5. štev. Novo mesto, 10. marca 1911. XXVIL letnik. DOLENJSK v Izhajajo 10. in 25. vaacega meseca. Cena jim je b poštnino Tred la celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemćijo, Bosno in droge evropske države znaša Z k 50 h, za Acieriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Zadružništvo v deželnem zboru kranjskem. (Haljo.) v. Deželnemu odboru ao nalaga, da vpošteva pri obrcsto-nosnem nala)?uruu tekočih blafjajničnih sredstev v tekočem račynu tudi kreditno zadruj^e, če so pogoji nalagaiya v vsakem oziru enaki onim drugih v poàtev prihajajočih kreditnih zavodov; jiri tem je gledati v prvi vrsti na potrebno gibčnost blagajničnih sredstev. — VI. Deželni odbor so pooblaSča po potrebi priskočiti zadružni organizaciji s tem, da prevzame deželno jamstvo do svote liveb milijonov kron, ako se prepriča, da iz tega jamstva ne [ireti deželi nikakršna škoda. — VIL Uvažujoč, da propad „Glavne posojilnice v Ljubljani" utegné valed neomejenega jamstva njenih članov uničiti mnogo samostojnih gospodarskih eksistenc v.Ljub^ani in po deželi ter Škodovati ugledu in kreditu domačega trga, — se naroča deželnemu odboru, naj razmotri položaj in ukrune, kar se mu zdi pripravno, da se po možnosti omili nsodii nedolžnih žrtev in varuje ugled in kredit domačega trga, Deželni odbor naj stopi v to svrîbo v stik z drugimi javnimi faktorji, zlasti s c. kr. vlado in z mestno občino ljubljansko. Za vsak slučaj se dovoli deželnemu odboru za to pomožno akcijo poseben kredit za leto 1911. v znesku 60.000 K.— Poročevalec mej drugim utemetjiije; Stanje našega zadružništva izkazuje v.se-skozi visoke številke. ííadrug je v „Zadrnžni zvezi" okroglo 300, štelo HO blizu 76.000 članic, 180,000.000 K [»rometa, deleži znašajo okoli 2,200.000 K, rezerva okroglo 1 milijon 700.000 kron, čisti dobiček 400.000 kron. Gre se torej za največjo gospodarsko organizacijo našega ljudstva. K|jub temu pa je dežela nasproti tej organizaciji zavzemala čisto pasivno stališče. „Zadružna zveza" ni dobivala od dežele nottene podpore in je stala tudi sicer sama zase. Drugače pa po drugih deželah. Štajerska je leta 1900 ondotni zadružni organizaciji posodila 400.000 kron, v Dalmaciji je dežela zisteniizirala mesta potovalnega učitelja revizorja, dajala zadrugam brezplačno knjige in blagajne ter 100.000 K letne pod-jiorc; na Salcbur.škera je vsaka zadruga dobila 230, centralna f>a 2000 K podpore, Nižjeavstrijska izvršuje polog tega, da zadružništvo visoko sub ven ci jon ira, sama revizijo, Galicija dajo zadružništvu naravnost velikansko jiodporo in je ustanovila svoj revizijski urad. Goriška istotako podpira zadružništvo, pravtako Moravska in Če.ška, kjer znaša podjtora zadružništvu 51.000 K, nemške zadruge pa so dobile 54.000 K. Zadnji čas je torej, da tudi naša dežela kaj stori za zadružništvo in sicer nekaj, kar bo trajnega pomena. (Živahno odobravanje.) Govornik poudarja predvsem, da bo to vplivalo blagodejno na javnost. Pri debati govori v imenu veleposestnikov grof liarbo rekoč: da 80 odločni i.rijatelji zadružništva. Nezdrave pojave smatramo za otroške Itolczni, ker so ac z zadružništvom pečali deloma novinci, deloma pa se ponekod ni razvil pravi zadružni zmisel . . Zdi so mu nenormalno, da v majhni kranjski deželi obstojate dve zadružni organizaciji in se tako cep« sile, ki bi moralo biti v prid gosjjodarskcga napredka združene. Da so vsoučili.ški zaklad posodi „Zadružni Zvezi" je prav, saj ga ona ob potrebi lahko vnio, Jzročo se zo ler deželno garancijo i milijonov. Izmed liljcra cev sta govorila dr. Tavčar in dr, Triller. — l'rvi se j>ritožuje, da je ta stvar prišla takoj v razpravo, narodno-napredna stranka ni imela prilike o tem razmišljevati. A lyegova i^vttjatija 80 zelo podobna dlakocepljei^u . . . Prizna, da je dežela dolžna podpirati zadružništvo. . . Pravi, da bo, ako se vseučiliški zakiaii ))080di „Zadružni Zvezi", slovenska univerza pokopana. podporo „Glavni posojilnici" pa hočejo glasovati. Dr. Triller "lej drugim zakliče 8. h. S.: Vaši preillogi pomenijo politični l't'grom zoi>er naše zavode! (Klici: Kaj tako se bojite? Kcvizija od dežele vender ni pogromi) Zadira se v navzočnega knezo-škofa, da tudi on danes prisostvuje pokojm slovenske univerze. Rajši podpirajte profesorje za spisovanje .šolskih knjig. Subvencija za „G avno posojilnico" naj se zviša na 100.000 K. (Dftlje KleJi.) Gospodarstvo. Dolenjski svinjerejci, sejte radič! Ni v prvo, da naš list priporoča setev te rastlioe v namen krmljenja prašičev v puletnem casn. Na Goriškem ni fjospodarstva, v katerem se prašičja reja goji, ne da bi se vsako leto radič ne sejalo. In to po vsej gospodarski opravičljivosti. Kadič daje od 8 do 12 kosenj Ustja v prvem letu. Reči se sme, da če ni posebne siise, kosi se lahko čez vsakih 14 dni radičevo listje na enem in istem prostoru. Pa ravno suši kljubuje ta rastlina najbolj, to Tsled kaj dolgih svojlli korenin. Radičevo listje je pa prašičem kaj dobra in osobito zdrava pica. Poslednje zaradi prijetne grenkobe, katero vsebuje. Radič daje pa tudi se v drugem letu obilno piče, in to ravno ob času, ko gre za njo zlo v vsakem gospodarstvu jako tesno. Čez zimo v zemlji pusČene korenine pričnejo namreč že koncem meseca marca poganjati kaj obilno listja, katero se prične znova žeti ali kositi. In kosi se trikrat, tudi mogoče da štirikrat, tja noter do meseca julija, ko že iz nove setve novo listje za uporabo nastane. Konečno se pa njivo lanske setve preorje, in iz zemlje na dan prišle radičeve korenine dado tudi prašičem kaj dobro doslo krmo, katero pa treba kuhati. Da je radič za evinjerejo istinito prekóristna rastlina, o tem 80 se prepričali tudi že nekateri dolenjski gospodarji. Le prasajtc s svinjerejo se ukvarjajoče gospodarje, kateri imajo že večletno skušnjo s to rastlino, kako da BO z njo kaj zadovoljni. Brezdvomno vam bodo vsi odgovorili: „brez radića pa ne bodemo več gospodarili". Zato ponavljamo: dolenjski prašiČjerejci, sejte radič! TJa vam bo pa dobro uspeval, sejte ga v bolj težko ilovnato zemljo, ne pa v prhko. Pognojite mu dobro, recimo tako kakor pesi, setev bode naj pa redka. Na vsako malo pćd pride naj sele po ena rastlina. Zato treba prepogosto setev primerno, zredčiti, ter vsaj enkrat prav dobro okopati. —I— Nemški cepljenci. Važen pogoj za vspesno prasičjorejo je dobra gospodinja. Najboljše pleme in najboljši svinjaki nam ne bodo pomagali, Če je gospodinja premalo razumna in premalo skrbna za prašiče. Izglede o tem naliajamo tu in tam. Zato je pa pri oddaji plemenih svinj za napravo prašičjih postaj gledati v prvi vrsti tudi na to, g kakšnim vspehoro se peča gospodinja pri dotični biâi a prasičjorejo. Kjer je gospodinja znana zaradi avoje vapesne reje, tam je ugoden prostor za oddajo plemenih prašičev. Kjer je bila pa reja dosedaj m&lovredna in zanikerna, tam tudi z boljšim plemenom ne bo prave sreče. Ravno tako važen pogoj kakor dobra gospodinja je pa seveda tudi prašičje pleme. Cim bol) prikladno je pleme za nase kraje, tem več bo vspeha. Pri nas so sedaj splosno razširjeni angleški cepljencl, namreč domače pleme križano z angleškim Vspehi, ki jih imamo s temi cep-Ijenci, so v obče ugodni. Prašiči so lepših životnih oblik kakor prejšnji domači in se hitreje redijo in pitajo. Seveda je paziti, da se z angleškimi mrja&ci ne izpodriva preveč domaČa kri, kajti po naših krajih potrebujemo utrjenih prašičev. Angleški prašiči imajo sicer prav dobre lastnosti, vendar so bolj mehke narave. Zato pa ne smemo z njimi preveč izpodrivati tisto utrjenost, s katero se odlikujejo domači prašiči in ki je potrebaa pri naših lesenih svinjakih. Močno se hvalijo za zboljšanje domačega plemena tudi nemški cepljenci, prašiči, ki so nastali s križanjem dolgouhih nemških prašičev z velikim angleškim plemenom. Za te prašiče se je napravila lani postaja oa Grmu. Kakor kažejo prvi vspehi, so ti prašiči zares vredni, da jih razširjamo in pomnožujemo po Dolenjskem, Živali se odlikujejo že po svoji lepi vnanjosti in velikosti. Života so dolgega in zastavnega z bolj majhno glavo in velikimi ušesi. Rivec je raven. Posebna prednost je pa to, da so ti prašiči zelo utrjeni in vajeni na pašo in na surovo klajo. Na G-rmu se tem prašičem poklada sedaj po zimi samo surovo klajo, doČim so se čez poletje kolikor mogoče pasli po deteljisču in sadnem vrtu. Tudi deteljni sempir in zrezana otava pomešana z nekoliko otrobi jim gre v slast, tako da so v tem pogledu veliko manj izbirčni kakor naši prašiči. Na postaji za plemene prašiče na Grmu imajo I mrjasca in 4 svinje nemškega plemena. To je sedaj edina postaja na Dolenjskem. Želeti je, da se po Dolenjskem ustanovi še več manjših takih postaj, kjer bi bile poleg mrjasca po 2 taki svinji. Zlasti za spodnje kraje, kjer je reja plemenih svinj močno razvita, bi bilo želeti, da se naprav-Ijajo take postaje. Te postaje bodo največ pripomogle, da se bo to pleme hitreje razširilo po deželi. Pa tudi s postajami za mrjasce se bo dalo ugodno vplivati na zboljšanje domače reje. To velja posebno tudi za našo Helo-krajino, ki bi morala gledati, da ae glede prasičjereje postavi Čimpreje na svoje noge. Kdor bi rad dobil plemenske prašiče iz Grma, da bi napravil postajo za rejo plemenih prašičev ali pa samo za rejo mrjasca, naj se obrne s prošnjo na deželni odbor v Ljubljani. Opozarjamo na to naše gospodarje, ker je potrebno, da napredujemo tudi v naŠl prašičjireji in ker ima postaja na Grmu ravno sedaj štiri gnezda lepih pra-set, kî 80 pripravljena za oddajo. Politični pregled. Delegacijo so v Budimfiesti še zborovale od 22. febr. do 4. marca. Odobreni so biii le z malimi spremembami vsi proračuni skupnih ministrstev. — O zunanji politiki so razni politiki izražali svoje mnenje, s konecno le pritrdili zahtevam zunanjcg'a ministra grofa Aehrenthala. — Veliko pozornost je vzbudilo, da je cesar dne 23, febr, pri dvornem plesu izmed delegatov nagovoril edinole dr. Šuateržića, Mej drugim je cesar tudi pohvalil delovanje kranjskcifa deželnega zbora rekoč: Zasedanje je bilo kratko, pa dobro, - Govoril je dr, Šnstersič tudi o naši zunanji politiki, osobito o naši zaveznici Italiji, katera se ne smo vtikati v naše notranje politične razmere. — Položaj sv. Očeta je nevzilržljiv, poniževalen, laska vlada ne spolnjuje niti lastne garancijsko postave. — Delegat Fon je izvrstno zavračal Italijana Bartotija, kateri je nastojdl zoper težige Slovencev in Hrvatov, Odkrije krivično postopai^je Lahov na Primorskem. Pritrdi delegatu Grab-mayerju, ki je dejal, da Lahi napačno informirajo evoje brate v Italiji, ker ti sledrgi res mislijo, da so na Primorskem Italijani v večini, kar pa ni istina. Slovani hočejo le pravico, krivična nadvlada Lahov se mora streti, — Delegat Fon je poročal o bosenském kreditu. Pri tem se jo omenjalo izjemno stanje pri-klopljeno Bosne; o iqej se brez iqe razgovarja in sklejia v delegacijah. Treba je določiti način, da bo Bosna zastopana v dole-gaciji. Delegat knez Bedrih Schwarzenberg se je v svojem govoru izrazil za trialistično uravnavo nase monarhije. — Mučen utis je pri Slovanih napravil češki delegat dr. Kramaf, ki zagovarja srbsko stali.ščc, ki nočo poznati državnopravnoga stališča Hrvatske. Kazun par njegovih mladočeških pristašev noben slovanski poslanec ne soglaša s tem čudnim „novo- in vseslovanom". — Vojni minister Schtinaich je napovedal preosnove pri vojaštvu z najbrž dveletno dobo. Vkljub velikim izdatkom vendar naša država mod vsemi velevlastmi najmaiq iziia za vojaštvo. Ko so bili sprejeti krediti za vojno in mornarico, je bilo 4. marca zasedaiqe končano. Držnvni zbor se je 8e.šel zopet 8. marca. Vlada jo predložila proračunski provizorij še za 3 mesece (la|je do konca junija. — Nadalje predlog o izpremembi društvene postave, ^Razloček mej političnimi in nepolitičnimi društvi odpade. — Železniški minister dr. Glabinski je v odseku pritrdil, da se je ogrska vlada odločila za Ličko železnico proti Kninu v Dalmaciji. Za kranjski deželni zbor bo 19. marca dojtoiniina volitev v okraju: Trebnje, Litija, Višiqa Gora, Radeče, Mokronog in /ju-žemberk. Kandidat je g. Ivan Vebovec, župan in posestnik v Žužemberku. Volivci, vsi glasujte zanj! Na I>unaju jo bil dne ó. marca velik katoliški shod, na katerem sta govorila dunajski župan dr. Neumayor in nad.škoť dr. Nagi proti hujskaigu protcstantovskib pastorjev v Avstriji, ki povzročttjejo protiversko in protiavstrijsko „pročodrimsko" gibanje. Z navdušenjem so zborovalci sprejeli resolucijo, naj se ljudstvo zavzame za katoličanstvo in avstrijsko misel. — Pač jo zadnji čas, da vla{la omeji naseljcvatyc brezpotrebnih pruskih pastorjev po Avstriji. Ogrski državni zbor še zdaj obravnavan bančni predlogi, vidi so, kako bi se rad znebil skupnosti avstro-ogrske banke. Hrvatski sabor se peča še z adresno debato, — Pri nadomestni volitvi v Dugem selu je „seljačka stranka" obdržala svoj mandat z veliko večino. Francoska je dobila novo ministerstvo. Briand jo bil nekaterim poslancem prejiopiisUjiv nasproti cerkvonim rodovom. Zato so ga napadli po poslancu Malvy-ju, ki jo tirjal, da se mora Briand po robu [rastaviti zoper klcrikalizem. Dobil je sicer še večino 28 glasov zase, a vkljub temu odstopil. Njegov naslednik je senator Monis. Mornariški minister je Delcassé, ki je bil svoj čas zunanji minister, znan kot hud nasprotnik Nemčijo, ki bi l)il skoro izzval pred loti vojsko s to državo. Ministerstvo obstoji iz radikalcev, ki so zagrizeni sovražniki vsega, kar diši po krščanstvu. Italija jo začela proslavljati jtibilej svojega zedinjenja. Kazen kralja Petra menda noben vladar ne pojdo v Rim čestitat kra|ju Viktor Emanuelu. Nemški cesar je obisk odpovedal. Katoliški vladarji gotovo ne morejo iti, da bi s tem žalili sv. Očeta. Na Ituiikem so 4. marca slavili .50 letnico, kar jo car Aleksander IL ruskega kmeta osvobodil tlačanstva. Tudi kmečko poslanstvo se je poklonilo caru v Peterbnrgu. Za Brazilijo je sv. Stolica imenovala nuncijem monsg. Averso, dosedanjega zastopnika pri Veneznolski vladi. Car Ferdinand bolgarski je obiskal našega cesarja; na obisk pride tudi turški prestolonaslednik. Portugalska vlada je zaplenila pastirski list portugalskih škofov ter ga prepovedala čitati, V oportskem okraju se je 50 duhovnov uprlo tej odredbi, zato jim je vlada ustavila plače ter jih postavila pred sodišče. Disciplinarno postopanje je uvedla tudi zoper .škofa v Oportu. — Na severnem Portugalskem se jo pojavil upor zoper vlado, katerega je pa zadušila. Na Balkanu so vršó spopadi mej ustaši in Turki. Bojé se večje ustaje na spomlad, /jedinjene države Ameriške bodo utrdilo panamski prekop. V ta namt'n je senat dovolil 2 milijona dolarjev. Kitajci v Mnkdenu z letaki poživljajo domačine, naj se vzdignejo zoper Evropejce ter med nje zanesejo kugo. Zabavi in pouicu. Potovanje v sv. deželo. Sp. dr. J. Marinko, (!erkcv in samostan presv. OdreSpiiika. Mnogo bi imel Ěe iiovedati o Jeruzalemu, i)a popis bi mi preveč naraael. Zato hitro sklenem a starim mestom — znotraj obzidja. — Po križevem potu smo àli mimo fçrâkega samostana in ffrškefia patriarhata, ki imajo brž za temi stavbami svoje naprave. Tu je velik samostan z različnimi dobrodelnimi ustanovami, tiskarno, šolo, velikansko pekarno i. dr.; tu je gostišče za katoliške romarje tako zvana „časa uuova". Najprej smo se poklonili gospodu prokuratorju sv. dežele, P. Ludoviku Michcle, ki mi je bil že prej znan iz Ljubijane in nekega obiska v moji rojstni vasi. Pošetili smo daije jeruzalemsko župnijsko cerkcv presv, OdreSenika ter zmolili potrebno za za-dobljetýe popolnega odpustka ter si še [»rav poselmo ogledali tudi prekrasno cerkev katoliškega patriarha, ki je tu blizu proti Jafskim vratom. Za obé ti cerkvi ima naš presvitli cesar neven-Jjive zasluge; pri prvi je pripomogel z velikim darom, da se jc res veličastno prezidala, za drugo, patriarško pa, ki se je gradila ]. 187Í3, je podaril dragoceni veliki altar. Sklenil sem ta dan z ogledovanjem frančiškanskega gostišča. To je veliko poslopje, kjer se sprejemajo romarji katoliki bodisi kateregakoli naroda. Vrejeno je vse čedno, vendar pa nikakor ne tako prijazno in ^ubko kakor v avstrijskem gostišča, katerega so Se vedno z ve.seljem spomiqam. IJrugi dan se nas je vsled povabila pri p. prokuratorju zbralo na okrejičilo več Avstrijcev in sicer: Grg. ravnate^ avstrijskega hospica dr. Elirlicb, pater provincijal naših usmi^enih bratov, ki se je z menoj vred pc(jaí iz Trsta, da obišče samostana v Nazaretu in Tanturn blizo Betlehema, ki sta v graSki provinciji, !)atcr prijor Hřinigmann, rojen Kočevec in doktor zdravilstva, pa jaz s svojim tovarišem. Ne bom zlepa [)ozabil Ijubez-njivih par uric, ki smo jih jireživeli dobri znanci sredi starega Jeruzalema, P, prokurátor so jo posebno veselo spominjal Ljubljane in svojih yiibtjanskih znancev pa — kako je v dobrovski župniji v moji rojstni vasi par let prej krompir pekel. Mini« kraljevih grobov na Oljsko tJoro. Med najprijetniše ure svojega bivanja v sv. deželi moram prištevati dopoldne, ko sera v družbi gospoda rektorja dra. Ehrlicha obiskal Oljsko goro. Brž po zajutrku smo se vseli na voz omenjeni gospod, moj tovariš, pa jaz ler zdrčali skozi damaška vrata, najlepša v Jeruzalemu, proti .severu k tako zvanim „kraljevim grobovom". Mimo krasno stavbe novega nemškega katolišltega gostišča pridrčimo k jami preroka Jeremija, kjer je baje na razvalinah jeruzalemskih zložil žalostno pesem; tudi pri jami kralja sc nismo mudili, pač pa sto]>i]i z voza nekoliko bo^j proti severu pri samostanu francoskih očetov dominikancev. Zid obdaja velik prostor, na katerem je samostan,,šola za učeno razlaganje sv. pisma in prekrasna bazilika sv. Štefana. Menihi so kupili ta svet 1. 1881 ter na jio-drtiji neke prejšnje cerkve sezidali res lepo sedanjo. Posvetili so jo sv. Štefanu, ker so nekateri trdili, da je bil ta prvi mu-čenec tukaj kamenjan, kar pa najbrž ni resnično. Zgodil se je ta umor najbolj gotovo blizu nekdanjega tempelja na kraju, kjer 80 sedaj vrata sv. Štefana S čudečem nad krasoto, [ia tudi z zadovoljstvom, da take umotvore vstvarja katoliška zavest, smo zapustili veličastno cerkev, llité mimo palače anglikanskega .škofa, smo brž dospeli na desni ob cesti k tako zvanim „kraljevim grobovom", ki so jako zanimivi radi pogrelta našega Gosjioda. Vredno je, da se nekoliko pri njih ))0]iiudim0. To grobišče kraljeve rodbine Adijabene, zgrajeno 1. 44 po Kr,, namreč jako lepo kaže, kako jo umeti pripovedovanje av. evangelija o Kristusovem grobu. . (Dalje elcdi.) Dopisi- Št, Jiinž till Dolenjskem. V nedelo 12. svečana je slov. kršč, izobraževalno društvo predstavljalo igro „Sem pa tje" in „dr. Vseznal ter njcKO^ s^^íí^ Štipko Tiček". Prav dobro se jim je obnesla; smeha dovol). — svečana pa je isto društvo imelo občni zbor, V odsotnosti predsednika jc jiredsedoval tajnik ter dal besedo mladeniču Kobalu od Sv. Trojico, kateri je navdušeno govoril o krščanski organizaciji. Ljudstvo mu je navdušeno pritrjevalo. Za govorom je bila volitev odbora. Izvoljeni so; Predsednik Franc Brajda, mladenič; iqega namestnik Matija Qorenc, mož; tajnik Alojzij Erman Brežane, mladenič; namestnik Ant«n Črnugelj, kaplan; blagajnik Jernej Lamovšek, mladenič; namestnik Janko líepovž, mladenič; knjižničar Jožef Jamnik, mladenič; Ignacij Knez, Ignacij Kovač, Anton Jamnik, možje-posestniki in Jožef Orešnik, mladenič, — V Krmelju je podsnlo delavca Finka 26, febr,, ki je takoj umr); zapušča šele en teden poročeno ženo. Drugič še kaj. (Le oglasite se vcčkratl Uredn.) Vinica. Dne 22. febr, 1911 smo imeli ob 6. nri 10 minut zvečer prav hud potres, smer mu je bila od juga; ravnotako se je ponovil ob 7. uri zvečer. Menil sem, da bode o teh potresih mnogo poročil, a bilo ni nič. Tudi na prostem ga je bilo jako čutiti. Škode, kolikor mi znano, ni provzročil. — Po hudih viharjih imamo zdaj prav mirno, toplo vreme. Na sv. Matija nam je bilo zvonik odneslo iz cerkve sv, Jožefa v Podklancu in sicer tako, da ni bila cerkev nič poškodovana. Čudno. Iz Stopič. Znani goreči pg, misijonarji: supcrîjor Valentin Eržen, Urban Nežmah in Alojzij Plantarič so od 11. do 19. febr. vodili pri nas duhovne vaje. Vdeležba je bila redna in zelo vestna; celo najbolj sosedni kandijanski sejem ni naših možakarjev prav nič premotil, da bi ga pošetili. Sklejmo slovesnost so pa počastili in povikšali še s svojo navzočnostjo: milostni g. proSt dr, Elbert v spremstvu g, vikarja Karo! Supina, in velecenjeni župan velike občine Šmihel-Stopiče, g. Josip Zurc. ki je v svoji prijaznosti pripeljal zastopnike čč. usmitjenih bratov; subprijorja Fr. Dedek, Humbert Kosi in Eberhard Bajuk. I'liiladeljiliia Pa. Grozen sluí:aj so je pri)ietil v noči od 12. do 13. febr, v južnem delu našega mesta. Ena cela družina, obstoječa iz očeta, niatere in (»etih otrok, se jo v njih stanovanju na plinu zadušila. Žrtve so; Herman Bočkovic, 42 let stari trgovec s sadjem, njegova iena in 5 otrok. Nezgoda je nastala vsled od peči odtrgane gumijeve cevi. — Najstarejša hči se je imela omo/,iti v teku ))ar dni z nekim trgovcem. Njeno poročno krilo sc je našlo že pripravljeno v H. nadstrojiju. Družina se je podala že ob 10. uri k počitku. Izostal je le oče, kateri jo prisostvoval neki veselici, ter se šele nekako ob 1. uri po noči vrnil. Mogoče, da je po nesreči zadel ob gumijevo cev, iz katere jo potem plin uhajal po vsej hiši ter zadušil vso družino. ~ Zdravnik je konstatiral smrt vseh zadnšencev, Steeltoii f^a. V našem mestu, ki je oddaljeno 200 milj od mesta New-York, prebiva 16.000 ljudi različnih narodnosti. — 2000 je Hrvatov, 1000 Srbov oziroma pravoslavnih, 500 Slovencev, 2000 Nemcev, 1500 Italijanov in ostale narodnosti so Jrci in Angleži. In te vse narodnosti živijo od zaslužka pri železnih tovarnah. Imamo 4 narodne šole in višjo Šolo, v kateri se dobi vi.^ja izobrazba — in to brezjilačno. Tudi več na.ših slovenskih fantov zahaja v višjo šolo. Poleg šol imamo 5 katoliških cerkev, namreč Irsko, Hrvatsko, Slovensko, Nemško in Italijansko. — A cerkev si mora vsaka narodnost sama vzdržavati. In čeravno mi katoličani ne dobimo nobene podpore od države, imamo vse-jedno velik vspch in napredek. Pred devetimi leti nismo Slovani imeli nobene svojo cerkvc. Eno leto pozneje pa smo Hrvati in Slovenci počeli skupaj graditi prvo katoliško cerkev. Pred enim letom pa smo se Slovenci postavili na lastne noge. Ker štejemo čez 85 družin, smo si sezidali lastno cerkev, tako da se vse narodnosti čudijo našemu napredku. Slovenci imamo zdaj nad 40.000 dol. v cerkvenem premoženju. Kupili smo pred enim letom zemljo in sedem hiš na najlepšem prostoru, kjer smo postavili župniški urad, samostan in šolo z dvojnim nadstropjem. Zadnje leto pa smo dozidali krasno cerkev z velikim zvonikom, omislili tri zvonove, denar nabrali zanje, se jiredno je bila cerkev gotova. Veliki oltar sv. Petra je kupilo društvo sv, Jurija. Za stranski oltar Marije Device so zložila naša pridna dekleta. Drugi stranfiki oltar sv. Jožefa pa so postavili s svojimi darovi naši vrli fantje. Dne 11, dec. ItílO jc bilo blagoslov^etqe naše nove cerkve. To sv. opravilo je izvršil harrisburški mil. škof J, W, Shannahan. Višji pastir jc radostno čestital Slovencem na toliki gorečnosti v angleškem jeziku. A v slovenskem jeziku je pridigoval č, g. J. A. Stcfanič iz Loraina Ohio tako izborno, da so bila ginjena naša srca. Največjo skrb pa je imel naš duhovni pastir Rev, Franc J. Ažbe, Vsem najlepša zahvala in plačilo od Boga. Steeltonski Slovenci smo bili pač srečni in ponosni; naš trud je dobri Bog blagoslovil. Bil je res Gospodov dan. In zdaj se Steeltonski Slovenci počutimo kakor bi bili doma na Kranjskem, ker imamo lepo cerkev, slovenskega duhovnika ter šolo in slovenske sestre, ka- tere našo mladino skrbno poučujejo v slovenskem in angleškem jeziku. (Vaše poročilo bo razveselilo tiiriî rojake v stari domovini, ker ste ostali vrli katoliški Slovenci. Urcdn.) DomaČe in ptuje novice. Ťastiii obča« mestii Ornomelj je postal deželni predsednik visokorodni g. i)aron Schwarz. Dne 4. marca mu je črnomaljska deputacija izročila krasno izdelano diplomo. To imenovanje je znak hvaležnosti Ornomaljcev, ker so dobili železnično zvezo v svojem zniislu. • Oselme vesti. — Okrožni zdravnik v Novem mestu je postal Meti. Dr. Buh, kateri je ob enem tudi iirimarij možke bolnice čč. Usmiljenih bratov. Čujemo, da je kupil hišo od g. Vokača v Kandiji, nedaleč od prejšnje vile dr. Defranceschija, Ta gospod pa se je nastanil v Gorici, Corao (tekališče) Verdi št. 37. — Poštar Anton Jurkič je o;lšel iz Mokronoř^a za nadpoštarja v Gradež. Postrež-Ijivi g-ospod ostane v najbotišem spominu. V llokronog-u pa je s 1. marcem nastofiil g. poštar AjÎPC. Deželni f^lavar Fran pK Šiiklje boravi na Dunaju radi nujaih uradnih poslov. — Dno 28. ťebr. ae je udeležil tudi komisijo za politični ogled belokranjske železnice. Komisija bo delovala ves ta mesec po progi od Novega mesta do Metlike. Lejpo darilo je poslal župan v Veliki Gorici pri Zagrebu Josipovic za učiteljsko knjižnico Novomeške gimnazije: „Monumenta histories noljilis coniniunitatis Turopoliensis", obsegajoče 4 debele knjigo, katere je latinsko spisal Emilij Laszowaki. To imenitno delo, obsegajoče zgodovino Turopolja, je podarila Turopoljska občina, ki je dala svojo zgodovino tiskati na svoje stroške. Mestna In-aiiilnica v Novem mestu. V mesecu februvarju 1911 je 265 Strank vložilo 162.973 K 72 h; 263 strank vzdignilo 1.56.307 K 44 h, torej več vložilo 26.666 K 28 h; 15 strankam se je izplačalo hipotečniL posojil 32.100; 241 menic se je eakoinp-tovalo zn 111.419 K; staqe vlog 3,571.560 K 19 h; denarni promet 642.657 K 50 h. Vseh strank bilo je 1120. Smrtna kosa. Dne 1. sušca je umri v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji g. Ignac Mahorčič, okrožni zdravnik v pokoju. Rojen je bil leta 1829 v Novem Me.'itu, kjer je zvršil ljudsko in srednjo šolo, vstopil v Ljubljani v semenišče, a se odločil tu za drug poklic. Dobil je štipendijo in šei v Gradec učit ae zdravilstvu. Bil je zdravnik na Štajerskem (menda v Kozjem), prišel v Krško, nato pa v Mol^ronog, kjer je bil baje 18 let zelo pri-^ubljen kot zdravnik, čislan z družino vred. Ondi mu je umrla soproga. Nekako pred 11. leti stopil je v pokoj, se naselil v ilu-dolfovem, .šel l>a knialo za zdravnika v bolnico Usmiljenih bratov v Kainbach pri Gradcu, ondi bival jtar let; ker je pa opešal in oslepil, prišel je zopet v Rudolfovo. Po srečni operaciji na očeh je zopet dobro videl ter kakor navadno veliko bral. V zadnji bolezni je spoznal, da se bliža konec, ves voljan prejel je sv. zakramente za umirajoče. Pogreb je bil lep, spremilo ga je k zadnjemu počitku 5 sinov, dve še samske hčere, od dveh omoženih pa gg. soproga ter več prijate^ev in znancev iz Kandije in Rn-dolfovega na šmihelsko pokopališče. Naj v miru počiva! — V SmiheJskem samostana je umrla č. s. Mar. Petronia Griindler. Bila je izvrstna učiteljica. Ko je ta zavod še imel pouk gluhonemih, je 8. Petronia pri teh ubožcih dosegla kar presenetljive uspehe. Poslušalci so se kar čudili, kako so se gluhonemke naučile citati pisati, računiti ... V soboto popoldne je bil pogreb ob obilni udeležbi šolske mladine in zastopnikov šolskih svetov šmihelake in mestne občine. Pogreb je vodil p. u, g. prošt. N. p. v m! Javno zahvalo izrekam podpisani vsem p. n. darovalcem denarnih prispevkov za krmljenje ptičkov v prošli zimi. Gg. mesarjem v Novem mestu in Kandiji zahvaljujem se pa še posebej' za podarjeni loj. O prejetih denarnih prispevkih in potrošku istih pa polagam aledeči račun: Vdova g. Uršula Kovač nabrala jeza proàlo zimo 48 K 62 h. Dva gg. podarila sta še posebej 4 K, toraj je bilo skupnih dohodkov 52 K 62 h. Vsi stroški za nabirale prispevkov, nakup krmil, postavljenje in spravo krmilnic • znašali so 41 K, tako lia ostane še prebitka 11 K 62 h. Ta znesek in pa lanski prebitek 4 K 68 h, toraj skupni prebitek 16 K 30 h, naložen je v novomeški hranilnici pod naslovom: „Vlagatelj: novomeški vrabiči in drugi ptiči". V Novem Mestu 3. marca 1911. R Dolénc. • Poroka. Dr. Oton Chnrain, ki je nekaj časa kot »dravnik posloval pri Usmiljenih bratih v Kandiji, ae je poročil v Jjjubljani z gdč._ Micko Turkovo iz Loža. Št^ei-ska izkazuje 1,430.308 prebivalcev. t 0. Bernard Vovk. V sredo^ dne 8, marca 1911 je preminul v Brežicah zlatomašnik in starosta frančiškanske province prečastiti o. Bernard Vovk. Rodil se je 11. nov. 1824. v Ovsišah na Gorenjskem. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani. Slovesne obrube je napravil 8. sept. 1846. v mašnika posvečen pa je bil 27. dec. 1847. Od 1. 1852, do 1854. je Študiral filozofijo na Dunajskem vseučilišču. Služboval je nato nad 30 let na novomeški gimnaziji. Nastopil jo svojo službo kot profesor matematike in. fizike I. 1854. Od 21. febr. 1860 do a. sept. 1867. je bil tudi ravnatelj novomeške gimnazije. Ko je na to dostojanstvo reaigni-ral, je ostal še kot profesor na tem zavodu lio 30. okt. 1884. ko je stopil v pokoj. L, 1856. je spisal za gimnazijski program: „Arithmetische Progreasionen" ; bil je namreč izvrsten matematik in fisik. Iz Novega mesta je šel na Kostaiyevico pri Gorici, kjer je bil še na domači frančiškanski gimnaziji profesor do 1. 1895. Nato je bil nekaj let v Nazaretu in potem v Brežicah do svoje smrti. Bil jo mož čudovite zmernosti, vstrajnosti in vestnosti, navdušen učitelj in vzgojitelj, vzoren redovnik, prizanesljiv sodnik človeških napak. Pogreb je bil 10. t. m. ob pol 12, uri dopoldne. Naj mu sveti večna luč! Župan g. Jos, Ogoreutz je začetkom meseca odložil župansko čast. Ta korak je v zvezi s polomom Hočevarjevim, — Občinske posle vodi podžu|)an g. dr. Šegula. Oilborništvo zdravstvenega okrožja novomeškega sta odložila gg. Ogoreutz in Rozman. Polom tukajšnje tvnlke Ant. Hočevar je potegnil za seboj več drugih žrtev. Govori se mnogo, a menda tutii pretirava. — Dejansko stanje se bo pač dognalo se le pri sodišču. Iz finančne službe. Od finančnega ravtiatoljatva je prestavljen v Novo mesto g. dr. Robert Eržen. Konknrz je deželna sodnija razglasila dne 13. febr. o imovini ,.Giavno posojilnice v Ljubljani". Konkurzní komisar je de-želnosodni svetnik dr. J. Toplak. Odborová lahkondšl^enost in sleparija je neodpust|jiva, spravila je v nesrečo mnogo ljudi, osobito somišljenikov napredne stranke. Valovje pluaka po vsej deželi, tudi naše mesto ni izvzeto. — Bivši načelnik „Glavne posojilnice" odvetnik dr. Matija Hudnik jo suspendiran in aretiran, rqegov substitut je imenovan dr. Emil Stare. Profesor v p. At\ Jos. Nejedli v Ljubljani je 21. febr. dovršil 90. leto. Njegovi učenci se ga z veseljem spominjajo, Tnkiy.šnja Marijanska kongregacija je dne 26. ťebr. priredila zabavni večer, ki je jako dobro vspel. Obo igri „Zakleta soba" in „Prisiljen stan je zaničevan", so gospodične izborno predstavljale. Vae zaslužijo pohvalo. Zadnja igra, kl jo je priredil po nemškem izvirniku g, vikar K. Hupin, nudi poleg smeha tudi resni nauk : Naj se vsak drži svojega stanu. — Igra je popolnoma nova, primerna zlasti za mestno odre in bi bilo jako želeti, da bi izšla tudi v tisku. Trst šteje nad 229.000 prebivalcev. A Slovencev so premalo našteli, bojda le 42.000. — Všteta je tudi okolica. Na Vinici bode zanaprej veliki semenj v ponde^jek jio tihi nedelji, letos 3. aprila, n» kar opozarjamo sejmarje. Luriko romanje prireili dunajski odbor od 24, aprila dalje, po progi Dunaj-Insbruk čez Švico v Lurd in nazaj. Več se izve pri Mnsgr. J. Stiiber, Wicn XVII. —— Dyaška kuhinja v Novem mestu. Tu podajem imena p. n. podpornikov z darovi od septembra 1910 do vštetega februarja t. . Ako sem pri urejevanju imen po vsotah pregledal kako ime, kar se pri tolikem številu lahko zgodi, naj se mi blagohotno oprosti. Rade voljo popravim prihodnjič, ako so me opomni. L Slavni deželni odbor kranjski 300 K. n. Denarni zavodi: Mestna hranilnica v Novem mestu za šolsko leto 1910/11 200 K (že za lansko leto jo darovala 3O0 K) na račun, ker sem bil v stiski, za kar ji izrekam najtoplejšo zahvalo. (Posebej zahvalim g. K.^Rozmana, ki je s svojo besedo k temu pripomogel). Posojilnica Žužemberk 20 -f- 50 K. Prva dolenjska posojilnica v Metliki 20 + 20 K. Hraniln. in posojilnica v Metliki 30 K. Hran. in posojilnica v Višini gori 30 K, Hran. v Št. .Terneju 30 K, Hran. iji pos. v Toplicah 20 K, Posojilnica v Št, Petru 20 K. — Od 21 denarnih zavodov, do katerih sem so obrnil s prošt^jo za podporo, se jih je torej odzvalo devet. Upam pa še vedno, da jo tadi drugi ne bodo vrgli v koš, in obnavljam še enkrat na tem mestu svojo prošnjo. III. Iz sodnijskih poravnav po dr. Slancu 85 K, po dr, Globevniku 30 K. IV. Mesto in fíaiidija: 1.) Za celo Jeto so darovali : dr. Slanc 200 K. -n-i 79 86 K. Ur. SchojriilH hO K. Baron líechbach, fílavar, dr. Kavùiè t>. |irod. aod., Breznik kí'»". r., dr. llojíina, J. Krajec lir. r., Berjiiiiann a|»ot., pospa Jazbec j)0 20 K, neím. pospa trg;., ncim, g, v. iirail.. Virant kan. po 10 Iv; Oižniek ofic. 9 K, lllovsky pek 7 K; Pavlin kroj., Barborić tr|?. po 5 K; ForŠek pok 3 K, BcrnanJ diiiin. 2 K, Vidíc poštni osk. 1 K. — 2.) Mesečno prispevajoči (ozir. pri kaki i>n!ož;iiosti) bo (iarovuli do konca fcbr.: T. Opití! vis. nadz. 25 K. (íordeĚié dv. svet 24 K. l'i. Suk^e 20 K. Možinu vin. trff. U K. l'auHor pos., i'ovse kan., dr. Žitek, Proson prof. po^ 12 K. Krajec nasi., dr. Vavpotiè. Poll v. Fíihrcuau l»o 10 K. Dr. íarabon prof., VaiJnjul prof, po 8 K. JužniĆ proi 7 K. Afçnitsch klop., dr. Ahaïhîzli, Atiinan á. oak., yospa pl. Fichtenau. dr. Gloltevnik, E. Kastelic trg., J. Ivastelic pek, J. Xlomenèiû petíar, Mikťjlič kroj., J. Perko ofic., dr, Poznik, Rohr-inan vodja. Skalický, Š!)roc taj., Sfdichal kav., Zure žup., dr. Lin-ninper po 6 K. Hrstku geom., KoSak gost., Seidel tr^., llušič ú. u|)f., Supin Vik. jío 5 K; dr. Hra.šovcc 4 K; gospa Durinî, Rcitz urar po 3 fi0 K. Priatau d. al. 2-90. Zlogar kan. 2 K. Stopař prof., Sever prof., Hladnik pevov. po 1 K. V. Zunai^i podporniki: iCuïcniberk in okolica (nabral g. ,T. Vchovec žu)>an) 100 K; imenik se posebej objavi); č. g. Nemanić žujmik 80 K; č. g, Kubinek župnik Črnomelj 50 K; č. g. Schwei-ger dekan Leskovec, dr. Vilfan Radovljica, Jarc drž, poal,, č. g, Porenta župnik, Zakrajšek župnik po 20 K; dr. Grivec prof. Ljub., A. Podboj c. in kr, major Pr>!eniisl po 15 K; è. g. Šmidovnik žujmik, Če.šarek župnik, Žnidaršic žnpnik, K. Pavlič župnik po 10 K; t pr. Saje župnik 7 K; dr. Gruden ])rof. hjubtjana, Borovička c. kr. tiiar. nafiinž. Reka, gč. Neža Rome, Fr, Zupančič gost. Mirna poć, Lovšin kaplan po 5 P. Bernard Vovk Brcžiče, Prcćcnjska fara po 4 K, Globevnik ])osest. v Bršjjinu 1 K. VI, Dijaki, oskrbovani v kuhinji, so vjdačali 606 K, VII, Slučajni dohodki 2418 K. Hudo }B letošr\je leto, toda ravno ta pregled imen priča o živem zaninianjn za to važno napravo v prid ucoči ae mladini, in mc napolnjuje z upanjem, da srečno dovršimo tekočo šol. leto, Prihotinjič mi liodo „Novico" dobrohotno odatopile še en predalček za stroške. Novo mesto, 7. tiiarca 1911, Dr.C-iril A/nuiii, vodja, V Rlnviiem jiroRlcdii imcnoTftnib 100 K, ki jib je jioslal ff, Vchovťť, Aupan v Žtiieintierkii od ondotnih [irobivulcev, bo darovali sledeii: 1'roi!, (T. kaiilfto fítíitiovw Karol íH) K ; g, < -arli Anton, c, kr, notar 10 K ; I1Q ti K: p, dr. Florin, c. kr. okrajni soibik; g, Ivftii Vtshovec, zujiwi. To TiK; g. Jakot) bereani, jioBOStnik in tritovec; ar, Anton ŽlajjiRh, usnjar. E'o 4 K: ffoKpm .Ioni[iiti« Vcliovoc. 1*0 3 K: g. dr. K. Konvalinka, okrožni zdravnik; r, ťuliku Toliani, pOHCKtnik; g. Al{ij/,ij Vohovoc, poseHtnik, Po 1 K : Blaž Zajor, pisar; g, Ivan Kiitnar, nadiiiitolj; g. Knrol Zavodnik, poseíitnik; ({• Franp Klitwul, t;, kr. «odtiik; g. Jako!) Škerl, tr^toven; r, Rudolf 1'odboj, posestnik; g. .loHip !'e)mni, poiodtnik ; (t. (JiistdV Kornc, c, kr. davčni upravildi; Neimenovana; K. X; K .[«nnz liijiigar, poHCHtnik; g, Alojzij Snierke, ijonoëtnik; g. Karol Nafh-tiRftll, posestnik; )f, Kranc Valand, posoKtnik; g. Jarti; g. Kraofi 1'otiani, i>o-«Hstnik; ]iro(';. ff. A. Lnnder, kaplan; g. Ivan llervar, ffOBtilnićar Cvibel; (îOHpa Maua fioriar, posnstnina ('Tiliel ; r. Joic KcSiiiok, pONPStnik; RpdS. l'avla Žlajpah, pOB,; (f Tranc Benda, xascljuik, l'o W vin,: r, Josip Stupica, pos,; r, F. Torkar; g. Karol Lavrifi, pos ; fï. .Tosip Kosifok, poK. Po 40 vin.: g. J. Mohlo, g. kr. «odni kaneeliKt ; r Slátej Žnidarii«, |)os. ; r. F. Skiipok; r. Milia Plot; (ç. X. — 1 krotio je dohil pobiralot: teb darov. Gospodarske drobtine. — límetijslii tečaj v Amljiusii ao no vrši dné 12. in 19. marca, kakor eino zadnjič poročaíi, ampak jo preložen na praznik in nedelo dné 25. in 26. marca. Vspored ostane, kakor smo ga zadnjič objavili, — Živiiioi-fijski rajeiici v starosti od 16 let naprej se sprejmejo na kmoujski soli na Grnm, Pouk traja od ai^rila do oktobra, Živinorejski vajenci sc vožliajo v hlevskih opravilih in v mlekarstvu. Polog proste prehrane dobe po 10 K na mesec. Zaraiii sprejema fio je oglasiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. — Oddaja plemenili prašičev. Iz doželne postaje za rejo plemenih jirasićev na Grmu bo oddati večje število mrjaščekov "» plemenih svirijic požlahtnjenega nemškega plemena. V prvi vrni Rt) ho pri odtiaji oziralo na prosilce, ki hočejo sami napraviti poatajo za rejo nirjasca ali pa po.stajo za rejo mrjaaca in (demenili svíiy. Kdor želi tedaj dobiti v to svrbo plemena pra-seta iz Grma, tiaj prosi pri deželnem odboru v lijubljani. Prosilci IZ krajev, kjer 80 Živinorejske zadruge, naj prosijo potoni teh zadnig, ProStijo so lahko vlagajo tudi na kmetijsko šolo na Grmu. I rase ta se Itodo oddajala v starosti 10 do 12 teiinov. Prosilci se morajo sklicevati na to, da imajo dobre svitnake in priliko za pašo jiraaičev. — OtMaja čÍNlokrvnih pleineiiskíti bikov. 0. kr. kmetijska družba bo oddajala na spomlad na DolecQsko Ijike sivkaste jiaame (enobarvne, sivkaste aH rjavkaste barve). Nakup in oddaja se zvršita seveda le tedaj, če Ijo staiqe kuge v gobcu in na parkljih to dopuščalo. Vsak prosilec naj v prošnji jaano pove, da prosi za bika sive ozir. rjavo pasmo. Kjer ao živinorejske zadruge, se bo kmetijska družba ozirala le na njih ude, zato naj živinorejsko zadruge aattio vloie prošitje za bike ali pa zadružniki potom svojih zadrug. Vsak jiroailec mora v jirošnji zavezati se 1.) da je pripravljen bika sprejeti ob pravem času na oni postaji, ki bo določena in tistega bika, ki ga določi odbor; 2.) (la plača ob sprejemu bika polovico tiatih stro.škov, ki jih je podpisani odbor imel zanj pri nakupil; 3,) da podpiše zavezno piaitio, da se zaveže imeti bika dve leti za pleme in, čc ga iz ktorega-koli nezadostnega vzroka z dovoljeifleni družbe proda, povrniti po 20 K za vsak iiiesec, kar ga pred časom otkia. — — Oddaja vinogradnišlifigft gnojila. Za gnojenje vinogradov ae dobi aedaj posebno umetno gnojilo, ki ima vse najvažnej.še redilne snovi v sebi in aicer lOVo foaforove kialine (raztopno v vodi), 10% žvepleno kislega kalija in 470 amonijevega dušika. Tega gnojila ee vzame zatrto jio 100 gr, Podkopljc se v zgodnji spomladi (marca) kakiii 20 cm globoko. Cena temu umetnemu gnojilu je 16 K 50 h za 100 kji z vrečo vred na ^nbijansliem kolodvoru, 1 kilogram gnojila zadostuje za 10 trt. tako da se z eno vrečo, ki drži 100 kg tega gnojila, jiognoji lahko 1000 trt. Prijtoročaino našim gospodarjem, da si zlasti letoa pomagajo tudi z umetnimi gnojili po vinogradih. Po lanskih boleznih in uiniah oslabljeno trtjo je treba okrepiti tudi z gnojet^jem ! — Vlačeiije travnikov s irarniško hram» je silno važno delo za naše travnike. Po naših travnikih jo vse polno mahu, ki ga moramo z Itraiio in z grabljergem zatirati. V'saka vas bi morala imeti svojo travniško bruno I Danes pa nahajamo cele občine, cele kraje po Dolei^skem, kjer ne poznajo travniške branel Za treb^enje mahu jo treba poleg brane še grabelj, da se mah kolikor mogoče odstrani. — — Naroiilii na itvcplo. Kmetijska podružnica siirejema od svojih članov tudi naročila na žveplo. Kdor želi dobiti celo vrećo žvepla (50 kg) ali več, naj se čiiiipreje priglasi s^svojim naročilom, Seveda je treba naročeno žveplo zaarati. Žveplo se bo oddajalo aknpno z modro galico na novonieškem kolodvoru. — ItolM'onésiïie kokoSi so laške jerebičarke. Jajca bo debela in bela. Kdor želi dobiti jajca tega plemena za varenje, naj ae oglasi pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, ki je napravilo lani perutninarsko postajo, iz katere se lahko dobijo jajca laških jerebičark in botj težkega štajerskega jileinena, — Seme radića za prašičjo klajo se dobi pri Anton Glo-bevniku in pri Jože Dreniku v Bršljinu, (Glej spis o tem spredaj!) — Občni zbor kmetijske podružnice v Noveinmesti], ki je bil dno 20, februarja popoludne, je bil letos bolj l''člo obiskovan, zato pa toliko bo^j živahen kakor lani. Zbralo se je 22 članov, ki so se udeležili z vsem zanimanjem poaameznih razprav. Natančneje poročilo prinesemo prihodqjič. Loterijske številke. TRST, 25. februarja 26 25 81 11 S3 GFIADEC. 4, marca 4 34 61 27 70 S|irejine se posten, nekaznovan, če mogoče vojaščine proHt mladenič z dobi-imi spričt*vali, ki bi bil pripraven za službo pismonoša ter ob jedneni Zîi postiljona. Služba jo dobra in atalna ter ei dotičnik lahko pridobi penzijo. Nasti»]> isinžbe tekom ene^-a in pol meseca. Ponudbe sprejema iz prijaznosti: 0. kr. poštni urad Ijubljana-Udmat. Prav lepega bika, 42-2-2 plemonjaka, simodolske pasme, 14 mesecev starega, ima na prodaj .lanez Vidmar, Todlipa št. pošta Žnžemberk. Iz proste roke se proda Vinograd v Tršhi gori na novo zasajen. Zraven apada zidanica in vsa priprava, — Več se izve pri lastniku Jožeín Osolnik — Novo mesto št. 131. 27-3-3 Izjava. 61 Dražbeiii oklic. Na različne gOTorice, raznesene oti gotovih Ijudij, izjav^amo, da nismo z Hočevarjevim polomom v prav nobeni zvezi in da nam zaradi njega ne preti nikjer nobena izgnba. Sploh se flamo varno pogojuje. Glede varnosti hranilnih vlog, pa kot največja zadruga na DoleiQskem lahko trdimo, da nadinio isto varnost kakor vsaka po privilegija!) priznana jmpilarno varna hranilnica. Kandija, dne 9. marca 1911. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo. Prošnja. Zahvala. Globoko gaBjeni its zahvaljujemo v prïi vrati fait. (;. priorju za vse dobrote, ki jih je v bolezni pokoj, gospodu Ignaciju Mahorčič, okrožnemu zdravniku v p. izb&zoral. lîog plaiaj usmiljenemu bratu g. Hermanu, ki pa jo H tako potrpežljivostjo v dolffi bolezni stregel, ter vsem oniru, ki so rajnuega spremili k zadujetnu počitku. 60 Žalujoči ostali. Dražbeui oklic. sodni, ter v E 10^7/10 fl Dne 22. marca 1911 dopoldne ob II. url bo pri Kpodftj oznamenjeni i v izbi it. e dražba zemljiši vi. št. aO'i, «S in 4+3 k. 0. Htii.wa . St. «43 in 876 k. o. Gaberje, od katerih obstoji prvo iz biie St. 31 v Hrušiei z gospodarskimi poslopji, eue^ vinograda, dveh njiv in enega travnika, drugo iz eui^a vinograda in puš«e, tretje iz enega travnika, ostala tri pa vsako in ene njive. Najmanjši ponudek staaia z ozirom na eenitno vrednost noprotiiiiinitio: a> vi. št. 202 k. o, Hruica 1132 K, znesek 754 8« K; b) vi. St. IM ibid. 54 K, znesek 36 K; e) vi. .Št. 435 ibid. 102 K, znesek f>8 K ; d) vi. St. 443 ibid. 314 K, znesek 209 K 34 h; vL st. 643 k. o. Gaberjo 91 K, znesek 60 K 66 h; O tL Bt. 875 ibid. 152 K, znosek 101 K 34 h. Pod navedenimi sia najmanjie ponudk& doloiieoimi zneski se ne prodaje. a tem odobrene dražbone pogoje iu listine, ki se íiúejo nepremiúnin, smejo se pregledati pri spodaj oznamenjoni sodniji v izbi ŠL 5 med opravil-nioi iiranii, fravico, katere bi ne ptipuStale dražbe, je oglasiti pri «odtiiji najpozneje T dražbenem obroku pred zaflctkom dražbe, ker bi se sicer no mogle razveljavljati glede nojiiemienine same. O nadaljnih dogodkih draibenoga postopanja se obvestijo osebo, katero imajo sedaj na nepremiinioi pravine ali bremena ali jih zadobe v teku dražbo-nega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoli.^u spodaj oznamenjene sodnije niti ug imenujejo tE^ v sodacm kraju sta-nujoiega pooblaičcBca za vrofbe. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek It., dne 6, sveCana 1911. 58 Seme domačega pridelka od radiča magdcburškega in vrtnega, ter seme srebrne peso ali „Mangold" ima na prodaj Aiit. (ilohelnik, poscstiiik v Bršlinu pri IřiidolCovem. E fi6/n i. d. 3 Vsled sklepa z dne 27. svečana 1911 opr. itov. E »G/ll/,'î ho prodado dne 21. marca 1911 in naslednje dni 23. in 34. tnarra dopoldne o > 9. uri v Novem mestu itev. 74 na lici mesta na javni dražbi: 1 bencin-motor (10 konjskih sil), već strojev, ki »o rabijo pri usnjarski obrti, 1 Víktoria-Walze, 1 StOHmaschine, 1 íipaltmaHvhine itd., velika množina taxliAncga usnja, različne usnjaniko potrebščine, več pobiStva, sodov, kadi, vozov, lior;Íja in driizega ve£. lUći se smejo ogledati vsaeega označenega dne prod prodajo na licu mesta. NatanCneja pojasnila se dobo jtri podpiaancm »odišuu v sobi St. 5. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II., dne 27. Hveiana 1911. 57 Prostovoljno sodna drožbo nepremičnin. Opr.it.PSB/lO 16 e po prošnji lastnika nedol. išie vi. St. 28 k. o. Kaudija Podpisano cerkveno predstojnistvo je bilo primorano pri po-drnžni cerkvi sv. Uuha v Gor. Kamenju napraviti nove zvonove, ker so sedatiji bili čisto izrabljeni. Ker je soseska majhna in revna in ker bodo zvonovi precej veljali (1500 K), se podpisano cerkveno predstojnistvo obrača z uÇudno prošnjo na Vas, blagorodni Novomeščani, da bi se odzvali blagohotno tej proširi in darovali po svojih močeh za nove zvonove pri Sv. Duhu v Gor. Kamenja. Tudi vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Cerkveno predstojniStvo podružnice sv. Duha v Gor. Kamenju, dne 6. marca 1911. Anton Zore, župnik. Jožef Kramar in Jo2ef Pate, cerkvena kljuiiarja. Se potrdi verodajnost: županstvo Mirna peiC, dne 5. marca IBll. Župan: Jos. KoSak. Pri e. kr. okrajnem sodiSČu v Novem mestu Franceta lîobnarja na prodaj po javni dražbi zeml z kovačnico, za katero se je ustanovila izklicna cona 7000 K. Dražba se bo vrSila dne 22. marca 1911 dopoldne ob 10. url v sobi đt. 3. Fomidbe pod izklicno ceno so ne aprejmo. Na poHcstvH zavarovanim iipnikom OFtanejo njihove zastavne pravico brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkujiilo je v delnem znesku ItKX) K [k) preteku 14 dni, daljni delni znesek 1000 K. v treh mesecih po odobritvi in ostanek z 20"/',, obrestmi v enem letu r sodno shrambo založiti. Dražbene pogoje jc mogoic pogledati pri tukajSnem sodiiču. C. kr, okrajrro sodišče v RudoHovem, odd. I., dno le.sveiana IHIl. 56 Lošhili jBPBbičaric jajca za valjBnjB na perutninarski^razstavi v Kandiji pri Novem mest« odlikovanih, ima g. Jakob Čadež, organist v řSt. Jernejii iia prodaj, po 12 vin. Zelo rade nesó. Gospodinje poskusite! 64-2-1 Na prodaj je VBG sto hhti. dolBnjsbEga vina (loinačega pi-i^lelka.. — Več so izve pri oskrlmistvn Neinika van-lirsk«. Aleks. Wiitscliei-. ea Kálhreiner Kneippova sladna kava je le ena, posnem-kovpa je večl Zato pozopi Zahtevajte jemljite samo in izvirne zavoje ■■ z imenom ■■ Kathreiner Zaloga sukna, platna, modnega in manufakturnega blaga. Franc Soiivan sin, — Ljubljano Mestni trg st. 22 in 23. Manufakturna veletrgovina. Narodno podjetje. Največja zaloga preprog. Popolne opreme za neveste. Razglas ! Velibi semenj ířiLrrK.;", vsako leto v pondeljek po tihi nedelji, namesto v pondeljťk i»o sv. Frančišku 8craf.; letos bode 3. aprila 1911. županstvo na Vinici, 2. aprila 1911. 53-2-1 Franco Milieliè, žu])an. i^ovačnica .■. z velikimi delavnicami nà najlepšem prostoru, na križi»otu dveh (flaviiih ctjst, ob zg^radbi novo želftziiico in nove gimnazije, se cxlda h stanovanjem ired s 1. itiajein 1ÍHI V Rudolfovem, Stara cesta št. 243, kjer 90 tudi vso natančneje poizvé, 52-3-1 obstojoĚe s zidane bise in vsc^a gospodarskega poslopja, v dobrem stanu in 9 30 johi njiv za 45 iiiertiikov posctve, lepejïa sadnega vrta, novega vinogratJa in Ie[)Cfra g07AÍA (5 deJov), se da takoj iz itroste T»Ije na prodaj. Več pove Janez Dreiiik, Vrhiieć át. 5 jtri Mirni peči. ' 55-3-1 Prostovoljna dražba zemljišč. Dne 29. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne se bode vršila prostovoljna dražba zemljišč (stavbenih parcel, njiv, enega travnika in gojzdov) gospe pl. Fichtcnau iz Rudolfovega. Zemljišča v skupnem obsegu kakih 10 oralov, so zelo ugodno ležeča blizu Kandije pri Rudolfovem (Žabja vas) ter v taki zvezi med seboj, da lahko kupi vse skupaj tudi samo eden gospodar, ki se namerava tam naseliti. Stavbene parcele ležijo tik državne ceste Kandija-Metlika, tam kjer se ona odcepi od državne ceste proti Zagrebu. Dražba se bode začela kakor rečeno dne 29. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne na državni cesti pri gospodu Kastelcu, kovaču v Žabji vasi. Dražbeni pogoji ležijo pri g. dr. Albin Pozniku, C. kr. notarju v Rudolfovem, na vpogled. is inniirnriiiTiiiTïTfcirin Farno opehorna cBrerťeTu) ima vedno v zalogi 2-0-4 najboljši in najceneji opeko vsake vrste. Naročila in vprašanja sprejema oskrbniSlT« çrasëiiie Zalog (Broitoiiaii) pri IlmlolfOTem, Kašalj hripavost, katar in zasliieenje, orlovski Kupite če imate: ill du.Šljivi kašelj nič tjruzega, kakor fino dišeče: KaisEPjBVB prsne haramele s „tremi smreliflnii". r>9(K) notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavoj 2(1 i» vinarjev. Ovojček (»O vinarjev. Dobi se T lekarnah: Beryinanii .íost|i. Novo mesto; Aiidrijanič - Novo mesto. - 1-18-6 Ustanovljen«) l(^tu tSHO. Prvi optični zavod na Dolenjskem optik, urar in juvelir 51-3-1 Rudolfovo, Glituni trg It. 85 (u lastni hiši). PrijKiroia stojo bo^ai« optićno zalogo Dujnovejiih nnnoanikov (Zwiokorjev) ÍD oíiil v rMliiinih okvirjih in koviiiaL na izbiro, k ukor ludi najfinejše svetovno znane (Ilatheiiov) iipe «a oCi v vBcb številkah 7.B. daljnovidnost In kratkovidnost (dooeav in Convex), nadalje VBakovrstae optiine, fizihali^iie, tcbni(;ne predmete, toplo-merje, zrakomerje, daljnoglede, ane-roide, poveievalna stekla (HikroBko|ie), TBKne jireakuieno mere /a vino, žganje, pivo, kis, moSt, sladkor itd. Po optoinetriinein zdravniškem predpisu Be vsaka oi^als ali âripalnik t&koj dobi, brex da bi bilo troba kaj řakati, ker iinain v raznih okvirjih na ra^jiolag^o in dicor že gotovo. Sprejema tudi vse v to stroko spadajoča popravila, katere ločno In ceno Izgolavlja. Poštna naročila : ; : : : : se točno izvrše, Lokal (prodajalna) (50-0-Í) y líndollovem na (Jlavnein trga s zraven »padajočim Btano-vaiyera, obstoječim iz sobe, kuhi^e in velike kleti, se da s 1. majem T najem. Več se izve pri goapej A. pl. Fiehtenau v Hudolfoveia. Í * * Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnico za Handijo in ohnllcD reg. zadrufia z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji «prejema hranilne vlo^e od vsace^a, ùe je i^jea ad ali ne, ter obrestuje po m na leto brez odbitka rentney:a davka, katereg-a sama iz svojega plačuje. Zft hranilne vloge kakor za vhc pOBojiloiSne obveznoKti — jamć-i poleg reiervneg^ zaklada in dolťicv ůez 2200 Mdruínikov z, vsem svojim premoženjem. Iz teja se razvidi, da tnabkateri denarni zavod Dudt tolike varnosti kakur kandijan^ka hraoilnlca. m- îth m gf à- 32-3-3 Najboljše in najcenejše nadomestilo za plinovo : iuč, ki ne sme v nobeni hiši manjkati, je : SUPnlin tvarina, ki daje» primešana petroleju, UliCllIlll čarobno čisto, belo luč, ki daleč prekoša vsako plinovo luč ter ne napravlja dima in neprijetnega duha In ohrani svetilke popolnoma Čiste. :: Svetilka je vsaka dobra, samo da je snažna. :; SUPrllin neprecenljivo vrednost, ker se poraba U Uli UI in petroleja zmanjšuje za 30 do 40 odstotkov ter je zelo po ceni. 1 košček velja 4 vinarje, 3 ducate v origi------ ._ nalnih škatljicah samo K 1'20 = Šmihel, pošta Kaiidija pri Novem mestu, (Irnjili). Pozor Živinorejci! Naznanjam tem polom, da imam žo veí lot v Ziilofji liai-tliel-iiftv« kliijiio a)>ii(> ganiiitiraii» 40—42%. katerega prodajam ' á 1 klg.........(»•:{(; v 5 50 naenkrat à 1 klg. . . (>■:« „ L „ . . . i)"2H » 1 » . . . Glavno zaUopstvo za : Dolenjsko itna ; ITilNDLER, dekoratnik : pri Rudolfovem Ivan Hiintapo, se priporoća slavnemu občinstvu in jj^raSćakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajoOega dela in sobnega tapetovanja. /a naročil« zadostuje dopisnica. 15.23-1 tako da se dobi primerno ceneje kakor naravnost iz Dunaja, ker pri malih naročilih blaga vozniria preveč zdraži. — Ravno tako imam tiidi vodno v zalogi „Mastin" kot priznano najbolji za pra-šičjorejo. — 1 zavoj 50 v, 5 zavojev na^ntrat 'J kroni. -Poštna naročila se točno izvršijo. J. Picek, pojn-ej A. l'aiisei-, Novoiiiest» — velika zaloga železtiiiie in špecei-ije. Ivan Adarrit iSGuijilPuNouemMEstu se preseli s 1. marcem 1!H1 iz I>(plge »lice iia (jllavui trg v liišo g. rauĚíča in Kopafia, tei- se prav topi« [»riporočiije slavnemn oličinstvu v cenj<(na naročilu. m-3-1 X O) X OJ VELIKa ZilLOGil vHakovistncjgu /pinjii in likerjev 2 krat žgana domača slivovka itd. «i Vsaki petek sveže MORSKE RIBE, -«g 49-3-2 :-: Za mnogobrojna naroČila se priporoča :-: Špecerijska in delikatesna trgovina M. Seidl nasi. BRATA KOBE RUDOLFOVO M- '3BÍU DISUOIM a?aAS i|a»acl iifesA J' •aruoîf ui [K)AoS 'o^iso.id vz îlosiî.id iniipaj Aefjo^ijaiij ouat! OHceiH x ¥ -Vf vH h-» X et- 0 3 0 3 U = a Izdajatelj in sialoinik Urban Horvat. OdgOTorni urednik Anton Žlogar. Tisk i. Krajec nasi.