom, to je v času vsestranskega telesnega in duševne- ga razvoja. Seveda je razlika med risbo triletnega otro-knjiga, ki nosi naslov ((Talent ka in otroku na pragu pub er- aMoj otrok bo gotovo umet-itete zelo velika, nekaj pa ntki Tako rad riše, da pozabi | jima je skupno — mali otrok »r Čeprav so letos še vedno zelo moderni tailleursi s kratkimi Jopiči, vendar so modne hiše pokazale tudi lepe dolge jopiče, pri katerih je moderna le barva, ki naj bo po možnosti svetloplava in pa lahko malo kosmato blago in nerodni tretješolec, oba prikazujeta v risbi svet tako, kot ga poznata. Triletni otročiček ve o življenju zelo malo. Za to je njegova risba skrajna preprosta. Vdrasli se kaj radi vmešavajo v otrokovo izživljanje in. priznajmo pogosto z zelo veliko mero ozkrsrčne ošabnosti. Tako smo zaverovani v svojo trezno, nekoliko dolgočasno predstavo o naravi, tako si domišljamo, da vse najbolj prav vemo, da ne priznamo malemu, neukemu človeku pravice do malo znanja, a mnogo čustva in domišljije. Največja napaka je, če se starši norčujejo iz otrokove risbe, ki je ne razumejo, ker pač niso otroci in ker ne vedo prilagoditi se takšnemu gledanju, kot je njihovo. Otrok je narisal svojo ((čečkarijo« z globokim prepričanjem. Posmeh mu ne odvzame same poguma za risanje ampak mu ubija samozavest nasploh. Otrok, ki ne verjame več vase, začne neizmerno občudovati vse trezne in spretne slike odraslih ljudi. Ker še nima razvitega kritičnega čuta, mu je pogosto všeč najbolj neokusen kič. Otrok začne prerisovati. S prerisovanjem pa ne pripoveduje ničesar o suojih doživetjih, ne razvija svoje domišljije, ne izraža svojih čustev, a vendar po svoje gleda na svet, kakor vid' tega samo on, kot je tudi ta sicer nerodna, a iskrena risba samo njegova. S prerisovanjem papagajsko posnema črte in barve tuje slike, ki izraža neko tuje, njemu nerazumljivo gledanje. Prerisovanje je zanj kot nerodno ponavljanje nerazumljivih besed tujega jezika. Nikar si ne domišljajmo, da se bo otrok s prerisovanjem česa naučil. Mo. goče bo znal neokusno ponavljati naučene črte, toda z njegovim samostojnim ustvarjanjem je konec. In vendar najdemo starše in celo učitelje ki mislijo, da je prerisovanje sredstvo za napredek Otroci, ki so izgubili samozavest, tudi radi vprašujejo oarasle, kako se nariše hiša plot mačka itd. Starši in učitelji jim potem to narišejo in s tem seveda vnašajo na pr hišo, kot jo vidi odrasel človek, v risbo osemletnega fantiča. Ali ne moremo torej otroku pri risanju prav nič pomagati? 'Starši bomo pomagali otroku na sledeči način: pokažimo otroku živo mačko, opozorimo ga na vse njene posebnosti. Naj jo gleda, kako se igra, kako dremlje, kako usloči hrbet. Samo na podlagi izkušnje bo zorel 'j otioku odnos do sveta in taka se bo spreminjala tudi njegova risba. Nikdar pa mu ne rišimo receptov zanjo. Se neko napako lahko napravijo starši, če njihov otrok rad ir. z velikim uspehom riše, ostanejo prepričani sami in počasi prepričajo še svojega gimnazijca, da je rojen umetnik. S puberteto pa navadno navdušenje za risanje pri večini otrok ugasne. Vendar risanje n otroških letih ni brez smisla tudi za tistega, ki se pozneje ne bo reč aktivno ukvarjal z likov no umetnostjo. Ne, umetnik nemara ne bo moj otrok, ki tako rad riše, prav gotovo pa bo duševno in estetsko razgiban, vsestransko razvit človek. Kako napravimo segedinski golaž Bol ali en kg svežega svinjskega mesa, pol kg kislega zeljg, četrt l kisle smetane, masi, čebulo in seveda papriko. Na masti prepraži sesekljano čebulo, prideni na kocke zrezano svinjsko meso, potrosi pol ž,ličke sladke paprike, posoli in duši. Nato prideni surovega ali pa v kropu pre-vietega kislega zelja. Polij z zajemalko juhe in duši do mehkega 1 do 11/4 ure. Med dušenjem večkrat premešaj, da se ne prismodi. Ko se zmehča, prideni kislo smetano. zmešano z Jlico moke, pretlačen paradižnik ali žlico paradižnikove mezge. Po potrebi zalij z juho, primešaj in pusti, da še malo prevre. Ako bi cenili zelenjavo le po množini hranljivih snovi, bi ne imela tako važnega mesta v naši prehrani. V glavnem vsebuje 1-3 odst. beljakovin, 5-6 odst. sladkorja, 2-4 odst. celuloze, 75-95 odst. vode. Njena vrednost je v bogastvu vitaminov in mineralnih snovi (kalij, kalcij, natrij magnezij, železo, klor in žveplo). Za zdravje je važna zelenjava tudi še zato. ker pušča v telesu lužnate ostaline. V vsakdanjo prehrano prinaša bogato spremembo, kar prijetno vpliva na tek, na prebavo in daje gospodinjam o-bilo možnosti za pripravljanje čimbolj mešane hrane. Uživamo razne dele rastlin. In tako ločimo korenasto (peteršilj, korenje, zelena, repa, pesa. redkev itd.), gomoljasto (beluši, rabarbara), listnato (solata, špinača. kapusnice, zelje, ohrovt, brstični ohrovt), cvet in sad (cvetača, grah, fižol, buče, paradižnik, paprika). Zelenjava pa zgubi zaradi nepravilnega ravnanja z njo velik del nekaterih svojih dragocenih sestavin; večinoma so to napake, ki jih z dobro voljo lahko preprečimo ali vsaj bistveno omejimo. Cim dalj stoji zelenjava po-'em, ko je bila nabrana, narezana ali napuljena, tem več izgubi nekaterih svojih sestavin, ki so važne za naše telo. Zato je največ vredna zelenjava, ki pride takoj z vrta aii njive v lonec, ali pa sveža na mizo. Nabrana zelenjava izgubi velik del vitamina A in C in osnov za vitamin B v dotiku s kisikom, ki je v zraku. Temu je izpostavljena vsa zelenjava in se tej škodi ne more- Kako naj gospodinja ravna z zelenjavo mo v celoti izogniti. Veliko pa lahko storimo za ohranitev njenih dragocenih sestavin, če vemo. da se pri nižji\ temperaturi vitamini v dotiku z zrakom ne razkrajajo ali pa se razkrajajo vsaj počasneje. Kaj sledi iz tega? Vso zelenjavo, namenjeno na trg ali za v kuhinjo, moramo shranjevati v čim bolj hladnih prostorih. Izjema je le zelenjava, ki je od narave zaščitena z dovolj odporno in debelo lupino, kot n. pr. zrnje v fižolovem in grahovem stročju itd. Zelenjavo moramo pred u-porabo oprati, to pa naj se zgodi čim hitreje in bolj natančno. Zakaj? Voda izluži velik del v njej topljivih rudninskih snovi in vitaminov. Ali pa smo doslej delali prav? Zelenjavo, zlasti solato, smo puščali po cele ure v vodi. Prodajalke na trgu uvelo zelenjavo osveže z namakanjem. Oprano zelenjavo, namenjeno kuhanju, moramo takoj pobrati na cedilu, kjer naj se popolnoma posuši. Kako pa ravnamo z uvelo zelenjavo, posebno s solato? Operemo jo in pob.eremo na cedilu. Kaplje, ki se drže, jo osveže, Ce pa je te vlage premalo, jo ponovno navlažimo, samo v vodi je ne smemo puščati, da nam ne odplavi iz nje vitaminov in rudninskih soh. Kljub temu pa jo moramo dobro oprati, da speremo z nje morebitne bolezenske klice, ki bi lahko povzročile bolezen. Velikokrat uvelo in močno nesnažno zelenjavo otrebimo in jo pustimo namočeno z nesnago vred. Nesnaga pronica z vodo v£notranji, del rastline in imamo tako dvojno škodo. Zelenjava se okuži s škodljivimi klicami, voda pa izluži iz nje še vitamine rn rudninske. soli. Z raznim mrčesom zanemarjena zelenjava ne sme več v slano vodo kot je bila to po-grešna navada doslej. Mrčes oberimo, nato pa zelenjavo 1” dobro operimo. Slana voda namreč pospešuje izločevanje rastlinskih sokov. Korenčka, peteršilja, zelene in druge zelenjave ne lupimo, ampak samo dobro operemo. Z lupljenjem bi odstranili glavno zalogo rudninskih snovi in vitaminov, ki so tik pod lupinico. Le pri zelo stari zelenjavi naredimo izjemo ker je lupina ze olesenela, ker se ne skuha in je težko prebav-ljica, poleg tega pa ovira zmehčanje notranjih delov rastline. Pri kuhanju moramo zelenjavo čimprej segreti do vre lišča vode. Počasi se dvigajoča temperatura najbolj pospešuje razpadanje vitaminov, zato denemo zelenjavo kuhat v relo vodo. Ce jo pa dušimo, in sicer brez masti, denemo v kozico najprej nekaj žlic vode. ki naj zavre. Ko ie posoda polna pare, pridenemo ze- lenjavo. Sopara je izrinila zrak in z njim tudi kisik, itt škodljivo vpliva na vitamine, Po možnosti zrežimo zelenjavo šele ko je kuhana. Kuhanje naj bo čim krajše. Ni vedno najboljša zelenjava, ki je razkuhana. Zgubi pa tu-•; aee, Ide Finzi. male žene, ampak močne pisateljice, ki bi se je morali spomniti tudi zato, ker je bila ena prvih italijanskih žena, ki so si priborile popolno neodvisnost kot novinarka, ki je sodelovala pri večjih dnevnikih in revijah. Smatram, da bi se morali spominiti tudi dveh drugih pisateljic: Elde Gianel-li in gospe Nelle Doria-Cam-bon. morda skupno z bratom slikarjem Glaucom Gambo-ncm. Na področju glasbe bi se morali spomniti glasbenega kritika Gian Giacoma Manzut-ta in Istrana prof. Rocca Pie-robona. Na Kontovelu bi bilo treba ime Šalita di Cedassamare za menjati z imenom Šalita Giuseppe Pertot, mladim komunistom, ki je umrl kmalu po prvi svetovni vojni: iz revne družine, si je kot samouk pridobil obširno in globoko znanje. Sam je pisal in tiskal takratno «Delo». Njegov spomin je živ med Kontovelci in med onimi, ki so, kakor jaz, ceniii izredno moralno silo in vero v načela, ki Jo je dosledno izvajal do uničenja samega sebe. Pridružujem se predlogu, da bi se spomnili imen tistih, ki so podlegli nemškemu nasilju v taboriščih smrti. Ce odstranimo arkadijo in rimska imena, bomo mogli postaviti s toponomastiko naše mesto v živi tok njene sodobne zgodovine: srečanje z domovino in socialnostjo, spomin na nasilje in obvezo do sožitja. V zaključku se mi zdi, da bi morali celoten predlog ponovno predložiti komisiji svetovalcev, ki bi sprejela popravke in dodatke, o katerih bi se izrekla večina glasov. S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Svet odobril razne sklepe goriškega občinskega odbora Za gradnjo 250 stanovanj INA-Casa v Standrežu in pri .Gin’ Na sinočnji seji goriškega občinskega sveta niso razpravljal’ o nobenem posebno važnem vprašanju. S hitrim gla sovanjem so svetovalci odobrili vrsto upravnih sklepov občinskega odbora. Nekoliko bolj so se zadržali pri gradnji stanovanj INA-Casa za delavce, ki jih namerava zgraditi ustanova v Standrežu in poleg «Gire» pri pevmskem mostu. Občinski svet je pooblastil odbor, da sporoči predstavnikom ustano ve, da je županstvo pripravljeno odstopiti zemljišče pri »Giri* brezplačno, če odkupi zemljišče v Standrežu ter zgradi namesto v predvidenih sedmih letih v dveh letih napovedanih 250 stanovanj na obeh zemljiščih, kar bi stalo ustanovo okrog poldrug milijon lir. Svetovalec tov. Pavlin je bil s predlogom zadovoljen in se strinja s tem. da ustanova zgradi nova stanovanja, ker bi to ublažilo hudo stanovanjsko krizo na našem področju. Svetovalci so nadalje podali šal veljavnost pogodbe s konzorcijem za izterjevanje davkov, kakor sta že storili sovo-denjska in števerjanska občina. Izterjevalec je mestna hra nilnica, ki si pridrži 6,72 odst. Hranilnica se je obvezala s pogodbo, da bo izterjala davke do leta 1963. Za fo njeno delo ji plača goriška občina 350 000 lir (lani 400.000 lir), sovodenjska 80.000 in števerjanska 40.000 lir v dveh obrokih. Občinski svet je odobril tudi pravilnik o bencinskih črpalkah. Zupan je pripomnil, da je bila vložena prošnja za gradnjo črpalke na Kornu. Odvetnik Pedroni je dejal, naj županstvo ne daje dovoljenj za gradnjo črpalk na križi .ščih, kot na primer na križišča med Tržaško ulico in Ul. Duca d'Aosta, ker to hudo ovira promet. V torek pa je bila seja občinskega odbora. Na seji so sprejeli načrt o nadaljnjem urejanju doline Koma, kjer nameravajo zgraditi nekaj o-pornih zidov in nasaditi nekaj dreves. Odobrili so izdatke za napeljavo centralne kurjave v ločniškem otroškem vrtcu. Ze lenemu križu pa so sklenili darovati avtomobil, ki županstvu več ne služi in ki ga bo ZK z malo preureditvijo lahko koristno uporabil. Mcši 2, v Romansu 7, v Ron-kah 9 v Zagraju 9, v S. Can-zianu 12, v San Pier dTsonzu 2, v Starancanu 6, v Turjaku 3 in v Villessu 2. Skupno je bile vloženih 392 meničnih protestov. Goriška trgovinska zbornica se je štirikrat sestala V preteklem mesecu se je goriška trgovinska zbornica sestala štirikrat. Na eni izmed sej je predsednik Depicolzua-ne poročal o skupščini zveze italijanskih trgovinskih zbornic v Rimu. Zatem so člani trgovinske zbornice razpravljali o raznih upravnih vprašanjih in med drugim privolil: v kmetijsko obdelavo zemljišča v Medani pri Krminu, ki je last zbornice. Odobrili so tudi vsoto 200.000 lir zvezi trgovinskih zbornic za vzdrževanje prostorov, v katerih imajo sedeže uradi za razdeljevanje izkaznic blaga za prosto cono. Z zadovoljstvom so člani zbornice sprejeli vest o namestitvi novega televizijskega oddajnika v Gorici. VIDEMSKI SPORAZUM V februarju izdali 34 uvoznih in 23 izvoznih dovoljenj V okviru italijansko-jugoslo-vanskega sporazuma za krajevno izmenjavo blaga je bilo v mesecu februarju izdanih 34 uvoznih dovoljenj za »9 milijonov 995.055 lir ter 23 izvoznih dovoljenj za 35,524.937 lir. Uvoženo je bilo sledeče bla go; parketi, drva, žagan bukov in hrastov les, konji, govedo za delo in za zakol, goveje in svinjsko meso, perutnina, suho meso, krompir in razno. Izvozili pa so: nado mestne dele in pritikline za vozila, električni material, volneno in laneno blago, razne drogerijske predmete in drugo Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa 1. marca 1956 je sledeče: prejeta pla čila od 1. januarja 1956 s saldom od 31. decembra 1955. leta znašajo 144,652.398 lir; izvršena plačila od 1. januarja 1956 s saldom dne 31. januar ja 1955 znašajo 63,906.597 lir; saldo; 80,745.801 lir. Komemoracija za M. Battijem na sedežu ANPI Danes zvečer ob 18.30 bo na sedežu ANPi v Ul. Morelli komemoracija za bivšim partizanskim borcem Mariom Battijem - «Ginettom», ki so ga Namci med vojno ustrelili v Cerknem. Interpelacija nekaterih poslancev o deželni avtonomiji za Furlanijo in Julijsko krajino 0 vprašanju bo najprej razpravljala poslanska zbornica lf 1 • |‘! 1, s « p M s si . ■ {Mii, « - r. 1 iv,.. Ifcmijjliil OD 38: MARCA DO 3. APRILA NA MADŽARSKEM 16 mladinskih reprezentanc na nogometnem turnirju FIFA Zn favorite veljajo poleg Madžarov še Jugoslovani, Italija« ni in £efioalovaki. \ italijanski reprezentanci dva Tržačana Stena hiše se |e porušila V Ul. Legna se je v torek okrog 19. ure zrušil del stene hiše Antonija Musine. Ker je ostali del stene predstavljal nevarnost, so na kraj poklicali gasilce, k> so poskrbeli za njeno odstranitev. Skoda znaša okrog 14.000 lir. Požar v električni kabini V torek ob 21.15 so gasilci odšli v Ul. Arcadi, kjer se je v transformatorski električni kabini vnela tuljava. Do ognja je prišlo zaradi kratkega stika, ki je nastal v kabini. Gasilci so v eni uri pogasili ogenj, ki je povzročil okrog 40.000 lir škode. Podtajnik ministrskega sveta Russo je poslal parlamentarcem Schirattiju, Berzantiju, Druissiju, Biasuttiju in Gar-latu pismen odgovor na interpelacijo ki so jo omenjeni svoj čas vložili in s katero zahtevajo pojasnilo glede ustanovitve avtonomne dežele Furlanija Julijska krajina, katera še ni bila izvedena, čeprav je predvidena s členom 116 italijanske ustave. V svoji interpelaciji so poslanci najprej ugotovili, da je senat odobril zakon «Amadeo» za izvolitev deželnih vlad s popolno izvedbo člena 116 o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija Julijska krajina, ter zahtevali, da se jim sporoči stališče vlade «do tistega dela Tržaškega ozemlja, ki je bil vrnjen domovini«. Predsedstvo ministrskega sveta je sporočilo, d4i je parlament pooblaščen, da se zanima za ustanovitev dežele Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom, in sicer je trtkove oddaje. Njih število se veča vsak teden bolj in tudi goriški lastniki kinov so prišli do prepričanja, da bodo njihove dvorane ostale prazne, če si v doglednem času ne nabavijo televizijski sprejemnik, kot so to storili v drugih mestih. Pretekli četrtek so namestili televizijski sprejemnik v kinu «Centrale», ki je imel zaradi tega večje število obiskovalcev kot navadno, pa tudi cene vtopnic, ki so ostale iste so do tega brez dvoma dosti pripomogle. Na to zamisel so prišli tudi ostali lastniki mestniti kinematografov in prihodnji četrtek 29. t. m. bomb lahko gledali Bongior-na in Bolognanijevo, če bo tudi danes pravilno ' odgovorila na stavljena vprašanja, v ki mi «Vittoria» na Travniku. Porezal si je zaoestje 26-letni brivec Giovanni Mi sturelli iz Romansa se je vče-rai ob 13. uri spotaknil v svo - ... . , ... jem stanovanju ob preprogo dobil to pooblastilo po vklju tpr sg natQ za)etel y steklena V 15 dneh v Gorici 392 meničnih protestov Goriška trgovinska zbornica je na osnovi poročila goriške sodnije objavila spisek zapadlih menic v drugi polovici februarja meseca v goriški pokrajini. V Gorici je bilo v tem času 153 meničnih protestov, v Krminu 18, v Doberdobu 2. v Dolenji 1, v Fari 8, v Fo-ljanu 4, v Gradiški 11, v Marianu 3, v Tržiču 110, v čitvi predloga senatorja Ama-des in drugih v dopolnilni predlog senatorja Sturza. Vprašanje je torej odvisno od zakonskega osnutka, ki ga je senat že odobril in ki ga sedaj proučuje poslanska zbornica. Po tem sporočilu je vlada mnenja, da ostane nespremenjena razlaga zakonskega o snutka s Sturzovim amandmajem o volitvah v Furlaniji Julijski krajini, vendar je vprašanje še vedno podvrženo parlamentarni diskusiji. Kakor se govori, parlamentarci niso bili zadovoljni z od-ge\u>rom, ter nameravajo svo jo akcijo nadaljevati. „Odnehaš ali nadaljuješ" tudi v kinu Villona Televizijska rubrika nPustiš alt odnehaš» ima vedno večje število gledalcev, ki so postali take vneti občudovalci Mika Bongiorna in njegovih učencev, da ne zamude nobene če- vrata. Pri tem si je porezal zapestje, kite in žile ter dva prsta na desni roki. Prepeljali so ga v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo moral zdraviti 20 dni. POPRAVEK V včerajšnji kritiki o koncertu Damijane Bratuieve se prvi dve vrstici glasita: »Moderna pianistika ima svoj začetek sicer že v baroku...» — in ne v *Bartoku», kot je bilo pomotoma napisano. K I N O CORSO. 17.00: «4. stopnja*, E Robinson. VERDI. 16.00: »Globok kakor morje* cinemascope, W Leigh, K. Moore. CENTRALE. 17.00: «Tujec» G. Pečk, J. Grifitths. VITTOR1A. 17.00: «Branite mesto«, W. Pidgeon in P Ramond. MODERNO. 17.00: »Na zahodu Zanzibara«, A. Steel. Za veliki mednarodni ju-niorski nogometni turnir FIFA, ki bo na Madžarskem od 28. marca do 2. aprila, vlada veliko zanimanje. Svojo udeležbo je prijavilo 16 držav, ki so razvrščene v štiri skupine na osnovi žreba. Prevladuje mnenje, da bodo najvidnejšo vlogo igrale reprezentance Madžarske, Jugoslavije, Italije in Češkoslovaške, vendar pa je težka vsaka prognoza, ker ie premalo znana trenutna moč tudi ostalih mladinskih reprezentanc. Presenečenja zato niso izključena. Madžarski mladinci so se za ta turnir pripravljali zelo resno. že več kot dva meseca so zbrani pod enotnim strokovnim vodstvom in od 32 pozvanih so jih izbrali 16, izmed katerih bodo dokončno izbrali nastopajočo enajsterico s potrebnimi rezervami. Pri vsem tem pa najbolj zaskrb-Ija Madžare dejstvo, da jih je žreb določil v skupino težkih nasprotnikov kot so Anglija, Zahodna Nemčija in Bolgarija. Kot že rečeno, smatrajo madžarski izvedenci za najresnejša kandidata v borbi za prvo mesto tudi Jugoslavijo in Italijo. Moč jugoslovanskih mladincev je znana, saj mnogi med njimi že uspešno nastopajo tako v moštvih zvezne kot conske lige. V zadnjih dneh so imeli skupni trening, katerega se je udeleževalo 18 igralcev. Dokončno postavo bodo določili pred odhodom. Tudi Italijani niso držali križem rok. Ze pred časom so sklicali kandidate, ki so tudi odigrali nekaj trening tekem med seboj in proti lažjim nasprotnikom. Kot znano, sta med poklicanimi tudi člana Triestine. napadalec- Štolfa in branilec Martinelli. Štolfa je že uspešno nastopal za prvo moštvo Triestine. Oba sta docela zadovoljila sestavljalce reprezentance in bosta po vsej verjetnosti odpotovala v Budimpešto. Italija bo nastopala v skupim s Francijo, Saarom in Belgijo, Jugoslavija pa v skupini z Romunijo, Avstrijo in Poljsko. Zanimivo je, da ne bodo vseh tekm odigrali v Budimpešti, pač pa tudi v drugih madžarskih nogometnih središčih in celd v provincijskih mestih. Prireditelji so se namreč postavili na načelo, da je namen turnirjev FIFA propagirati šport med množice ne samo v mestih, temveč tudi na podeželju. V ostalem pa je nogomet na Madžarskem že od nekdaj tako popularen, da ima že vsako malo večje mesto svoj moderen stadion. Program srečanja je naslednji: 2*. marca: Madžarska-Nem-čija v Budimpešti, 1. skup.: Bolgarija - Anglija v Salgo-tarjah, 1. skup.; Italija - Belgija v Dorogu 3. skup.; Francija - Saar v F.geru; 3. skup. 29. marca; Romunija - Jugoslavija v Gyoeru, 2. skup.; Avstrija - Poljska v Cegledu, 2. skup.; Grčija - Češkoslovaška v Budimpešti, 4. skup.; Vzh. Nemčija - Turčija v Totobany\ 4. skup. 38. marca: Zah. Nemčija -Bolgarija v Szekesfehervaru; Anglija - Madžarska v Toto-banyi; Belgija - Francija v Budimpešti; Italija - Saar v Sztalinvarosu. 31. marca: Jugoslavija - Avstrija v Szekesfehervaru; Poljska - Romunija v Szta’invaro-su; Češkoslovaška - Vzh. Nemčija v Kecskemetu; Turčija -Grčija v Salgotarjanu. 1. aprila: Madžarska - Bolgarija v Budimpešti; Zah. Nemčija - Anglija v Budimpe- šti; Italija - Francija v Kecskemetu; Belgija - Saar v Gyoeru. 2. aprila: Romunija - Avstrija v Budimpešti; Jugoslavija - Poljska v Budimpešti; Grčija - Vzh. Nemčija v Egerju; Češkoslovaška - Turčija v Dorogu. FIRENZE. 21. — Na današnji terning tekmi proti mladinskemu moštvu Fiorentine je izbrana enajstorica kandidatov za državno mladinsko reprezentanco, ki bo nastopila na mladinskem turnirju FIFA na Madžarskem, zmagala z rezultatom 5:0. Kandidati za reprezentanco so nastopili v naslednji postavi: Ducati; Martinelli. Guarnieri; Fogli, Napoleoni, Nicolini; Bertani, Orlando, Fascetti, DelFOmodar-me, Baruffi. V drugem polčasu je namesto Foglia igral Štolfa. Triestina se pripravlja Renosto namesto Doriga? Prvo moštvo Triestine je včeraj dopoldne skupno \Z rezervami nadaljevalo s pripravami za nedeljsko srečanje s Torinom. Počival je le Don-go, ki še čuti posledice udarca v Milanu. Čeprav njegova poškodba ni huda se vendar zdi, da v nedeljo ne bo mogel igrati in da ga bo nadomestil Renosto. To pomeni, da tudi povratek Zara v enajsterico, ki je bil že najavljen, še vedno ni siguren. Zaostala tekma B lige Udinese-Salernitana 5:1 VIDEM, 21. — V zaostali tekmi druge lige, je danes Udi-nese premagala Salernitano z izdatnim rezultatom 5:1 (1:0). Tekma je bila odigrana v dežju in na težkem razmočenem terenu pied približno 8000 gledalci. Domači so začeli mlačno in so dopustili, da so gostje prvih 25 minut prevladovali na igrišču. Šele v 29’ je Sec-chi iz neposredne bližine po lepo izpeljani kombinaciji Me-negotti - Secchi - Bredensen -Castaldo zatresel mrežo Saler-nitane. V drugem polčasu je Udinese prevzela iniciativo popolnoma v svoje roke. Že v 7’ je Secchi povišal rezultat, ko je lepo prestregel Brede-senov prosti strel. V 22’ je Secchi dosegel tretji gol, ko je kratko odbito žogo vratarja gostov prisebno porinil v mre. žo. V 24’ so gostje iz gneče dosegli častni gol, nato pa sta v 29’ Fontanesi in v 42’ Castaldo postavila končni rezultat. Udinese je nastopila v naslednji postavi: Cudicini; Azi-monti, Valenti; Snidero. Morelli, Magli; Castaldo, Mene-gotti: Secchi, Bredesen, Fontanesi. KOŠARKARSKO PRVENSTVO ZflRUOggi VIRTUS - NOVI PRVAK Tržačani v nižji razred Nekoč slavna tržaška #Ginnastica' ostala na Minulo nedeljo se je zaključilo italijansko košarkarsko prvenstvo. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Virtus - Stella Azzurra 65:61, S.G.T. Arrigoni - Benelli 75:60, Varese - Borletti 96:94, Pavia - Roma 50:45, Gira - Re-yer 62:50, Motomorini - Cama 49:38. Ekipa Virtusa je postala tako prvak Italije za leto 1955-1956. V 22 srečanjih je dosegla 19 zmag in 3 poraze in zbrala skupno 38 točk. Ves čas trajanja prvenstva je pokazala najbolj stalno formo. Njena moč je bila predvsem v obrambi, saj je prejela od vseh ekip najmanjše število košev. Na drugo mesto se je plasirala ekipa Borletti s 27 točkami. -Dosegla je 13 zmag, 8 porazov in en neodločen rezultat. Njen napad je dosegel največ košev in sicer 1621. Najresnejši tekmec za drugo mesto ji je bila ekipa Pavie, ki je končno ostala tretja s 25 točkami pred Giro s 2? točkami. Iz elitne druščine pa bosta morali vzeti slovo tržaška ekipa Arrigoni, ki je s 16 točkami predzadnja ter ekipa Čarne, ki je zadnja. Tržaška ekipa, ki je vsa prejšnja leta igrala v prvenstvu vedno eno glavnih vlog. je ves čas preživljala krizo. Vendar se je vsaj za konec hotela posloviti od svojega občinstva in od pr- ZAKLJUČNA SVEČANOST VII. ZIMSKE OLIMPIADE V C0RT1N1 Športni obračun aktiven finančni močno pasiven .. , jzdltt’ vorazredne družbe zmago m še lepšo i ekipo Benelli, katerc l bj zila z izidom 75.60. tekme odigrala v ta e , kot to poslednjo. P° 0 gotovo ne bi zdrkni‘J v. razred, iz katerega ^ na pot navzgor zelo ^ Lestvica po zadnj ^ ^ (odigrati bodo mora 1 vei zaostale tekme, ki Pa ... pomembne) je nasle.. J 19 0 3 ['inf 8 1164 Virtus 22 ^ Borletti 22 13 1 8 .l6»ll Pavia 21 12 1 8 > Gira 22 11 1 J« gjmj Roma 21 11 0 10 1'^ jjM 51 154% - 14$ S.Azz. 22 9 1 12 i3lS>' Benelli 20 9 0 g Reyer 22 7 3 1- ' SGTA. 22 8 0 14 2» ^ Cama 22 7 0 15 I301 Motom. 22 10 1 H J??!! ,ugt' Varese 22 9 2 41 RAZNE SYDNEY, 21. — ***■ umrla Fanny Dura®, ” 0iimP'\ stralka. ki je osvoji N 8 sko prvenstvo v Stockholmu 1. ny Durae zmagala v ^ na 100 m prosto v „ ji ga rekorda 1'19” 4'5-64 let. . * » ___ gr«* MEXICO CITY. 21. ^ zilija je z neodločen- wli tatom 2:2 z Argente^ ^ vseameriški metu. prvak * „ PO'!51? Odbojkarska zve . vnot( je odpovedala medrz ^clr mn » Ti, crncl a vi iO. ki gjji P za n it V* 2 svetovna, 73 olimpijskih in 29 državnih rekordov - 3.200.000.000 lir izdatkov in le nekaj več kot 230 milijonov lir dohodkov RIM, 21. — V »Častni dvorani« CONI je bila včeraj zaključna svečanost VIL zimskih olimpijskih iger. Svečanosti se je v imenu vlade udeležil podiajnik Russo, za predsedniško mizo pa so bili grof. Thaon De Revel, predsednik pripravljalnega olimpijskega odbora, odv. Onesti, predsednik CONI in drugi. Grof. Thaon De Revel je v uvodnem nagovoru podal nekaj najvažnejših podatkov iz katerih je razvidno, da je bila udeležba nastopajočih na VIL zimsk: olimpiadi v Cortini rekordna. Dosežena sta bila dva svetovna rekorda, 73 olimpjiskih rekordov in 29 državnih. Pri podajanju finančnega obračuna je ugotovil, da je bilo skupnih izdatkov za izvedbo iger okrog 3.200.000.000 lir od predvidenih 3.300.000.000 lir, od katerih odpade okrog 1.700.000.000 samo za zgraditev raznih objektov. Skupni dohodki olimpiade pa so dosegli 231.199.941 lir. Grof. Thaon De Revel se je nato zahvalil vsem, ki so prispevali k uspehu olimpiade. Za njim je najprej spregovoril predsednik CONI odv. Onesti, nato pa podtajnik Russo, ki je poudaril, da stoje italijanski športniki pred novo težko nalogo, pred izvedbo o-limpiade, ki bo 1. 1960 v Rimu. Svečanost se je zaključila s podelitvijo zlatih medalj organizatorjem olimpiade in vsem. ki so na en ali drug način prispevali njenemu športnemu uspehu. ler ter avstrijski specialisti v smuku so zagotovili svojo udeležbo na nedeljskem »Velikem spustu z Etne«. SMUČANJE _____ Šarplaninshi pokal z mednarodno odeležbo Od prihodnje sobote do ponedeljka bo na smučiščih Popove Šapke tradicionalno tekmovanje za Šarplaninski pokal, ki bo letos kot deseto obenem tudi jubilejno. Razen jugoslovanske reprezentance, ki jo sestavljajo Dornik, Križaj, Cvenkelj, Budinek in Zugovič ter smučarki Zupančičeva in Pračkova, bodo nastopili tudi smučarji iz Avstrije, Italije, Francije in Švice, razen tega pa pričakujejo tudi prihod smučarjev iz Bolgarije in Grčije. Ni izključeno, da bodo šli na tekmo tudi inozemski smučarji, ki so se bili pred kratkim udeležili tekmovanja za Jahorinski pokal. Spored tekmovanja obsega dve konkurenci, in sicer veleslalom in smuk. LAHKA ATLETIKA SMUČANJE Kvalifikacijske meje za atlete na olimpiadi MELBOURNE, 21. — I.A.A.F. je obvestil vse člane o mejah, ki bodo veljale za pripust k olimpijskim igram v posameznih disciplinah. Ce bo za posamezno disciplino prijavljenih več kot 18 tekmovalcev, morajo biti prej izvedena kvs-CATANIA. 21. — Zeno Colb, lifikacijska tekmovanja. K Francoza Duvillard 'n Oreil- tem kvalifikacijsk m tekmova- njem bodo pripušceni samo tisti, ki bodo izpolnili zahtevane meje. Ce izpolni te meje manj kot 12 tekmovalcev za posamezno disciplino, tedaj bo lahko sodelovalo v nadaljnjem tekmovanju vseh 12 tekmovalcev ne glede na dosežene rezultate. Ža posamezne discipline so določene naslednje minimalne meje: Moški: daljina 7.15 m, višina 1.92 m, skok s palico 4.15 m, troskok 14.80 m, krogla 15.00 m, disk 47 m, kopje 66.00 m. kladivo 54.00 m. ZensKe: daljina 5.70 m, višina 1.58 m, krogla 13.00 m, disk 42.00 m, kopje 43.00 m. SPLIT, 21. Kandidati za jugoslovansko lahkoatletsko reprezentanco, ki so zbrani na kolektivnem treningu v Splitu, so v preteklih dneh dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Najbolj je presenetil rezervni vratar »Crvene zvezde* Gajič, ki je vrgel kladivo 56.08 m. Boljši od njega je bil le Bezjak, ki je dosegel daljino 57.96 m. Radoševič je zalučal disk 48.12 m daleč. Škiljevič pa kroglo 14.54 m. mo z Jugoslavijo, la biti sredi junija prav na svetovno P . ftff Parizu. Namesto ’e^art,0ške't ska obljubila vabilo $(<:(? ženske reprezentanc(,^fI1jr * da na mednarodni Varšavi konec apr' a' S A H V Amsterdamu »* marca začel turnir *<■’ n, V za svetovnega PfVa s08el(V’. deset mojstrov FID®_' ^ Smislov, Bronstein trosjan terem ima Pravi5"ETris1^ , Ker's,(rf kV »ruaj-u. Geller. SZ), Parmo, Piln* l;n ^ na), dr. Filip (čSB) je % (Madžarska). Rezer .(0, vicki. ki je v dvoboj« gal Pachmana. Vsl se bodo skupno s s šahovskim PrVa't°mw.« t , kom udeležili 25. (j9 / rizu slovesnega od ,vetov' menika nekdanjemu rvaku mu šahovskemu P hi-nu. oatovornl ■re*!?/i , STANISLAV RSgfV Tlsga Tiskarski zavod KINO SK i;||lY predvaja danes^' ob 18. predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 4*. ENIC barvni film: „ Jeklena vrv 77 OZ«1 Ig.ajo: BRIGITTE FOSSEY, FAUSTO T' in XENIA VALDERI Od 21. do 22. ure televizijski prenos (Odnehaš »•' °* OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) antika in platonika sredi vojne 34. JU Drugo poglavje > Nadaljevanje - Sošolci in tovariši - Sarajevski atentat Kako leto po prevratu je moral tudi profesor Pirjevec zapustiti Trst in je postal v Ljubljani bibliotekar licealne in poznejše univerzitetne knjižnice, kakor sta bila pred njim že Matija Čop in Francč Levstik. Tam sem postal tudi jaz precej stalen gost in tako sva se z mojim nekdanjim profesorjem pogostoma srečavala. Sem pa tja sva se tudi pogovorila in obudila kak spomin na šolovanje v Trstu. Povedati pa moram, da nisem bil s profesorjem Pirjevcem nikoli domač, kajti vsaj v meni je ostal še zmerom občutek distance, ki jo je znal dr. Pirjevec tako koristno vzpostaviti med seboj in svojimi učenci. Potreboval sem precej spodbujajočega prigovarjanja, preden sem mu izdal vzdevek, ki se ga je bil oprijel na naši gimnaziji, in mu na željo razložil, kaj pomeni. Pirjevec se je malce ironično posmejal in mi odvrnil: «Na srečo smo takrat nosili dolge jopiče, ki so nam segali skoraj do kolen. Kajti če bi bil jopič krajši ali če bi ga privzdignil, bi se na zadnji plati prikazale precejšnje ziplate. Bil sem ubog suplent, končal sem bil komaj svoje študije in sredi vojne je bilo gotovo kaj drugega bolj potrebnega, kot da bi si bil kupoval novih oblek.* Prijatelj R. mi je povedal o profesorju Jenku še to, da je v njegovih zadnjih dveh letnikih, ki sta sovpadli s prvimi leti vojne, opustil vsako poučevanje in govoril s svojimi dijaki, samimi zavednimi Slovenci in Slovani, samo se o prodiranju in zmagah Rusov na fronti. Gotovo gre v tem pogledu prav tako čast zavednemu profesorju, kakor gre pohvala tudi zanesljivosti in zavednosti njegovih učencev. Toda prof. Jenko je vsaj v našem razredu pustil za seboj tako opustošenje v znanju slovenščine, da je moral njegov naslednik Pirjevec temeljito poprijeti, če je hotel popraviti zamujeno. In to je tudi hotel in opravil. Kljub temu, da smo ga imeli zadnje leto vojne, ko so se tla že majala centralnim silam pod nogami in so mnogi profesorji prinašali s seboj razne knjige, iz katerih smo čitali, da bi pozabili vročični cas, profesor Pirjevec ni v svojem pouku popustil. Ostal je do zadnjega neomajen, še v začetku šeste tik pred zlomom, in nas je tudi naslednje leto poučeval v na pol legalnem legalnem zaposlovalnem tečaju. Bil je odličen slavist in posebej še prešernoslovec, ki si je pozneje pridobil s svojipii študijami iz slovenske slovstvene zgodovine zasluge in sloves. 77. Drugo revolucionarno dejanje profesorja Pirjevca na našem zavodu je bilo, da je odpravil «el»-kanje in vpeljal dosledno «ev»-Uanje. Mladi rod si danes težko predstavlja, kako temeljit temeljen in nezaslišan je bil za nas ta preobrat. Pojem o tem lahko dobijo, medel pojem sicer, če poslušajo stare ljudi, svoje dede in babice recimo, ki si, preden vzamejo kako berilo v roko, nataknejo naočnike in potem s svečanun glasom ostro «el»-kajoč začno čitati na glas. «El»-ka sem pa tja tudi še kak starejši govornik, kak upokojen učitelj ali učiteljica, ko vzhičeno deklamirata kako pesem. Do takrat, do leta 1917, se je v Trstu «el»-kalo še povsod, razen v vsakdanji govorici In doma. »El»-kalo se je sicer na dva načina; ostreje ali pa bolj zamegljeno. Med svetoivan-skimi učitelji, ki so vselej, tudi v vsakdanji govorici, ostro «el»-kali, je bil zlasti znan pokojni Trobec. To ostro, nenaravno »el»-kanje se je uprlo že Ivanu Cankarju, ko je bil še učenček, da je odgovoril malce nespoštljivo svoji učiteljici na neko vprašanje; »Ena jedelj pomaranča, dva jedelj pomaranča...*, kar opisuje v knjigi »Moje življenje*. V Ljubljani so bili to ii»a naravnejše in celo bolj »gosposko* od malce koITJ}o)c0j\ kanja, je bilo vendarle tisto naše prvo «ev»-kanje 0 . - in tudi ne veliko bolj naravno od prejšnjega ’*ai]ce Za primer, kolikšen napor je pomenila za nas, trza A ta reforma, naj povem, da je zlasti spočetka ko bi bil moral izreči »sem slišat)*, da je izSoV?,blj8ty namesto na «av» na ostri «ev». Se pozneje, v LJHjodi^K so se končnice tudi v šoli izgovarjale že povsem P^ajti »f Pirjevčevi tržaški učenci zbujali pozornost s sv «ev»-kanjem, ki nam je šele polagoma prešlo v govorico. f Nadaljevanj