Kmetijstvo ZVIŠANE IZVOZNE CENE — BO V NAŠIH MESNICAH MANJ MESA? — ŽANJEMO POSLEDICE LANSKIH TEŽAV V ŽIVINOREJI šest držav-članic evrop- ske gospodarske skupnosti je v začetku junija ukinilo ca- rine na uvoženo goveje in te- lečje meso. Pridružila se jim je tudi Anglija. Zdaj lahko izvažamo meso po višjih ce- nah in zanj dobimo več de- viz. Tega se lahko veselimo kot ob vsakem znižanju ali odpravi carin na blago v dr- žave, ki ga uvažajo do nas. Veselje pa nam kali po- manjkanje mesa v naših mes- nicah. Ce ga bomo izvažali še več kot pred odpravo carin, ga bo v domačih mesnicah manj. A že doslej ga je bilo premalo, kajti izvozne cene so bile vse letošnje leto ugod- nejše za mesarje in živino- rejce kot domače. Nekateri so se lotili po sta- ri navadi iskanja krivca ali krivcev, zakaj v naših mesni- cah ni dovolj kakovostnega mesa. Ce ne bo moči najti krivcev, bi po njihovem bilo treba vsaj pokazati na grešne kozle, kajti porabniki mesa niso zadovoljni z odgovorom, da ni kriv nihče. Ce ni kriv kdo drug, morajo biti krivi živinorejci, češ zakaj ne re- dijo več živine. Morali bi jo rediti toliko, da bi je bilo do- volj za izvoz in za domače mesnice. Koliko živine pa bi bilo potrebno za to? Tega ni izra- čunal še noben kritik živino- rejcev. Ne prej, ne zdaj, ko mesa že primanjkuje. Saj tu- di ne more. Domače potrebe sicer lahko ugotovimo — to- da sedanje izvozne možnosti so za zmogljivosti naših ži- vinorejcev takorekoč neome- jene. Zato ns bomo mogli iz- voziti toliko,' kolikor nam do- voljuje tuji trg, temveč le to. liko, kolikor bo viškov mesa, ko ga bodo domači porabni- ki dobili dovolj. Tako delajo tudi drugod. Tudi tam, kjer z odpravo carin želijo priva- biti več mesa. Takega izvoza ne bomo mogli uravnavati le s pozivi živinorejcem in mesarjem, naj upoštevajo domače po- rabnike mesa, ali s kritiko, da ne delajo tako, ampak predvsem z ustrezno gospo- darsko politiko. Treba bo zvi- šati cene mesa v naših mes- nicah ali izvoznikom odvzeti dobiček, ki se jim nabira za- radi višjih izvoznih cen. Noben ukrep pa ne bo za- dovoljil vseh ljudi. Nad pr- vim bodo negodovali porab- niki mesa, nad drugim živi- norejci in mesarji. Zato je zvezni izvršni svet dovolil le popravke cen mesa, da bi od- pravil velike razhke med re- publikami. V Sloveniji se bo- do cene smele zvečati pov- prečno le za 3 %. Sklad za pospeševanje izvoza živine in mesa, ki deluje za vso drža- vo, pa je uvedel izvozne tak- se. Te tudi ne bodo tako vi- soke, da bi izvoznike odvra- čale od izvoza. Dohodek od teh taks pa se bo stekal v sklad za pospeševanje izvoza, ne za pospeševanje živinore- je. Ta ukrepa sta torej poma- njkljiva, da bi zagotovila na- šim porabnikom dovolj mesa. Krivdo za pomanjkanje me- sa pa bo treba iskati pri ta- kih ukrepih in pri tistih, ki niso upoštevli vzrokov, ki so lani ovirali normalni raz- voj naše živinoreje. Prireje mesa ni moči zve- čati tako hitro kot proizvod- njo industrijskega blaga ali pridelovanja povrtnin. Letos je treba vedeti, koliko mesa bomo potrebovali prihodnje leto ali celo čez dve leti in kakšne bodo izvozne možno- sti. Letošnja prireja pitane živine je odvisna od lanskih razmer na trgu, zlasti od raz- merja cen živine in krmil. Tega razmerja pa niso mo- gli določati živinorejci. Kdor želi poiskati prave krivce, zakaj zdaj ni več pitane ži- vine, mora to upoštevati. Za založenost naših mesnic pa naj skrbijo tisti, ki odločajo o teh stvareh. JOŽE PETEK Slovenske Konjice Organizirana gasilska de- javnost v konjiški občini se- ga skoraj 100 let nazaj. Ga silska tradicija je šla iz ro- da v rod, s potrebami pa se je večalo članstvo in ustanav Ijala so se nova društva. Ni- koli pa ni bila zanemarjena skrb za podmladek, ki v vseh društvih širom občine uspeš- no deluje. Rezultat intenzivnega izo braževanja v tej smeri je letošnje srečanje pionirjev ga- silcev iz Hrvatske in Sloveni- je. Tokrat so se sestali v Slo- venskih Konjicah prvič. Zad- nje srečanje je bilo v Zabo- ku na Hi-vaškem. Zaradi iz- rednega pomena usposablja- nja in navezovanja stikov med pionirji dveh bratskih repubhk so postala ta sreča- nja že tradicionalna. Na teh srečanjih pionirji gasilci od sedmega do štirinajstega leta starosti manifestirajo svojo sposobnost in spretnost v tek- movalnem programu ter utr- jujejo že doslej dobre med- sebojne odnose. * Nedeljsko tekmovanje pio- nirjev — gasilcev je poteka- lo v znamenju prijateljstva dveh republik. Tekmovanja se je udeležilo 600 pionirjev, tek- movalo pa je 490 gasilcev — pionirjev iz Ptuja, Maribora, Slovenske Bistrice, Konjic, Celja, Žalca, Šentjurja, Šmar- ja ter dveh hrvaških občin — Zaboka in Zlatara. V A skupini, ki zajema pi- onirje od 7 do 10 let starosti. so prvo mesto dosegb pio- nirji iz Slivnice pri Celju, drugo iz Vojnika, tretje pio- nirji iz Ljubečne. V tekmovalni skupini B, kjer so tekmovali pionirji od 10. do 14. leta starosti, so zmagali pionirji iz vasi Maj- šperk, drugo mesto so zased- li pionirji iz Oplotnice in tret- je pionirji iz Loč pri Poljča- nah. Ob zaključku gasilske pri- reditve je bila še slavnostna predaja gasilskega vozila ko- njiškim gasilcem. Kupljen je bil iz občinskega gasilskega sklada in s pomočjo zavaro- valnice Sava. Z. S. Celje iräÄVSWEIII VÄRSTVI1 Jutri, v petek, 30. junija, bo 4. skupna seja članov o- beh zborov skupščine občine Celje. Po dosedanji praksi bo to bržčas zadnja delovna se- ja pred počitniškim obdob- jem, kajti na praznik celjske občine, 20. julija, bo samo slavnostno zasedanje. Kot mnoge občinske skup- ščine na našem območju pa tudi družbeno politične orga- nizacije, bo tudi celjska ob- činska skupščina jutri načela vprašanje izenačitve pravic zdravstvenega zavarovanja de- lavcev in kmetov. Gre za vprašanje, ki je doslej dobilo polno družbeno podporo, nav- zlic mnogim negotovostim, ki se pojavljajo. Sicer pa se bodo odborni- ki srečali še s predlogi o imenovanju ravnateljev šol, domov in vzgojno varstvenih zavodov v občini. Odborniki bodo odločali tudi o letošnjih Šlandrovih nagrajencih. Ko- misija je sprejela kar 22 pre- dlogov za podelitev najvišjih občinskih družbenih priznanj. Nekaj predlogov so pripra- vili tudi svet za družben: plan in finance, svet za ur- banizem, gradbene, komunal- ne in stanovanjske zadeve, svet za kmetijstvo itd. M. B. PIONIRJI • RISARJI V JURKLOŠTRU Kot lani so tudi letos bili naj- boljši risarji iz šol v laški občini gostje v Jurkloštru. Letos pa so se jim pridružili še vrstniki iz šent- jurske oböine. Pod mentorstvom akademskih slikarjev Jožeta Majo- na m Goca Kalajdjiskega so na ri- salni papir risali vse, kar se je komu zahotelo, vendar pa po mo- tivih v slikoviti jurkloštrski doli- ni. Okoli trideset pionirjev je v enem dnevu slikarske kolonije na- risalo velik kup risb-grafik, ki bodo na jesen na vpogled na raz- stavi v Laškem. OSKAR — GOST RAZSTAVE V LAŠKEM v petek bo v Laškem otvoritev razstave otroških likovnih del iz laške osnovne šole in .iz pobratim- Ijene šole iz Trstenika v Srbiji. Prireditelji so poskrbeli za zani- mivega gosta — Oskarja iz TV cAri IP wTr.rQ-Tp-Tn iri nnf.PTiiih«. Januš Goleč 34 Pri pogledu na popolen preobrat položaja so padli obleganci na kolena. Molili so na glas vojaki in prebivalci za zmago. Preselitev glavne in izbrane turške sile iz tabora preko Kolpe na otok je bila izvršena 21. junija. Dne 22. junija zjutraj še ni bilo vidnih nobenih predzna- kov, da se bliža krščanska pomoč in zmaga aH poraz in popolen propad Hrva- tov in Slovencev. Povelje je lahko izdati, le izvršitev je tolikokrat — joj! Tako se je zgodilo v noči 18. junija Toplišeku in njegovima spremljevalcema. Pobeg iz trdnjave po suhem med obema jarkoma je bil izključen. Okrog turškega tabora je mrgolelo stražnih ognjev, katerih svit je metal svetlobo po celi ravni med Siskom in turško vojsko. Trojica se je splazila skozi razpoke od sovražnih min razstrelje- nega obzidja tik ob Kolpi. Od te strani oblegovalci niso stražili Edini izhod je bil ob vodi. a — kam? Navzgor ob Kolpi bi prišli do turške trdnjave Petrinja, kjer je bil od Toplišeka pred tedni požgan most. Nekoliko proč od Kolpe in južno od Siska je vas Čaprag. Ttikaj se razceplja cesta na Petrinjo in proti Kostajnici. Tod je bil mogoč prehod, pa le v preobleki in ne kot Avstrijci. Lotili so se med razvalinami ležečih pobitih turških minerjev in kopačev. Močno smrdeče mrliče so slačili ter sezuvali, dokler ni bila trojica po turško oblečena in oborožena V slučaju presenečenja od morebitnih sovražnih straž ter patrulj sta bila Hrvata kot graničarja vešča običajnih turških pozdravov. Previdno so se odstranili od reke in dosegli po trebuhu se plazeč križpot v Čapragu. Vas je bila zasedena s Turki, ki so se premikali z vozovi proti Ko- stajnici, kjer je bilo za Hasanovo armado glavno oporišče prehrane in streliva. V tej smeri se bo gotovo ponudila možnost, da srečajo slabo zastraženo turško vprego ali manjšo patruljo, da se polaste konj. Hodili so iz Oapraga proti Ko- stajnici previdno in se skrbno ogibali večjih kolon, V zaledju so se čutili so- vražni trenarji povsem varne. Na vozovih so spali vozniki, dremali spremljeval- ci na konjih, le pri srečanju kolon navzgor in navzdol je prišlo do običajnih krikov: bolj na levo ali na desno! Srečevali so daljše vrste vozil v obeh stra- neh, ko so prevažale živež in smodnik. Šele pri Sunji na razkrižju proti Ko- stajnici ter Dubicl so zadeli na osamljeno verigo, ki se je guncala prav počasi proti kostajniškim skladiščem. Niti krikniti ni utegnil vlaški voznik, s tako naglico je bil zaboden in voz obrnjen na polja proti Savi. Od vasi Sunja in do Save je precej močvirja, a tedaj v sredini junija je bilo toliko suho, da se nista ugreznila konja preveč globoko. Vroče in pozno jutro je pozdravljalo begunce, ko so dosegli zaželeno reko. Tamkaj je Sava široka in globoka. Celo božje pred- poldne so iskali, predno so slučajno zadeli na skrit ter zapuščen brod. Brodar je hotel pobeigniti pri pogledu na Turke. Komaj in komaj so ga prepričali, da gre le za nujno potrebno prevaro. Pripeljali so se na levi savski breg, ki je bil varen prea Turki, nakrmili so konje in se odpočili. Med njivaini po ravni, ki se razteza daleč naokrog po celem Obsavju do Zagreba, so larilco vozili le po- časi. Sčasoma zaradi neznanega kraja tudi po polju ni šlo, morali so po dolgem ovinku na trdo pot. V Zagrebu so bili šele 20. junija zjutraj. Zvedeli so, da se je vojsKa že odpravila na pot, da reši Sisak oblege. Zagrebčani so poslušali z mi- gajočimi ušesi pripovedovanje trojice o jtmaškem zadrževanju sisa^ke posadke. Vabili so vrle odposlance, naj le kar ostanejo na mestu, pomoč Je na poti in vsak dan je pričakovati odločilnega spopada. Toplisek je pa le bil vojak in se je zavedal dolžnosti, da mora izročiti po- veljnikovo nujno pismo na višje mesto. Sisak je bil last zagrebškega kapitlja. Zglasil se je pri duhovni gospodi in oddal pisanje branitelja oblegane trdnjave. Visoko- častiti gospodje so bili veseli, da se je obnesla utrdba proti toliki pre- moči. (Se nadaljuje) Odbor za delovna razmerja in izobraževanje SOZD AVTOMOTOR CELJE podjetja SLOVENIJA AVTO Ljubljana razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednje ŠTIPENDIJE: 1 na Višji ekonomslotrdUo o pre- moženjskem stanju; — prednost pri podeljevanju štipendij imajo kandidati z boljšimi šolskimi uspehi in študentje v višjih letnikih. Prošnje sprejema kadrovsko kontrolni sektor SOZD AVTOMOTOR Celje, Mi- klošičeva 2 v roku 15 dni po objavi.